Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Počitniško vzdušje smo vnesli v tokratno oddajo in se v studiu pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kolikšno moč še ima vzgoja staršev in domače okolje, dobivajo pre/moč vrstniki in družbena omrežja? Kako vstopiti v ta čas zahtevnih preobrazb, kako se okrepiti?, govorili smo tudi o preveliki feminizaciji pedagoškega poklica, o porastu medvrstniškega nasilja in kako zaposliti šestletnika. 

Tokrat smo spregovorili o strahu pred prihodnostjo. Mnogim namreč zaradi negotovosti časov, ki prihajajo, ne uspe zaživeti sedanjega trenutka. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

K pogovoru smo povabili mag. Mirana Možino, psihiatra in psihoterapevta, ustanovitelja in direktorja ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ter se ozrli nazaj v izzive aktualnega šolskega obdobja ter naprej, v čas počitnic. Kaj lahko storimo, da bodo prosti tedni napolnjeni, izpolnjujoči, in ali se lahko opolnomočimo za v prihodnje, za boljše reševanje zapletov v odnosih?

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

Alenka Rebula je skupaj z Josipo Prebeg izdala novo knjigo, ki je sestavljena iz kratkih premišljevanj. Vsebine so iz tedna v teden napovedane na spletni strani  Dežela Vere vase. Pogosto so to tudi izhodišča v radijskih pogovorih z Alenko. Na pragu počitnic smo se ozrli v veselje do življenja, kako ceniti njegovo vrednost in ohranjati smisel ter zaupanje v življenje - vedno, tudi ob preizkušnjah, razočaranjih, izgubah?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme. 

Kaj je empatija, kaj sočutje in kaj pomeni vživljanje v drugega? In tudi o tem, kako razvijati te sposobnosti v odnosih, smo govorili z našim rednim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Tokrat smo vstopili v čustveni svet današnjih mladih in spregovorili o tem, da so slike, filmi in glasba, ki nas danes obkrožajo, pogosto povsem prežeti s spolnostjo. Ali se sploh še zavedamo čara hrepenenja in rasti, za katero je potreben čas? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Mnogi po vsej Sloveniji in tudi širše so spremljali zgodba dečka Rožleta, ki se mu je kar trikrat ponovil tumor. Njegov pogreb je bil po besedah praznik nebes. Kako je živela ta čas in koliko Božjih dotikov je doživela, je Urška Valjavec pričevala v oddaji Za življenje. Rožle je bil po njenih besedah velikonočni otrok, saj se je tudi rodil na velikonočno jutro. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. Bolj verjeti življenju »Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« Od kod predstave o idealni družini?»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. »Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« Spoštovanje drugih »Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom smo se pogovarjali z dr. Sebastjanom Kristovičem.

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom smo se pogovarjali z dr. Sebastjanom Kristovičem.

V času Pustne sobotne iskrice, ko zbiramo sredstva za šolo v Ugandi, smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je, da pomagamo graditi šole v Afriki, saj tako gradimo boljši svet za vse. Šola je temelj za razvoj posameznika in družbe in če lahko sami prispevamo košček v mozaik dobrote, bomo občutili veliko veselje v sebi in ob pogledu na majhne premike.

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: [email protected] 

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec, z njo smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju. Oddaja je potekala v živo, zato so v njej sodelovali tudi poslušalci.

Najstništvo je težko obdobje in zdi se, da je v časih, ko imajo mladi na voljo veliko tehnoloških naprav, vzgoja še težja. Kako mladim postaviti meje? Kako vzgajati z vrednotami in za vrednote?

Marko Juhant je specialni pedagog bogatih izkušenj, ki strokovno, a poljudno, za lažje razumevanje širše javnosti, s konkretnimi primeri in jasnimi namigi spodbuja k skupni rasti slehernega posameznika v družini in v ostalih skupnostih, del katerih smo. V drugi januarski soboti je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev s področij vzgoje mladih in medsebojnih odnosov, konkretneje o vzgoji predšolskih otrok, kako lahko prvorojenca pripravimo na prihod dojenčka, kako se odzvati na trmasto nasprotovanje triletnika, ob sklepu oddaje pa smo razmišljali o vlogi očeta in mame pri vzgoji, ki je različna, smo slednje premočne, zaviramo očete, da ti ne morejo odigrati svojega dela? Vloga očeta je pripraviti otroke na odraslost, samostojno pot in na vstop v svet. Mama pa vzgaja za dom, preprosto razloži Marko Juhant.    

V oddaji Za življenje ob 11.00 je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. O zvezdi našega življenje smo govorili in o tem, kje najti moč, da bi ji sledili.

V sklepni oddaji Za življenje smo gostili dve generaciji Ramovševih. Jožeta in Ksenijo ter njuno hči, govorili smo o možnih poteh povezovanja med generacijami. Zakaj dobro medgeneracijsko sožitje lahko ublaži marsikatero stisko sodobnega človeka in do kakšnih nesoglasij sploh prihaja med različnimi generacijami ter zakaj? Vabljeni k poslušanju.

Kako se pripraviti na praznovanje, da bomo resnično doživeli mir in radost? V oddaji Za življenje smo se to spraševali skupaj z našim gostom dr. Janezom Sečnikom, specialistom zakonske in družinske terapije, ki je trenutno zaposlen kot svetovalec znotraj projekta Gradimo mostove v Družinskem in mladinskem centru Cerklje. Dovolite si praznovati tako, kot čutite, da je prav. Ko boste v stiku s seboj, potem bodo tudi odnosi z drugimi pristni in iskreni.

Tema tokratne oddaje Za življenje je obdarovanje; kaj v resnici pomenijo darila. Zakonca Perko sta skušala odgovoriti tudi na vprašanje, kako prenesti vero na otroke. Vabljeni k poslušanju.

V oddaji Za življenje smo se srečali z Alenko Rebula. Uvodoma govorili o vzporednicah med adventom in veselim decembrom, kako preživeti ta čas čim bolj uglašeno s seboj in s svojimi hotenji. V nadaljevanju se posvetili družini, njej je namenjena knjiga, plod dolgoletnega raziskovanja in opazovanj družine ter ljubezni v njej, ki je nastajala leta, Josipe Prebeg v soavtorstvu z Alenko Rebula. Vabljeni k poslušanju.

Adventni čas, ki ga začenjamo, nam vrača obzorje upanja - upanja, ki preprosto nikoli ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi... Kako se nasloniti na to Upanje, če smo v temi, če ne vidimo svetlobe? Kaj pomeni advent v odnosu mati - hči? Tudi o tem smo ob sodelovanju poslušalcev govorili v oddaji. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. 

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

V tokratni epizodi govorimo o otroških pričakovanjih, Miklavžu in darilih za otroke ter poudarjamo pomen brezpogojne ljubezni staršev. Razpravljamo tudi o vplivu preteklih generacij in travm na naslednje rodove ter pomenu postavljanja omejitev in iskanja pomoči. Zaključujemo s pozivom k povezovanju med prazniki in prenašanju družinskih zgodb.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.  

… in najhujše žalovanje tisto, ki se sploh še ni začelo, ker je “zamrznjeno v času in pogosto tudi prostoru. O izgubah, hvaležnosti, žalovanju smo tokrat govorili z našim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. V prvih novembrskih dneh se močneje dotikamo bistvenih sestavin našega bivanja: življenja, njegovega smisla in umiranja. Z mislijo in spominom na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa jih danes ni več z nami, smo oblikovali oddajo v živo tudi s klici poslušalcev.

… in najhujše žalovanje tisto, ki se sploh še ni začelo, ker je “zamrznjeno v času in pogosto tudi prostoru. O izgubah, hvaležnosti, žalovanju smo tokrat govorili z našim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. V prvih novembrskih dneh se močneje dotikamo bistvenih sestavin našega bivanja: življenja, njegovega smisla in umiranja. Z mislijo in spominom na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa jih danes ni več z nami, smo oblikovali oddajo v živo tudi s klici poslušalcev.

V sobotni oddaji Za življenje je pred prazniki vseh svetih in počitniškimi dnevi z nami Pavlina Finžgar, zakonska in družinska terapevtka stažistka iz Terapevtskega društva Družinski center Hiška v Kranju. Kar nekaj tematik bomo odprli - kako žalovati in odžalovati velike in male izgube v življenju, kako ustvariti varen in sočuten prostor, v katerem lahko živimo, predvsem pa smo se obrnili vase in potrdili dejstvo, da smo edina sprememba v svetu lahko prav mi, sami. Prisluhnite oddaji.

V sobotni oddaji Za življenje je pred prazniki vseh svetih in počitniškimi dnevi z nami Pavlina Finžgar, zakonska in družinska terapevtka stažistka iz Terapevtskega društva Družinski center Hiška v Kranju. Kar nekaj tematik bomo odprli - kako žalovati in odžalovati velike in male izgube v življenju, kako ustvariti varen in sočuten prostor, v katerem lahko živimo, predvsem pa smo se obrnili vase in potrdili dejstvo, da smo edina sprememba v svetu lahko prav mi, sami. Prisluhnite oddaji.

Oddaja Za življenje je bila izjemoma na sporedu ob 16.00, z nami je bil dr. Uroš Perko. 

Oddaja Za življenje je bila izjemoma na sporedu ob 16.00, z nami je bil dr. Uroš Perko. 

Z Alenko Rebula, ki skupaj z Josipo Prebeg ustvarjata Deželo Vera vase, smo v prepletu več vsebin, ki so odraz čutečega opazovanja, govorili o negi okolja, v katerem sta zaupanje in sprejetost. Prav slednja sta predpogoj za medsebojno ljubeče in spoštljivo ravnanje. Za varno življenje je treba najprej poznati svoje šibkosti.  

Z Alenko Rebula, ki skupaj z Josipo Prebeg ustvarjata Deželo Vera vase, smo v prepletu več vsebin, ki so odraz čutečega opazovanja, govorili o negi okolja, v katerem sta zaupanje in sprejetost. Prav slednja sta predpogoj za medsebojno ljubeče in spoštljivo ravnanje. Za varno življenje je treba najprej poznati svoje šibkosti.  

Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Govorili smo o tem, kako do notranje trdnosti in veselja do življenja, ki ga je premogel sv. Frančišek Asiški. Kakšno vlogo ima pri tem molitev in kako prav moliti? Kako so o tem razmišljali poslušalci, ki so poklicali v oddajo?

Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Govorili smo o tem, kako do notranje trdnosti in veselja do življenja, ki ga je premogel sv. Frančišek Asiški. Kakšno vlogo ima pri tem molitev in kako prav moliti? Kako so o tem razmišljali poslušalci, ki so poklicali v oddajo?

Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav. 

Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav. 

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih začetkih, novih semenih, pa tudi o moči telesa in njegovih sposobnostih obnovitve? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, najprej je treba ceniti kar nam je bilo v preteklosti že dano, v hvaležnosti za dobre trenutke; iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. 

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih začetkih, novih semenih, pa tudi o moči telesa in njegovih sposobnostih obnovitve? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, najprej je treba ceniti kar nam je bilo v preteklosti že dano, v hvaležnosti za dobre trenutke; iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. 

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo govorili o vzgoji za vrednote, o pomenu dajanja, o učenju vključevanja, pa tudi kako otroke učiti odnosov, če sta starša bolj zaprte narave. 

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo govorili o vzgoji za vrednote, o pomenu dajanja, o učenju vključevanja, pa tudi kako otroke učiti odnosov, če sta starša bolj zaprte narave. 

V oddaji smo ob novih šolskih in skorajšnjih študijskih začetkih spregovorili o strahu, o tem, kako ga premagovati in si pustiti priti blizu. To je še posebej pomembno v luči nedavnih naravnih nesreč, ki so marsikoga pahnile v stisko, iz katere ni videti rešitve. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji pa smo vabili tudi k darovanju za šolarje iz poplavljenih območij za nakup šolskih potrebščin. 

V oddaji smo ob novih šolskih in skorajšnjih študijskih začetkih spregovorili o strahu, o tem, kako ga premagovati in si pustiti priti blizu. To je še posebej pomembno v luči nedavnih naravnih nesreč, ki so marsikoga pahnile v stisko, iz katere ni videti rešitve. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji pa smo vabili tudi k darovanju za šolarje iz poplavljenih območij za nakup šolskih potrebščin. 

Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?

Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?

V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … »Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«Prazničnost ni nekaj naročenega»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … »Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«Prazničnost ni nekaj naročenega»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Zaporniški vikar Robert Friškovec je blizu ljudem, ki so sami rušili temelje oziroma so jih spodkopali še komu drugemu, predvsem tistim, nič krivim, ki so bili le v nepravem trenutku na nepravem mestu in so postali nedolžne žrtve. Vprašali smo, kako temelje ruši vsak med nami, kako ustaviti ta tok in začeti pri sebi, saj bomo tako največ prispevali k graditvi pravih odnosov med ljudmi in z Bogom. Vabljeni k poslušanju.  

Zaporniški vikar Robert Friškovec je blizu ljudem, ki so sami rušili temelje oziroma so jih spodkopali še komu drugemu, predvsem tistim, nič krivim, ki so bili le v nepravem trenutku na nepravem mestu in so postali nedolžne žrtve. Vprašali smo, kako temelje ruši vsak med nami, kako ustaviti ta tok in začeti pri sebi, saj bomo tako največ prispevali k graditvi pravih odnosov med ljudmi in z Bogom. Vabljeni k poslušanju.  

V tokratni oddaji, na praznik Marijinega oznanjenja, smo z dr. Andrejo Poljanec, predavateljico na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani,  govorili o materinstvu v različnih obdobjih z več vidikov, tako zgodovinskega kot osebnega. Kaj Vas spreminja in bogati materinstvo? Vabljeni k poslušanju. 

V tokratni oddaji, na praznik Marijinega oznanjenja, smo z dr. Andrejo Poljanec, predavateljico na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani,  govorili o materinstvu v različnih obdobjih z več vidikov, tako zgodovinskega kot osebnega. Kaj Vas spreminja in bogati materinstvo? Vabljeni k poslušanju. 

V oddaji smo se tokrat posvetili vlogam v družini s poudarkom na vlogi za očeta. Vabljeni k poslušanju kaj sta o tem spregovorila zakonca Ruparčič. 

V oddaji smo se tokrat posvetili vlogam v družini s poudarkom na vlogi za očeta. Vabljeni k poslušanju kaj sta o tem spregovorila zakonca Ruparčič. 

V rednih oddajah z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovarjali na zastavljena vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kako vzgajati leto in pol staro deklico, kako spodbuditi sorojenki, da bi se vzljubili, kako postopamo pri trmi dvoletnika?, in še na mnoga druga vprašanja, boste slišali odgovor v pogovoru.  Marko je dejaven tudi na več družabnih omrežjih, plodovit avtor odmevnih in bolj branih knjig s področja vzgojnih vsebin. 

V rednih oddajah z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovarjali na zastavljena vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kako vzgajati leto in pol staro deklico, kako spodbuditi sorojenki, da bi se vzljubili, kako postopamo pri trmi dvoletnika?, in še na mnoga druga vprašanja, boste slišali odgovor v pogovoru.  Marko je dejaven tudi na več družabnih omrežjih, plodovit avtor odmevnih in bolj branih knjig s področja vzgojnih vsebin. 

V oddaji Za življenje smo spregovorili o bistvu postnega časa, ki nas vabi, da storimo korak k sebi, bližnjemu in Bogu. Kako in zakaj stopiti v svet nezavednega, ki je bil v samem jedru ustvarjen že v prvih 1000 dneh našega življenja? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki je slikovito povedal: Vsak dom ima streho. Obstajata dve strehi: ena, ki pušča, in druga, ki še bo. Oddajo so oblikovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji (Kako se pogovarjati v zakonu? ; Kako s postom premagati močne skušnjave poželenja?). 

V oddaji Za življenje smo spregovorili o bistvu postnega časa, ki nas vabi, da storimo korak k sebi, bližnjemu in Bogu. Kako in zakaj stopiti v svet nezavednega, ki je bil v samem jedru ustvarjen že v prvih 1000 dneh našega življenja? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki je slikovito povedal: Vsak dom ima streho. Obstajata dve strehi: ena, ki pušča, in druga, ki še bo. Oddajo so oblikovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji (Kako se pogovarjati v zakonu? ; Kako s postom premagati močne skušnjave poželenja?). 

V oddaji Za življenje je z nami dr. Katarina Kompan Erzar. Na razpotju smo podnaslovili tokratni pogovor, saj smo se po informativnih dnevih pogovarjali o tem, kako se odločiti za pravo srednjo šolo, fakulteto oziroma nadaljnjo pot. Kakšna je vloga staršev, kako podpreti mlade, vabljeni k poslušanju. 

V oddaji Za življenje je z nami dr. Katarina Kompan Erzar. Na razpotju smo podnaslovili tokratni pogovor, saj smo se po informativnih dnevih pogovarjali o tem, kako se odločiti za pravo srednjo šolo, fakulteto oziroma nadaljnjo pot. Kakšna je vloga staršev, kako podpreti mlade, vabljeni k poslušanju. 

Dobrodelnosti se je treba naučiti doma. Tako pravita zakonca Perko, ki sta bila gosta tokratne oddaje Za življenje. 

Dobrodelnosti se je treba naučiti doma. Tako pravita zakonca Perko, ki sta bila gosta tokratne oddaje Za življenje. 

Z Alenko Rebula, psihologinjo in avtorico številnih knjig ter priljubljeno predavateljico, smo izpostavili nevrotičnost, živčnost, ki je vse bolj opazna in se vsiljuje v naše odnose. Kako vaditi osredotočenost, je tudi to del kulture miru? Izvor živčnosti je treba odkriti, vprašajmo se, kaj nam manjka, katere dobrine v našem življenju ni dovolj, si je želimo več? Potrebujemo koga, ki bi nas poslušal, morda potrebujemo človeka, ki bi nas nežno objel? Ko smo srečni, nam ničesar ne manjka, pravi Alenka. Ljudje smo bitja odnosa in povsem verjetno živčnost, razdražljivost kažeta, da nekaj manjka v odnosih. Vsi se moramo še veliko naučiti in med seboj sodelovati.  

Z Alenko Rebula, psihologinjo in avtorico številnih knjig ter priljubljeno predavateljico, smo izpostavili nevrotičnost, živčnost, ki je vse bolj opazna in se vsiljuje v naše odnose. Kako vaditi osredotočenost, je tudi to del kulture miru? Izvor živčnosti je treba odkriti, vprašajmo se, kaj nam manjka, katere dobrine v našem življenju ni dovolj, si je želimo več? Potrebujemo koga, ki bi nas poslušal, morda potrebujemo človeka, ki bi nas nežno objel? Ko smo srečni, nam ničesar ne manjka, pravi Alenka. Ljudje smo bitja odnosa in povsem verjetno živčnost, razdražljivost kažeta, da nekaj manjka v odnosih. Vsi se moramo še veliko naučiti in med seboj sodelovati.  

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

V tokratni oddaji Za življenje z zakoncema Perko smo se dotaknili novoletnih obljub in žalostnega dejstva, da jih mnogi hitro prelomimo. Zakaj se sploh zaobljubimo, če vemo, da ne bo trajalo dolgo?Tudi o vzgojnih težavah in tem, da do dobrih občutkov ni lahkih bližnjic, lepo vabljeni k poslušanju.

V tokratni oddaji Za življenje z zakoncema Perko smo se dotaknili novoletnih obljub in žalostnega dejstva, da jih mnogi hitro prelomimo. Zakaj se sploh zaobljubimo, če vemo, da ne bo trajalo dolgo?Tudi o vzgojnih težavah in tem, da do dobrih občutkov ni lahkih bližnjic, lepo vabljeni k poslušanju.

Marko Juhant, specialni pedagog, eden od najbolj branih avtorjev knjig z vzgojnimi vsebinami, že več let redno sodeluje v oddajah o vzgoji. Obstajajo pravila, recepti, ki v vzgoji delujejo, pravi, po drugi strani pa Marko zagovarja vzgojne pristope, ki jih prilagajamo, če je treba, vsakemu otroku posebej. Vzgoje zato vsekakor ne gre posploševati, treba jo je vzeti resno, vzgajati sproščeno in z veliko ljubezni. 

Marko Juhant, specialni pedagog, eden od najbolj branih avtorjev knjig z vzgojnimi vsebinami, že več let redno sodeluje v oddajah o vzgoji. Obstajajo pravila, recepti, ki v vzgoji delujejo, pravi, po drugi strani pa Marko zagovarja vzgojne pristope, ki jih prilagajamo, če je treba, vsakemu otroku posebej. Vzgoje zato vsekakor ne gre posploševati, treba jo je vzeti resno, vzgajati sproščeno in z veliko ljubezni. 

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

Med nami je veliko nasilja, ki se celo povečuje: fizično, spolno, psihično, čustveno, verbalno nasilje, tu je mobing.... O tem, kako kot naj kot družba in posamezniki zavzamemo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja smo govorili v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, ki vedno znova poudarja: tisti, ki je nasilen, je odgovoren za svoje stanje in ravnanje.

Dr. Miha Černetič, psiholog, predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana, tudi terapevt v zasebni praksi Ustanove Pot naprej, avtor knjige “Watch!” - Why Mindfulness Is at Home in Christianity Čujte! - Zakaj je čuječnost doma v krščanstvu, prinaša spoznanja, skladna s krščanstvom, o večji prisotnosti in zavedanju trenutkov. Čuječnost je dokazano neposredno povezana s številnimi pozitivnimi vplivi na človeka in posledično medsebojne odnose. 

Dr. Miha Černetič, psiholog, predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana, tudi terapevt v zasebni praksi Ustanove Pot naprej, avtor knjige “Watch!” - Why Mindfulness Is at Home in Christianity Čujte! - Zakaj je čuječnost doma v krščanstvu, prinaša spoznanja, skladna s krščanstvom, o večji prisotnosti in zavedanju trenutkov. Čuječnost je dokazano neposredno povezana s številnimi pozitivnimi vplivi na človeka in posledično medsebojne odnose. 

Tokrat smo gostili duhovnika Martina Goloba, ki nam je spregovoril o praznovanju, praznovanju božiča ter pristop do osamljenih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju. 

Tokrat smo gostili duhovnika Martina Goloba, ki nam je spregovoril o praznovanju, praznovanju božiča ter pristop do osamljenih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju. 

V oddaji sta zakonca Perko spregovorila na temo praznovanje in osnovni namen praznikov. Vabljeni k poslušanju. 

V oddaji sta zakonca Perko spregovorila na temo praznovanje in osnovni namen praznikov. Vabljeni k poslušanju. 

V oddaji smo z Alenko Rebula nadaljevali z razmišljanjem in konkretnimi namigi za več kulture miru med nami. Želja slehernega je bivati v sožitju, izpolnjeno, sprejeto. Ampak, zakaj še tako vroča želja pogosto ni dovolj za dejanske spremembe? Težko je v trenutku zamenjati svoje miselne vzorce, ki nas določajo in izoblikujejo. Pa vendarle, ne gre obupovati. Pogovor z Alenko Rebula bo marsikomu v spodbudo, adventni čas je priložnost za globlje razmisleke.

V oddaji smo z Alenko Rebula nadaljevali z razmišljanjem in konkretnimi namigi za več kulture miru med nami. Želja slehernega je bivati v sožitju, izpolnjeno, sprejeto. Ampak, zakaj še tako vroča želja pogosto ni dovolj za dejanske spremembe? Težko je v trenutku zamenjati svoje miselne vzorce, ki nas določajo in izoblikujejo. Pa vendarle, ne gre obupovati. Pogovor z Alenko Rebula bo marsikomu v spodbudo, adventni čas je priložnost za globlje razmisleke.

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V tokratni oddaji se je voditeljica Mateja Feltrin Novljan o času pogovarjala z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem. 

V tokratni oddaji se je voditeljica Mateja Feltrin Novljan o času pogovarjala z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem. 

V tokratni oddaji smo dotaknili depresije in alkoholizma. Ali to dvoje lahko povezujemo? Kako prepoznati depresijo? In kako odvisnost od alkohola? Dr. Marko Pišljar v vsakem primeru predlaga sočutje. Prisluhnite mu v oddaji Za življenje.

V tokratni oddaji smo dotaknili depresije in alkoholizma. Ali to dvoje lahko povezujemo? Kako prepoznati depresijo? In kako odvisnost od alkohola? Dr. Marko Pišljar v vsakem primeru predlaga sočutje. Prisluhnite mu v oddaji Za življenje.

V novembrskem srečanju z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo odgovorili na vprašanji o uspavanju otrok. Pogovarjali smo se tudi o jezi otrok in med drugimi o zadregah pri branju. Kako pomagati, kakšne so metode, ki pomagajo?, slišite v pogovoru.  

Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Govorili smo o starosti, minevanju in hvaležnosti. S svojimi vprašanji o odnosih, nasilju in starševstvu ste oddajo oblikovali tudi poslušalci.

Z Alenko Rebula smo nadaljevali pogovor o kulturi miru, dotaknili smo se tudi umetnosti poslavljanja. Kaj vse bi lahko leglo k počitku od tistega, kar je nepotrebnega v nas?, je še eno od številnih izhodišč znova pomenljivega pogovora, kot že tolikih v nizu ustvarjenih z našo redno sogovornico. Berite tudi njene knjige in ji sledite na spletu. 

Nekemične zasvojenosti pri mladostnikih.

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V oddaji Za življenje je z nami duhovnik Martin Golob o Devici Mariji, spoštovanje, veličini, ponižnosti. Vabljeni k poslušanju.

V oddaji Za življenje je z nami logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič, s katerim smo se dotaknili aktualnih vprašanj, povezanih z vzgojo, šolskimi učbeniki in načinu izobraževanja. Slišali smo nekaj o logopedagogiki, ki naj bi se sčasoma uveljavila v naših šolskih programih. Kaj to sploh je? Prisluhnite dr. Sebastjanu Kristoviču.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki ga v živo gostimo v studiu vsak drugi mesec, smo v septembrski oddaji 2022 odgovorili na veliko vprašanj poslušalk in poslušalcev. Dotikala so se naslednjih vsebin: Ali obstaja primerna starost za vključitev v vrtec?, Je enajstmesečni dojenček lahko dlje časa odsoten od mame?, Kako pomagati pri močenju postelje?, Kako živeti v svetu moških? in še mnogih drugih.  

Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V oddaji Za življenje prisluhnite zaporniškemu duhovniku Robertu Friškovcu, govorili smo o nezadovoljstvu in iskali razloge za zadovoljstvo. 

Počitnice so čas, ko na dan pridejo stvari, za katere ob delavnih dneh nimamo časa. In kaj storiti, če ugotovimo, da živimo v nesrečnem zakonu?Je ločitev rešitev?Odgovorila sta zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko, vabljeni k poslušanju.

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Tokrat smo ponovili oddajo, ki smo jo predvajali v mesecu juliju 2021. Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje smo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh?

V oddaji je naš gost izredni prof. dr. Roman Globokar, ki je tudi rektor semenišča, zato smo govorili o duhovnih poklicih. 

Počitnice, odpočiti telo, dušo in duha, kako zapolniti čas počitnic, vabljeni k poslušanju oddaje. 

V oddaji z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se dotaknili preživljanja počitnic tako, da starši otroke in obratno lahko vidimo še v nekoliko drugačni luči. Je čas za še več igre, čas radoživosti, sproščenosti, raziskovanja in še marsičesa. Naj bo tudi poletje delovno, naj ima svoj ritem in plan, a naj bo napolnjeno z drugačnimi zanimanji. Kako premagati pretirani odziv jeze pri otroku?, kako se odzvati na zaljubljenost trinajstletnice?, kako lahko pomagamo najstniku, ki mu je dolgčas med sovrstniki?, so le tri izhodišča, vprašanja naših poslušalcev v julijski oddaji. Prisluhnite odgovorom, presenetijo.    

O zaupanju smo se pogovarjali v prvi julijski oddaji in se ustavili ob vprašanjih: Kako sprejeti izdajstvo, ko se okrog tebe razraste kaos? Na kakšen način ohranjati avtentičnost in pristonost, kako skrbeti za svoj notranji svet ob prevari? Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa so sooblikovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji in izkušnjami.

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob. 

Pod drobnogled smo vzeli eno od zasvojenosti, ki na dolgi rok zelo osiromašijo vso družino in celo več generacij.Kdaj je za zdravljenje zasvojenosti pravi čas? 

V sklopu rednih oddaj z Alenko Rebula, ki jo na pogovor povabimo vsak drugi mesec, smo nadaljevali z vsebinskim sklopom o Kulturi miru. Kolikokrat naredimo ali rečemo kaj, ker mislimo, da moramo? S tem lahko ustvarjamo majhna vojna stanja v odnosih, ki se lahko razplamtijo. Kako sprejemati, slišati in videti, druge in sebe, da bi zmogli sobivati v miru?, smo lahko med drugim slišali v pogovoru. 

V oddaji Za življenje je z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Pred koncem tako posebnega šolskega leta in začetkom počitnic smo se posvetili družinski temi: kako podpreti otroka v stresnem obdobju zaključevanja ocen in kaj storiti z mobilnimi telefoni med počitnicami? 

O izgorelosti smo v oddaji Za življenje govorili z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem. Vabljeni k poslušanju. 

Tokrat je z nami logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič. Govoril je o vzgojni doslednosti, postavljanju meja ter zdravi samozavesti. Lekcija tako za otroke kot za starše. Vabljeni k poslušanju.

Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji. 

V središču našega srca je vedno pogovor, ki je najprej pogovor s samim seboj. Kaj je v našem središču? Ali je to vest ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav, kako početi stvari ali do česa moramo biti sočutni. Eno najpomembnejših vprašanj je gotovo, kako biti sočuten do samega sebe. Gost oddaje je bil tokrat frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Psiholog, dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, direktor Inštituta za osebni razvoj C. A. R in izvrsten predavatelj, ki slovi po dinamičnih in odmevnih predavanjih, pravi, zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Kako živeti bolj v radosti, se ne odzivati brezmočno, kot žrtve, v različnih tudi težjih preizkušnjah? Preizkušnje, celo trpljenje so nujen pogoj za zdravo in lepo življenje. V pogovoru razloži ta navidezen paradoks. Manipulirani smo, da je lagodno življenje edino pravo. Res?   

V oddaji smo tokrat gostili prof. dr. Romana Globokarja in z njim spregovorili o velikonočnem veselju, upanju, kaj nam poklanja ta čas in kako ta čas vsako letu drugače doživljamo, razumemo. Vabljeni k poslušanju. 

Kultura miru je naslov razmišljanj oziroma pogovorov z Alenko Rebula v sklopu letošnjih oddaj Za življenje, za danes in jutri, ki jih pripravljamo z njo. Drugič to leto smo srečanje s psihologinjo, pesnico in publicistko, ki nas je že večkrat opomnila, da bi se morali zavestno učiti kulture miru in jo razvijati, oblikovali ob vprašanjih: Kako se učimo kulture miru, kako se umirjamo ob poplavi pretiranih čustvenih odzivov, kateri so osnovni gradniki notranjega miru, kako in kje sploh začeti?