Winamp Logo
Ultrazvok Cover
Ultrazvok Profile

Ultrazvok

Slovenian, Health / Medicine, 1 season, 154 episodes, 1 day, 5 hours, 34 minutes
About
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Episode Artwork

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon Bojanu Ambrožiču iz Ljubnega je dolgi covid življenje obrnil na glavo. Znanstvenik in aktivni športnik je glede svojega zdravja precej črnogled. Pravi, da je zanj najhujša huda utrujenost, ki ga popolnoma paralizira. Tisti sotrpini z dolgim covidom, ki so preboleli raka, pravijo, da je utrujenost celo hujša od posledic kemoterapije. Pogosti so še glavoboli, močne bolečine v mišicah, težave z vidom, srcem, prebavili. Dolgi covid človeka tudi psihično izmuči. Več v Ultrazvoku z Bojanom Ambrožičem in zdravnico Špelo Šalamon. Z obema je govoril Iztok Konc. Podatki kažejo, da kar od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom, poroča o zdravstvenih težavah, ki jih lahko pripišemo dolgemu covidu. Fotografija je simbolična/ Pixabay, cc Zapisi Bojana Ambrožiča - blog TUKAJ Spletna stran zdravnice Špele Šalamon (v angleščini) TUKAJ
4/18/202412 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku. O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ
4/11/202413 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Med pacienti, ki jih zdravi dr. Jure Urbančič, je veliko takšnih s kroničnim vnetjem nosu in obnosnih votlin oziroma sinusov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za kroničnim rinosinusitisom trpi kar okoli 10 odstotkov ljudi. Gost, razbarvan izcedek iz nosu, občutljivost, oteklina in bolečina okoli oči, lic, nosu ali čela, glavobol – to so le nekateri znaki in simptomi, ki kažejo na vnetje nosu in sinusov. Ker se kljub večkratni kirurški odstranitvi vnete sluznice in polipov, kljub zdravljenju z dobrimi zdravili, tudi biološkimi, nekaterim pacientom vnetje ne umiri, se je dr. Urbančič lotil študije, da bi bolezen natančneje spoznal. Vzorci tkiv bolnikov so iz Ljubljane najprej potovali na Golnik in naprej v Južno Korejo. In kaj so tam z analizo odkrili? Več o študiji, za katero je dr. Urbančič v začetku letošnjega marca prejel mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na področju pulmologije in alergologije, v oddaji Ultrazvok. Z asist. dr. Juretom Urbančičem s Klinike za ORL in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je govoril Iztok Konc. Foto Prvi Nagrajena študija TUKAJ
4/4/20249 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Zdravnik Matjaž Fležar pravi, da je tudi sam že testiral, kako bi lahko s pomočjo umetne inteligence – natančneje: s pomočjo jezikovnega modela ChatGPT – bolnikom postavljal diagnoze. Zadovoljno je ugotovil, da več informacij in podatkov je dal, bolj se je bližal težkim diagnozam, bolj je bil ChatGPT previden in mu svetoval, naj poišče pomoč pri zdravniku. »I am not a doctor (Nisem zdravnik.),« je pogost stavek, kadar ChatGPT odgovarja na medicinska vprašanja. Več v Ultrazvoku. O vlogi umetne inteligence v medicini se je s prof. dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik pogovarjal Iztok Konc. Foto: Unreal/ ChatGPT
3/28/202411 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Zakaj skotopičnega sindroma ali sindroma Irlen (še) ni na seznamu motenj

Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.« Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla. Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih. O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc. Skupno stališče stroke TUKAJ Pregledna brazilska študija TUKAJ
3/21/202414 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Ledvice iz telesa izločijo do 2.000 mililitrov strupenih snovi in tekočine dnevno. Od dobrega delovanja ledvic je odvisna vsaka celica, vsak organ; celoten organizem. Velja pa tudi obratno. In prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj takrat, ko beseda teče o boleznih ledvic, hkrati govorimo o diabetesu, povišanem krvnem tlaku in debelosti. »Bolezni ledvic so v največji meri rezultat nezdravega življenjskega sloga,« poudarja gost Ultrazvoka nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami TUKAJ        
3/14/202415 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Asertivnost: Ali se znate postaviti zase?

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«. Vprašanja: Ali znate postaviti meje? Ali se znate postaviti zase? Ali si upate reči ne? Kakšen je vaš stil komunikacije: agresiven, pasiven ali asertiven? Tema: asertivnost. Definicija: Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo sogovornika. Gostja: prof. dr. Metka Kuhar (FDV). Pripravil: Iztok Konc. Foto: FDV
3/7/202412 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
2/29/202411 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudiBisfenol A lahko vsebuje plastična embalaža, pa tudi epoksi smole. Prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani bisfenol A (BPA) in spojine, ki so mu podobne, preučuje že dobro desetletje. V Ultrazvoku, pripravil ga je Iztok Konc, med drugim svetuje, kako lahko k manjši izpostavljenosti bisfenolu A prispevamo sami. Prisluhnite. Foto: HBM4EU, WikimediaCommons Info o BPA TUKAJ Projekt HBM4EU TUKAJ
2/22/202411 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate»Dopoldan sem na dializi in takrat me lahko pokličete.« Tako je gospod Danijel Brezovar z Dolenjske odgovoril na povabilo za snemanje pogovora za oddajo Ultrazvok o težavah z ledvicami. Gospod Brezovar ima namreč policistično bolezen ledvic, zaradi katere sta mu obe ledvici odpovedali. Vendar to ni edina huda bolezen, s katero živi. Zdravniki so mu odkrili tudi Crohnovo bolezen, med epidemijo covida pa še raka prostate. Vendar gospod Danijel Brezovar ni izgubil volje do življenja. Kaj mu daje moč, je povedal za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu. Fotografija je simbolična: Dan/ Flickr, cc Društvo NEFRO TUKAJ Policistična bolezen ledvic TUKAJ Crohnova bolezen TUKAJ Rak prostate TUKAJ
2/15/202410 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. V Ultrazvoku bomo vprašali, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib. Z nami bo doc. dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Prehrana.si TUKAJ Aplikacija Veš, kaj ješ? TUKAJ
2/8/202414 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemuProf. dr. Elias Campo je patolog in genetik. Objave v strokovnih revijah in nagrade na okenski polici njegove pisarne v drugem nadstropju Biomedicinskega raziskovalnega inštituta v centru Barcelone pričajo, da gre za enega najbolj priznanih španskih znanstvenikov. Zaposlen je v ugledni javni bolnišnici – v barcelonskem Univerzitetnem kliničnem centru. Prof. Campo v laboratoriju preučuje celice in molekule, ki so vpletene v razvoj limfomov in levkemij. »Prvi na svetu smo razvozlali genski zapis kronične limfocitne levkemije, ki je v zahodnem svetu najpogostejša oblika levkemije pri odraslih.« Več o svojem raziskovalnem delu, ki je zelo povezano z veliko močjo španskega javnega zdravstva, bo prof. Campo povedal v oddaji Ultrazvok. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Prvi Več o profesorju TUKAJ Več o limfomih in levkemijah TUKAJ
2/1/20249 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev? Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru preučujeta pasti novih oblik dela. Te so se še posebej razmahnile med pandemijo covida, zdaj pa jih zaostrujejo krize, ki jim kar ni videti konca. Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman opozarjata na velike obremenitve in na vdore v zasebnost. Opažata številne stiske ter neželene negativne misli. Tokratni Ultrazvok ponuja nekaj iztočnic za razmislek o novi delovni normalnosti. Pripravlja Iztok Konc.
1/25/202411 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Eksperiment, ki je pokazal, kako hitro pade meja med dobrim in zlim

Stanfordski zaporniški eksperimentPsihologa Philipa Zimbarda je zanimalo, kateri psihološki procesi so v ozadju nenadne spremembe, ko dober človek prestopi mejo med dobrim in zlim. Z eksperimentom je ugotovil, da lahko ekstremne razmere vsakega spremenijo v nekoga, ki drugega namerno rani, poniža, razčloveči, uniči. O tem vsak dan pričajo dogodki. EKSPERIMENT: Avgust leta 1971, klet oddelka za psihologijo ameriške Univerze v Stanfordu, prof. Philip Zimbardo in štiriindvajset študentov, ki so se javili na oglas. Met kovanca je odločil, katerih devet študentov bo igralo vlogo zapornikov in katerih petnajst vlogo paznikov. »Zapornike« so na njihovih domovih aretirali resnični policisti, jim odvzeli prstne odtise in jih z zavezanimi očmi odpeljali v stanfordski kletni »zapor«. Ob prihodu so vsakemu dodelili številko, odvzeli so jim vse osebne predmete in jih preoblekli v enaka zaporniška oblačila. Zakaj je moral prof. Zimbardo eksperiment namesto po štirinajstih prekiniti že po šestih dneh? Kaj nam en od najpomembnejših psiholoških eksdperimentov vseh časov – Zimbardov stanfordski zaporniški eksperiment – lahko pove o človeški psihi? V Ultrazvoku pojasnjuje socialni psiholog doc. dr. Žan Lep (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Pedagoški inštitut). Pripravlja Iztok Konc. Foto: PhilipZimbardo/ UniverzaStanford
1/18/202414 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
1/11/202414 minutes
Episode Artwork

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
1/4/202411 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Dr. Jurij Hanžel je spisal najboljši letošnji medicinski doktorat

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdraviliUniverza v Ljubljani je letos prvič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je prejel dr. Jurij Hanžel, ki preučuje, kako bi lahko izboljšali zdravljenje bolnic in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka je specialist gastroenterolog. Zaposlen je v ljubljanskem Kliničnem centru in dela na Gastroenterološki kliniki na Japljevi ulici. Ko zjutraj prestopi prag klinike, pravzaprav vstopi v »mestno ubožnico«; v stavbo, ki je bila zgrajema že leta 1901 in je stara že več kot 120 let. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več: bila je dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Več TUKAJ Foto: Jurij Hanžel
12/28/202312 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Dr. Borut Jug: »Paradoks holesterola« še ni dokazan

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za povišan holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Drugi pravijo, da gre za zaroto farmacevtske industrije. Tretji pa navajajo tako imenovani »holesterolni paradoks«. Včasih namreč podatki nakažejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili v ljubljanskem Kliničnem centru. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov. Foto: Borut Jug Ameriška študija o paradoksu holesterola TUKAJ Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane TUKAJ Metabolni sindrom TUKAJ
12/21/202312 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Vedno več mladih odraslih ima degenerativne deformacije hrbtenice

Strokovnjaki ocenjujejo, da danes le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Lahko rečemo, da je homo erectus – pokončni človek – postal homo sedens – sedeči človek. A naj se sliši še tako nenavadno, vendar tudi pravilno sedenje lahko prispeva k naravni pokončni drži. S tem je povezano vprašanje, ki ga zdravnica Saša Staparski Dobravec, avtorica projekta »Pokončna drža, dobra drža«, zastavi v oddaji Ultrazvok. Ali naj ima križnica, ki je del hrbtenice, med sedenjem stik s podlago, ali ne? Odgovor boste slišali v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
12/14/202311 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Slaba drža povezana tudi s težkim čustvovanjem in anksioznostjo

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?»Dnevno si vzemite 2-krat po deset minut. Izberite vajo, ki vas tisti trenutek najboj nagovarja,« svetuje zdravnica Saša Staparski Dobravec, gostja tokratnega Ultrazvoka. Opozarja, da ima slaba drža na telo številne negativne posledice. Že če omenimo samo bolečine v hrbtu, bo marsikdo prikimal. Po besedah zdravnice Staparski Dobravec ni nič manj pomembna tudi človekova duševna pokončnost – pokončen notranji karakter. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pokončna drža, dobra drža Program Pokončna drža, Dobra drža s prikazom vaj TUKAJ
12/7/202310 minutes
Episode Artwork

Do dolgoživosti s presaditvijo matičnih celic

Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
11/30/20239 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Osteoporoza

Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
11/23/202310 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Astma, KOPB, panični napad (repriza)

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo? V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je poleti na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko. Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti TUKAJ
11/16/202310 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti (repriza)

Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
11/9/202310 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Gastroskopist Kristanc: Opažam, da ima vedno več ljudi težave z želodcem

Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
11/2/202311 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Za bolečinami v trebuhu se lahko skriva sindrom razdražljivega črevesja

Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
10/26/202310 minutes
Episode Artwork

Dr. Beović: Postcovidni sindrom prizadene najbolj aktivne ljudi

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije Infektologinja prof. dr. Bojana Beović v ambulanti na Infekcijski kliniki v Ljubljani dnevno obravnava pacientke in paciente s postcovidnim sindromom. Opozarja, da dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer letošnjega maja razglasila konec izrednega stanja zaradi covida-19. Vprašanja pa ostajajo: Ali drži, da vsaka nova okužba s koronavirusom organizem oslabi? Kaj je novega na področju zdravil, kot sta tudi remdesivir in ivermektin? Kako škodljiv je tako imenovani spike oziroma koničasti protein? Kako nevarna je prevladujoča različica Eris? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
10/19/202313 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Kolonoskopija

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregleduZa veliko ljudi imajo pričevanja iz prve roke še posebno težo. V tokratnem Ultrazvoku bo gospa Mateja Saje, ki vodi slovensko Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), predstavila svoje izkušnje in poskušala razbiti nekatere najbolj razširjene mite ter zmote o kolonoskopiji. Zaradi crohnove bolezni je morala že več kot tridesetkrat na pregled s kolonoskopom. »Kljub temu na kolonoskopijo še vedno ne grem povsem sproščeno,« pravi sogovornica, ki je v pogovoru z Iztokom Koncem odkrito odgovorila tudi na najbolj kočljiva vprašanja o kolonoskopiji. Zdravnik o kolonoskopiji TUKAJ Društvo KVČB TUKAJ
10/12/202312 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Virus SARS-CoV2 celico ubije, mRNK cepivo pa ne

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop Po svetu smo porabili že več kot 13 milijard odmerkov cepiv proti covidu; tako klasičnih, kot novih mRNK cepiv. Zdaj je objavljenih že veliko študij in podatkov, zato strokovnjaki že lahko odgovorijo, ali so mRNK cepiva učinkovita in varna? Zakaj niso resnične trditve, da je več ljudi umrlo zaradi cepljenja kot zaradi covida? Nobelov odbor je s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za medicino pozornost javnosti usmeril na mRNK cepiva. Prestižno priznanje si bosta razdelila madžarska biokemičarka dr. Katalin Kariko in ameriški imunolog dr. Drew Weissman. Izvrstna raziskovalca sta odkrila, kako in kdaj molekule mRNK ravno prav spodbudijo človekov imunski sistem. S tem sta prispevala k razvoju cepiv proti covidu in raku. »Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in biokemik prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut). Za Ultrazvok je z njima govoril Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.
10/5/202315 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Veterinar, ki s škarjami reže gene in išče zdravilo za raka

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček Kako se je veterinar zaposlil na Kemijskem inštitutu, kjer zdaj s posebnimi genskim škarjami reže in popravlja gene ter preučuje nove metode zdravljenja redkih bolezni? Najbolje, da nam na to vprašanje odgovori kar sam. V oddaji Ultrazvok bo z nami dr. Duško Lainšček. Podrobneje nam bo predstavil svoje delo in bodoči Center za tehnologije genske in celične terapije – s kratico CTGCT, ki bo zrasel ob Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi Daljši pogovor z dr. Lainščkom TUKAJ
9/28/202312 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Najdlje traja analiza krvi na folno kislino in vitamin B12

Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
9/21/20239 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

Nobelovec: Uspeh cepiv proti covidu velik obet tudi za zdravljenje raka

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino Raziskave prof. Nursa so prispevale k boljšemu razumevanju in zdravljenju rakavih obolenj. Kako torej izkušeni raziskovalec spremlja razvoj tehnologije mRNK cepiv, ki je dobila velik pospešek med pandemijo covida? Mnogi stavijo, da bodo prav mRNK cepiva prinesla največji preboj pri zdravljenju raka. Kaj pa pravi spoštovani Nobelovec? S prof. Paulom Nursom je govoril Iztok Konc. Foto: Barbara Zajc Intervju s prof. Nursom na MMC: TUKAJ Pogovora z Nobelovima nagrajencema: Nobelovec Harald zur Hausen je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom – kratko HPV. TUKAJ Nobelovec Richard Roberts je preučeval molekuli DNK in RNK. TUKAJ
9/14/202311 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Lumbalna punkcija

Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/
9/7/20239 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

V Sloveniji kanabinoidi zdaj na zdravniški recept

Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
8/31/202310 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Sanacija po poplavah: tudi manjše rane nevarne za okužbo s tetanusom

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v KamnikuPo uničujočih poplavah so v Zdravstvenem domu v Kamniku zaznali nekaj primerov črevesnih obolenj, v ambulantah pa so oskrbeli ljudi z lažjimi poškodbami in ranami. Njihova ekipa nujne medicinske pomoči je posredovala tudi ob nesreči, v kateri je bager zbil šoferja tovornjaka. Odpravljanje posledic poplav še vedno poteka. Na kaj naj delavci, humanitarci, vojaki, gasilci in prostovoljci ter vse druge ekipe na terenu zdaj najbolj pazijo? Zdravnik Sašo Rebolj opozarja na okužbe ran in tetanus, izpostavlja še previdno ravnanje z vodo za pitje in umivanje. Njegova priporočila boste slišali v tokratnem Ultrazvoku. V Kamnik ga je poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija Kontakti timov na terenu za psihosocialno pomoč
8/24/202310 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Najpogostejše bolezenske težave z dihanjem

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike GolnikZa katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo? V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko. Foto: Pixabay, cc Prvi del - Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno 
8/17/202310 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno

Pulmolog o dihanju in spirometriji Človek v mirovanju običajno vdihne in izdihne od dvanajstkrat do dvajsetkrat na minuto. Prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik pravi, da mora biti dihanje avtomatično in nezavedno. »Običajno vdihnemo 500 mililitrov zraka. To je naš dihalni volumen.« Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: Prvi
8/10/202310 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu Strokovnjaki za žile in srce, med njimi tudi gost oddaje Ultrazvok prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani, še zlasti priporočajo sredozemski tip prehrane poimenovan tudi mediteranska dieta. Številne študije namreč potrjujejo njen varovalni vpliv na naše žile. Te so celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre ali pa poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi dr. Fras. Podrobneje o aterosklerozi in vlogi holesterola pri njenem nastanku v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
8/3/202313 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Dr. Jerala: Cepivo mRNK kot nekakšno digitalno zdravilo proti raku

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti coviduProf. dr. Roman Jerala, sintezni biolog s Kemijskega inštituta v Ljubljani, z zanimanjem spremlja poročila o razvoju cepiva proti raku na trebušni slinavki. Rezultati začetnih raziskav so namreč zelo spodbudni; novo cepivo izrazito podaljša preživetje pacientov. Pri cepivu za zdravljenje raka trebušne slinavke gre za enako tehnologijo kot pri mRNK cepivih družb Pfizer in Moderna proti covidu. Kaj smo spoznali v treh letih cepljenja proti covidu? Kako varna in učinkovita so mRNK cepiva? Kaj se zgodi z delčkom mRNK iz cepiva, ko ga vbrizgamo v telo? Za katera rakava obolenja in okužbe bi tovrstna tehnologija še prišla v poštev? Več v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi
7/27/202313 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Pregled kože in kožnih znamenj

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurguGospa Anja Matušin iz Ljubljane pravi, da se jo sonce hitro prime. »Ampak ne v smislu porjavelosti kože, bolj rdečice.« V mladih letih se je rada sončila; pred dvema letoma pa je pregled kože in sumljivega kožnega znamenja njen pogled na sončenje popolnoma spremenil. Kaj se je zgodilo in kako se je izšlo? Zakaj se zdaj zaveda škodljivosti sončnih žarkov in sončenja v solariju? Več v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok. Z gospo Anjo Matušin je govoril Iztok Konc. Foto: Anja Matušin
7/20/202312 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Akupunktura za lajšanje kronične bolečine

Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
7/13/20239 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Posegi na krčnih žilah

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapijaZlati standard za zdravljenje krčnih žil oziroma kronične venske bolezni in popuščanja so v zadnjih desetih letih postali minimalno invazivni in tako rekoč neboleči endovenski posegi. Zdravnik skozi luknjico v prizadeto veno uvede posebno žičko in žilo zapre. »Pacient lahko še isti dan z majhnim obližem na nogi odide domov,« pravi asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani. Dodaja, da nekaterim ni treba nositi niti kompresijskih nogavic. V Ultrazvoku nadaljujemo temo o krčnih žilah; tokrat podrobneje o diagnostiki in zdravljenju. Pripravlja Iztok Konc. Foto: PublicDomain/ WikimediaCommons
7/6/20239 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Dr. Matjaž Vrtovec: Poletje je za krčne žile neugoden čas

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moškihMnogi so vročih poletnih dni veseli, nekateri pa se sončnim žarkom in visokim temperaturam raje umaknejo. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Foto: Prvi
6/29/20239 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Diabetolog Fabčič: Zdravilo uredi sladkorno bolezen in pripomore k izgubi telesne teže

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistemV javnosti je veliko pozornosti zbudilo novo zdravilo proti sladkorni bolezni, ki uspešno pripomore tudi k izgubi telesne teže. Kakšne izkušnje s tem zdravilom imajo slovenski zdravniki? »Mi smo sodelovali že v predkliničnih študijah,« pravi diabetolog Dejan Fabčič iz Nove Gorice. »Rezultati so bili že takrat zelo dobri; fantastični!« Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem. Več v Ultrazvoku. Tokrat z zdravnikom in paraolimpijcem, ki so mu bralke in bralci revije Viva podelili naslov »Moj diabetolog 2023«, Dejanom Fabčičem, ki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi ambulanto za diabetes in bolezni ščitnice. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
6/22/202313 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Mamografija in samopregledovanje dojk

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni Gospa Alma Pašanović je zadovoljna, da so jo ob dopolnjenih petdesetih letih poklicali iz preventivnega programa DORA in jo povabili na brezplačno mamografijo; na brezplačno rentgensko slikanje dojk. Preiskavo je opravila v ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Gospa Pašanović bo v Ultrazvoku opisala, kako mamografija poteka. Povedala bo, ali slikanje boli, ali ne. Pojasnila, katerim ženskam mamografijo še posebej priporočajo in odgovorila, zakaj je treba govoriti tudi o samopregledovanju dojk. Gospe Almi Pašanović so z mamografijo odkrili rakavo spremembo na dojki. Od tega je minilo sedem let. »Težko rečem, da je izkušnja bolezni pozitivna izkušnja. Človek bi si do kakšnih spoznanj želel priti po lažji poti, kot je bolezen.« Več pa v pogovoru, ki ga je z gospo Almo Pašanović, zdaj prostovoljko pri Europi Donni, posnel Iztok Konc. Foto: NASA, PublicDomain/ WikimediaCommons Program DORA Združenje Europa Donna
6/15/202312 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Sočutna izčrpanost

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa Tema: sočutna izčrpanost. Sogovornik: klinični psiholog in psihoterapevt prof. dr. Gregor Žvelc (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Definicija: s pojmom sočutna izčrpanost opišemo izčrpanost in še druge telesne ter psihološke simptome, ki se pojavljajo pri strokovnjakih, ki so vključeni v pomoč drugim ljudem. Prizadene zdravnike, medicinske sestre in tehnike, psihoterapevte, socialne delavke in delavce, negovalno osebje … Namen: seznanitev s sočutno izčrpanostjo in predstavitev oblik pomoči. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: Petri Damsten/ Flickr, cc
6/8/202311 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Na Kitajskem velik val okužb s koronavirusom; ta različica že v Sloveniji

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)Strokovnjaki v Sloveniji in po svetu kljub razglasitvi konca pandemije še vedno skrbno spremljajo okužbe z novim koronavirusom. Virus je namreč še vedno med nami, ves čas mutira in ravno v teh dneh iz Kitajske poročajo o novem strmem valu okužb. Vodilni kitajski epidemiolog Zhong Nanshan je sporočil, da se na Kitajskem z novo različico XBB koronavirusa tedensko okuži kar štirideset milijonov prebivalcev. Ker se različica hitro širi, epidemiolog napoveduje, da se bo številka do konca junija dvignila na petinšestdeset milijonov novih primerov tedensko. Število okužb z različico XBB se veča tudi v Združenih državah Amerike, po Evropi in tudi v Sloveniji. Ali nas morajo ti podatki skrbeti? V Ultrazvoku odgovarja mikrobiolog dr. Andrej Steyer (NLZOH), sprašuje Iztok Konc. Foto: NIAID/ Flickr, cc NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2
6/1/202310 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Osnovna hrana črevesne mikrobiote so vlaknine in posebni sladkorji

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?V Sloveniji poteka živahna razprava o prednostih in slabostih prehranjevanja s hrano živalskega izvora v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V Ultrazvoku tej debati dodajamo pogled mikrobiološke stroke. Mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH), tokratna sogovornica Iztoka Konca, namreč preučuje pomemben sestavni del našega črevesja – to so črevesne bakterije oziroma mikrobiota. Kaj torej kažejo študije in kaj pravi mikrobiološka stroka? Ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani? Katere snovi črevesnim bakterijam koristijo, katere pa jim škodujejo? Zakaj je za mikrobioto sploh pomembno, kaj jemo? Foto: United States Department of Agriculture/ WikimediaCommons, public domain
5/25/20239 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Sprejem v psihiatrično bolnišnico

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimoSam je bil do zdaj desetkrat sprejet na obravnavo in zdravljenje v to zdravstveno ustanovo. »Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se ne zgodi nič hudega; če pa nisi pripravljen, prav tako ni nič hudega, vendar pa zdravljenje traja nekoliko dlje.« Jaka Tomc o izkušnji z duševno boleznijo – bipolarno motnjo – in s sprejemom ter zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici odkrito govori in piše. Več boste izvedeli v Ultrazvoku. Jako Tomca je na pogovor v radijski studio povabil Iztok Konc. Foto: Mankica Kranjec  Jaka Tomc v oddaji Med štirimi stenami  
5/18/202312 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Zamaščenost jeter je posledica preobremenitve

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo? Ali poznate odgovor na vprašanje, katera je najpogostejša bolezen jeter pri nas? »To je zamaščenost jeter,« pravi zdravnica Vanja Kalacun iz Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da ima kar vsak četrti Evropejec bolj ali manj zamaščena jetra. Maščobe se nabirajo v celicah in ovirajo delovanje tega našega največjega notranjega organa. Če vemo, da v jetrih poteka velik del presnove in sinteze in da jetra tudi razstrupljajo telo, potem lahko sklepamo na mnoge težave, ki jih zamaščenost jeter nekaterim povzroči. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tokrat prvič ob enajstih trideset na Prvem. Foto: NIDDK/ PublicDomain
5/11/20239 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Z laserjem do brezbolečega zdravljenja kariesa in parodontoze?

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo) Pomislite, da bi obisk pri zobozdravniku lahko potekal brez bolečin. Še več: tudi brez predirljivega zvoka svedra, ki nam strah pred zobozdravnikom v kosti nažene že, ko nanj samo pomislimo. Kako bi bilo to mogoče? Različna sporočila obljubljajo, da je to mogoče, kadar zobozdravnik poseg opravi z laserjem. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je spregovoril še o drugih možnostih uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj torej laser še ni zamenjal svedrov. Z dr. Gašpircem se je srečal Iztok Konc. Foto: Laserska zobna ordinacija Digital Dentist, Jure Poglajen
5/4/20238 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozoTežava je v tem, da so simptomi nespecifični, opozarja zdravnik Vid Janša, zato običajno traja dolgo, preden bolezen potrdimo. Diagnoza: endometrioza. Sogovornik: specialist ginekologije in porodništva asist. Vid Janša z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Po nekaterih ocenah živi v Sloveniji celo do 40.000 žensk z eno od oblik endometrioze. Za njeno uspešno zdravljenje je pomembno zgodnje odkritje. Prav na tej točki vstopi doktor Janša. S kolegicami in kolegi je v peritonealni tekočini v trebušni votlini namreč iskal tiste biomarkerje, ki so značilni za endometriozo. Njihova raziskava je odprla nove možnosti razvoja naprednih in neinvazivnih metod za odkrivanje endometrioze. Za študijo je zdravnik Vid Janša, ki ga Iztok Konc gosti v tokratnem Ultrazvoku, prejel letošnjo mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za področje ginekologije.
4/27/202310 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate Za nekatere je že sama misel na pregled pri zdravniku, kaj šele pregled sam, polna skrbi, strahu in vprašanj. Človeka skrbi, kaj se bo zgodilo, ne ve, kako pregled poteka, boji se slabe diagnoze. Zato smo v tokratnem Ultrazvoku gospoda Marjana Dolerja vprašali, kako lahko premagamo strah pred pregledom prostate. Gospod Doler je namreč že opravil kar štiri različne preiskave prostate: pregled krvi na PSA, ultrazvok, digitalni pregled in biopsijo. »Še sreča, da me je moj kardiolog pravočasno poslal naprej k urologu,« opisuje svojo izkušnjo danes. Ker so informacije iz prve roke dragocene, smo gospoda Marjana Dolerja (prostovoljec pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije) povabili v Ultrazvok. Z njim je govoril Iztok Konc. Onkofon: 080 23 55 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
4/20/202310 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
4/13/202314 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni Pod vtisom ameriških serij in filmov smo včasih v Sloveniji domnevali, da ima v Ameriki vsak človek svojega psihoterapevta. Spraševali smo se, včasih kar malo privoščljivo in posmehljivo, kdaj bo ta trend prišel tudi k nam. Zdaj vidimo, da tudi v Sloveniji število prebivalk in prebivalcev, ki so se znašli v duševni stiski narašča. »Obisk psihoterapevta je znak zrelosti in ne šibkosti,« poudarja psihoterapevt Tomaž Flajs. Skupaj s kolegi in kolegicami je izdal nov Vodnik po psihoterapiji, s katerim opozarja tudi na predsodke in stigmo, ki še vedno spremljajo duševne težave in motnje. Ali naj se vključim v psihoterapijo? Psihoterapija ali psihofarmakoterapija? Kje tiči problem? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Gregor Bajt 
4/6/202310 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave. Govor je o relativno pogosti bolezni: o herpesu zosterju ali pasavcu. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice. Te prekrijejo kraste, ki po tednu do dveh odpadejo. Le majhen del bolnic in bolnikov s pasavcem nima nobenih težav, opozarja doktor Vidaković. Herpes zoster namreč lahko dolgo časa boli, ranice se zagnojijo, bolezen pa je še zlasti nevarna takrat, kadar napade v predelu oči. Zakaj pasavec izbruhne? Kakšna je povezava z noricami? Kako krotiti bolečino? Kako pogosto se pasavec ponovi? Kdaj pride v poštev cepljenje? To so vprašanja, na katera mora družinski zdravnik Miljen Vidaković pogosto odgovarjati v svoji ambulanti. Tokrat pa bo na njih odgovoril v Ultrazvoku. V Koper ga je poklical Iztok Konc.
3/30/202310 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah Mediji in splet so ponovno polni ugibanj, teorij in člankov o nastanku novega koronavirusa. Ali je ušel iz laboratorija? Ali so ga ustvarili Kitajci? Kakšna je vloga Američanov? »Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal,« pravi infektolog Andrej Trampuž. V tem mesecu minevajo tri leta od prvih potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Po podatkih Sledilnika smo v naši državi od takrat zabeležili več kot 1.335.000 primerov covida. Z virusom SARS-CoV-2 se dnevno še vedno okuži nekaj sto ljudi: v ponedeljek 712 (20.3.23), v torek 548. Kako nevaren je covid zdaj? Kdaj pridejo v poštev zdravila proti covidu? Ali so maske in cepljenje še aktualni? V Ultrazvoku odgovarja prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite, Berlin), sprašuje Iztok Konc. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
3/23/202311 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek. Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc. Foto: Pixabay Poročilo NIJZ o neželenih učinkih o cepljenju proti covidu
3/16/202310 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami Strokovnjaki ocenjujejo, da ima kar vsak deseti prebivalec ali prebivalka Slovenije kronično ledvično bolezen. »Na ledvice najbolj škodljivo delujeta dva strupa,« pravi nefrolog dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. »To sta sol in sladkor.« Kaj pa kemikalije iz okolja, alkohol in zdravila? Kaj še škodi ledvicam? Kako lahko sploh preverimo zdravje ledvic? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Škoberne https://www.svetovnidanledvic.org/
3/9/202312 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo »Za večino zdravil, ki jih zdravniki trenutno predpisujejo, nimamo podatkov, kako se njihovo delovanje razlikuje v moškem in ženskem telesu. Preizkušena so namreč le na moških,« pravi raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za farmacijo doc. dr. Lovro Žiberna. Kako je to mogoče? Zakaj je tako malo žensk vključenih v raziskave, čeprav se je pri nekaterih uspavalih, antipsihotikih in celo statinih že jasno pokazalo, da se žensko telo nanje odzove drugače od moškega? Zakaj so za večino zdravil smernice enake ne glede na spol? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Osebni arhiv O talidamidu na Kvarkadabri
3/2/202312 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan V času, ko se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembni so naši osebni podatki in jih zato tudi vse bolj skrivamo, se zdi, da obstaja področje, na katerem bomo ljudje pridobili, če bodo o nas vedeli več. To je področje farmakogenomike. Pomemben podatek pa je v tem primeru naš dedni zapis, naš DNK. Raziskovalci so namreč dokazali, da se pri bolnikih pojavi za kar trideset odstotkov manj resnih neželenih učinkov, kadar jim lečeči zdravnik predpiše zdravilo na podlagi njihovega genskega zapisa. Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj se pri nekaterih bolnicah in bolnikih pojavi več neželenih učinkov kot pri drugih? Kaj je farmakogenetska izkaznica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Vita Dolžan. Foto: Osebni arhiv Originalni članek
2/23/202310 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki Celiakija je ena najpogostejših kroničnih avtoimunih bolezni otrok in odraslih. Prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Ker zdravila, ki bi celiakijo pozdravilo, še ni, je toliko bolj pomembno njeno hitro odkrivanje. Če je besedna zveza »hitri testi« med epidemijo dobila negativen prizvok, pa je medicina na področju celiakije prav s hitrimi testi naredila pomemben korak naprej. Podrobneje v Ultrazvoku. Z nami bo predstojnik Klinike za pediatrijo v Mariboru prof. dr. Jernej Dolinšek, ki je zadnji dve leti in pol s kolegicami in kolegi vodil evropski projekt »CD skills«, s katerim želijo izboljšati kakovost obravnave bolnic in bolnikov s celiakijo. V Mariboru se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi Projekt "CD skills": https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/cd-skills
2/16/202310 minutes, 1 second
Episode Artwork

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina? Marsikoga je strah morebitne bolečine. Nekatere pa skrbi že sama priprava na preiskavo. V tokratnem Ultrazvoku bo zdravnik Erik Vidmar iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici poskušal razbiti nekatere najbolj razširjene mite in zmote o kolonoskopiji. Preiskavo večina prebivalk in prebivalcev pozna po preventivnem programu Svit. »To je ena najboljših storitev slovenskega zdravstva,« je prepričan doktor Vidmar. Gastroenterolog opravi do pet kolonoskopij dnevno. Pravi, da bolečino ob pregledu čuti le vsak deseti pacient in za vsakega najdejo ustrezno rešitev. Podrobneje v Ultrazvoku. Zdravnika Erika Vidmarja je poklical Iztok Konc. Foto: NIJZ in Erik Vidmar Program Svit: https://www.program-svit.si/
2/9/202310 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan Glede na trenutno aktualno razpravo o zdravi mesni ali brezmesni prehrani je morda najboljša napoved za oddajo Ultrazvok sledeče vprašanje: Kakšna je tako imenovana žolčna dieta? Naš sogovornik bo namreč abdominalni kirurg Janez Svet iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Njegovo delovno mesto je operacijska dvorana, v kateri vsak dan operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni. Zakaj žolčni kamni bolijo? Kdaj je potrebna operacija? Ali žolčni kamni nastanejo zaradi nezdravega načina življenja, ali so v ospredju drugi vzroki? Zakaj so bolj pogosti pri ženskah? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja kirurg Janez Svet. Foto: Dr. Michael Jäger / public domain in Janez Svet 
2/2/202311 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki Dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili narašča. Nacionalna raziskava SI.Meni je pokazala, da 25 odstotkov starejših od petinšestdeset let, 29 odstotkov odraslih in skoraj 10 odstotkov mladostnikov za redno večmesečno uživanje najpogosteje izbere vitamine. Ali je to potrebno? Katera mikrohranila – kamor sodijo vitamini in tudi minerali – bi morali uživati starejši? Nadaljujemo temo zadnjega Ultrazvoka. Sodelujeta: inženirka živilske tehnologije dr. Živa Lavriša (Inštitut za nutricionistiko) in profesor športne vzgoje prof. dr. Vojko Strojnik (Fakulteta za šport). Odgovorila bosta še na vprašanji: Koliko mesa je lahko v prehrani starejših odraslih? In zakaj danes, ko govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo gibanja in redne telesne aktivnosti? Povezavi: https://www.prehrana.si/ in študija SI.Menu Foto: Kevin Farley/ Flickr, cc
1/26/202313 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije Dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, skrbno spremlja podatke o prehranskih navadah prebivalk in prebivalcev Slovenije. Opozarja, da stanje ni optimalno. Nasprotno! Še zlasti starejši odrasli dnevno zaužijejo premalo beljakovin in prehranskih vlaknin. Rešitev doktorice Lavriša je preprosta. In kakšen je njen recept za zdrav način prehranjevanja po petinšestdesetem letu? Povezava: Prehrana.si Foto: ulleo/ pixabay, cc
1/19/20239 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem? Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozarja na novo različico koronavirusa. Poimenovali so jo XBB.1.5. Gre za podrazličico omikrona, ki se širi izjemno hitro. V Združenih državah Amerike je v samo enem mesecu s štirih odstotkov porasla na kar štirideset odstotkov vseh novih primerov. Strokovnjaki so različico XBB.1.5. že zaznali tudi v nekaterih evropskih državah. Ali je pred Evropo in Slovenijo nov val epidemije? Kakšno nevarnost pa pomeni eksplozija okužb z novim koronavirusom na Kitajskem? V Ultrazvok smo povabili infektologinjo doc. dr. Matejo Logar.  
1/12/202310 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi »Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi
1/5/202312 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo Ali bi se s pomočjo bakterij črevesne mikrobiote lahko zoperstavili raku na debelem črevesu in danki? Ali bi lahko s pomočjo svetlobe pridobili nove spojine, ki bi učinkovale protibolečinsko, protivnetno in protitumorsko? Odgovor na prvo vprašanje išče mlada farmacevtka in doktorica znanosti Tina Vida Plavec. Mladi kemik in prav tako doktor znanosti Nejc Petek pa se poglablja v srž drugega vprašanja. Oba sta pri tem zelo uspešna, saj njuno raziskovalno delo že odmeva. Za oddajo Ultrazvok ju je pred mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Osebni arhiv in Krka
12/29/202211 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija Za koga bo novica najboljša? »V prvi vrsti za bolnike s sladkorno boleznijo!« je kot iz topa odgovoril vodja Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Andraž Stožer. V decembrski številki ameriške medicinske revije Diabetes, ki je vodilna revija na področju raziskav o sladkorni bolezni na svetu, so namreč objavili članek, pri katerem je kot prvi avtor naveden sodelavec omenjenega inštituta prof. dr. Marko Gosak, kot zadnji pa prav Andraž Stožer. V članku sta v sodelovanju s kolegi iz tujine predstavila, kako delujejo beta celice trebušne slinavke. Izsledki bodo omogočili boljše poznavanje sladkorne bolezni in njeno učinkovitejše zdravljenje. Še več: prav ilustracija tega članka se je znašla celo na naslovnici revije. O izjemnem dosežku v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Originalen članek Foto, originalni opis: Human pancreatic islets of Langerhans during calcium imaging to study cell-to-cell connections. Overlaid is network analysis describing the relationship between different cells, which is disrupted in diabetes. Image courtesy of Marko Gosak and Andraž Stožer, University of Maribor, Maribor, Slovenia. Their article, “Ca2+ Oscillations, Waves, and Networks in Islets From Human Donors With and Without Type 2 Diabetes,” appears in this issue of Diabetes (p. 2584).
12/22/20229 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru V Kliničnem centru v Mariboru še vedno deluje intenzivni covidni oddelek. V zadnjih dveh mesecih se je kljub razširjenemu mnenju, da je okužba z omikronom že tako blaga kot navaden prehlad, na oddelku hkrati zdravilu tudi do 11 najtežjih bolnic in bolnikov s koronavirusno boleznijo. »Kar polovica bolnikov na intenzivnem oddelku ima še vedno hudo covidno pljučnico,« opozarja internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir. Več v Ultrazvoku. Zdravnico skrbijo tudi posledice, ki jih okužba z novim koronavirusom pusti na zdravju ljudi. K poslušanju oddaje vas vabi Iztok Konc.
12/15/202210 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic Osnovna preiskava pri sumu na pljučnico je slikanje z rentgenom. »Večina pljučnic se popolnoma pozdravi v dveh tednih. Pljučnico, ki pa ne gre nazaj, je treba spremljati in slikati večkrat,« pravi radiolog mag. Igor Požek, ki vodi Radiološki oddelek Klinike Golnik. Nekatere pljučnice pustijo na pljučih trajne sledi, nekaterih pa na sliki še ni, čeprav klinični znaki že kažejo na vnetje. Kakšna je rentgenska slika tipične pljučnice? Katere pljučnice so najpogostejše v zimskih mesecih? Kakšne posledice na pljučih pusti covid? V Ultrazvoku na vprašanja Iztoka Konca odgovarja radiolog Igor Požek s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik. Primer pljučnice v desnem spodnjem režnju, ki je vidna kot homogena zgostitev, ki zabriše normalno vidne žile in ima na stranskem posnetku trikotno obliko. Meje pljučnice označujejo puščice.
12/8/20229 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil »Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti,« pravi izolski abdominalni kirurg Tomaž Jakomin. Pred petimi leti je z zdravstvenim timom, ki ga je vodil, prvi v Sloveniji operiral moškega z veliko trebušno kilo oziroma hernijo, ki je drugi niso upali operirati. Doktor Jakopin se je kile in posega lotil s takrat relativno novim pristopom, s katerim se je seznanil v Avstriji – uporabil je botoks, ki ga sicer bolj kot iz abdominalne kirurgije poznamo iz estetske medicine. Zakaj botoks? Za kakšne kile in katere paciente je ta metoda najbolj primerna? Koliko časa traja okrevanje? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja abdominalni kirurg asist. Tomaž Jakomin iz Splošne bolnišnice v Izoli. Foto: SBI
12/1/202210 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič Imunski sistem vznemirja in zanima zdravnike, znanstvenike in mislece že najmanj od leta štiristo trideset pred našim štetjem, ko je bila imunost prvič omenjena. Za prelomna odkritja na področju imunologije je bilo skupno podeljenih že enajst Nobelovih nagrad za fiziologijo ali medicino, vključno s prvo leta 1901, ki jo je prejel Emil von Behring za odkritje protistrupa oziroma antitoksina proti tetanusu. Kako bi s pomočjo imunskega sistema zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja, pa je v središču zanimanja prof. dr. Primoža Rožmana z Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani. »Moja skupina že dalj časa preučuje, kako bi s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic podaljšali zdravo obdobje starosti.« Več v oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
11/24/202210 minutes, 13 seconds
Episode Artwork

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema Izkušenega zdravnika in predavatelja Primoža Rožmana iz Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani smo vprašali, kako se stara človekov imunski sistem. Kako leta oslabijo našo obrambo in nas izpostavijo okužbam, srčno-žilnim in rakavim obolenjem ter avtoimunskim boleznim? Kdo bi si namreč mislil, da prav v študijah imunskega sistema morda tiči skrivnost dolgega in zdravega življenja? Prof. dr. Primož Rožman je gost medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Primož Rožman, ZTM Dr. Primož Rožman je o slabljenju imunskega sistema pri staranju govoril na posvetu o Vitalni dolgoživosti, ki ga je pripravilo Gerontološko društvo Slovenije. Ob tem so pri društvu izdali zbornik s povzetki vseh predavanj o različnih vidikih staranja. Gerontološko društvo Slovenije: https://www.gds.si/
11/17/202212 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom Ko beseda nanese na trenutne ukrepe proti covidu, več kot sedemdeset odstotkov ljudi podpira zračenje prostorov, izolacijo ob okužbi in uporabo zaščitnih mask v zdravstvenih ustanovah. Bolj čustveni pa so odzivi na cepljenje. Na eni strani upanje in olajšanje, na drugi dvom in jeza. Kdo pa se je najmanj pripravljen cepiti? Odgovor na to in še druga vprašanja o vplivu pandemije na življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije v tokratnem Ultrazvoku. Darja Pograjc in Iztok Konc z epidemiologinjo in specialistko javnega zdravja Ado Hočevar Grom (NIJZ) komentirata zadnje rezultate študije SI-PANDA. Foto: Prvi
11/10/202210 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke Ljubljanska kardiologija ostaja med vodilnimi centri v regiji. To potrjuje tudi njihov najnovejši dosežek. Ljubljanski Univerzitetni klinični center se je namreč uvrstil med sto bolnišnic na svetu, v katerih okvarjeno srčno zaklopko zamenjajo skozi majhen rez na levi strani prsnega koša. V srcu imamo sicer štiri zaklopke. Zdravniki pa z novim posegom zamenjajo mitralno zaklopko, ki leži med levim preddvorom in levim prekatom. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, bodo v Ultrazvoku predstavili trije strokovnjaki: asist. dr. Nikola Lakič, prof. dr. Matjaž Bunc in srčna kirurginja Tadeja Kolar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
11/3/20229 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da se je v Sloveniji ena oseba z novim koronavirusom okužila že šestkrat, dve že petkrat, 174.000 prebivalk in prebivalcev pa več kot enkrat. Zato smo prof. dr. Alojzu Ihanu z Medicinske fakultete v Ljubljani zastavili tri vprašanja: Ali vsaka nova okužba s koronavirusom res povzroči več škode? Ali s cepljenjem ščitimo druge, ali ne? Ali so cepiva proti covidu eksperimentalna? S priznanim imunologom je govoril Iztok Konc.
10/27/202211 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih Cepiva proti covidu še vedno sprožajo številna vprašanja. Tokrat bo nanja odgovoril sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Opozarja, da govoriti o tretjem, četrtek ali petem odmerku nima več smisla. »Gre za jesenski odmerek,« pravi. Dr. Jerala je za Ultrazvok pregledal zadnje študije in podatke o cepivih in covidu. Ta odgovarjajo na vprašanja: Zakaj strokovnjake v Združenih državah Amerike skrbi nova tako imenovana BQ različica koronavirusa? Poživitveni odmerek da ali ne? Kaj pa neželeni učinki po cepljenju? Dr. Jerala bo komentiral tudi nedavno pričanje predstavnice družbe Pfizer v Evropskem parlamentu. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi
10/20/202213 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

V krvi najdemo beljakovine, značilne za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali možgansko kap

V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.
10/13/202214 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah Psihiatrinja in predavateljica prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija. V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc. Program OMRA: https://www.omra.si/ Program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/ Oddaja in podkast Samoumiritev: https://prvi.rtvslo.si/podkast/samoumiritev/
10/6/202211 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte Nekatere bolezni in poškodbe žil lahko več let potekajo tiho in ne povzročajo nobenih težav. Kadar pa je žilna stena preveč poškodovana, se iznenada raztrga in poči. Posledica je huda krvavitev, ki zahteva hitro reakcijo. Pomembna je vsaka minuta! Diagnoza: Anevrizma trebušne aorte. Sogovornik: specialist internist in intenzivist dr. Hugon Možina iz Kliničnega centra v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc.
9/29/20229 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal Še vedno tri ključne besede: cepivo, zdravilo, maska. In slovenski infektolog dr. Andrej Trampuž, zaposlen v največji evropski javni bolnišnici – berlinski Kliniki Charite. Ali nova cepiva proti covidu preprečujejo že sámo okužbo s koronavirusom? Kako učinkovito je zdravilo Paxlovid? Zakaj dr. Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask? »Virus bo še krožil in nas okuževal,« opozarja dr. Trampuž. »Vendar pa je pandemije, kot smo jo živeli zadnji dve leti, konec.« Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž.
9/22/202210 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem. V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
9/15/202212 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida Kako zelo lahko covid načne zdravje, je na lastni koži izkusil računalniški programer Davor Tavčar iz Škofje Loke. Za njim sta dve leti boja s posledicami covida. Prvič smo ga spoznali pred letom dni – septembra 2021. Takrat je bilo za njim že eno leto življenja z dolgim covidom, eno leto bolniške, eno leto tedenskih terapij na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Njegovo zdravstveno stanje se je boljšalo in življenje se je vračalo v stare tirnice. Na neki točki pa se je okrevanje ustavilo. Covid se ne da. Kaj se dogaja, bo gospod Davor Tavčar povedal v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Davor Tavčar.
9/8/202212 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Nevrolog: Covid so preboleli na nogah, zdaj pa so se začele težave

Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Uveljavila sta se dva izraza: dolgi covid ali pa postcovidni sindrom. Glavobol, utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, možganska megla. To so najpogostejši nevrološki znaki in simptomi, ki lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več v Ultrazvoku nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in Iztok Konc. Foto: Martin Rakuša
9/1/202211 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti Profesor psihologije na Univerzi v Parizu Todd Lubart je dobro znan zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc
8/25/202213 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Hugon Možina: Dvajset odstotkov bolnikov z disekcijo aorte umre še preden pridejo v bolnišnico

Značilna je močna bolečina v prsnem košu Nenadna močna bolečina v prsnem košu, ki ne popusti, je vedno znak za alarm. Največkrat gre za srčni infarkt. »Kadar pacienta boli v prsnem košu in ni infarkt, potem pomislimo tudi na poškodbo aorte,« pravi dr. Hugon Možina iz ljubljanskega Kliničnega centra. Med najbolj nevarnimi boleznimi te največje žile, ki vodi kri iz srca v telo, je disekcija aorte. Stena aorte se razsloji in raztrga. O nevarnosti disekcije aorte priča podatek, da dvajset odstotkov pacientov umre še preden pridejo na urgenco. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
8/18/202211 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Razkrite skrivnosti modrih con – petih krajev, kjer ljudje živijo najdlje

Recept za dolgoživost Na svetu živi največ stoletnic na japonskem otoku Okinava, največ stoletnikov pa na italijanski Sardiniji. Ko so raziskovalci iskali odgovor na večno vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, so prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da je na Zemlji pet krajev, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. Ob Okinavi in Siciliji so to še grški otok Ikarija, polotok Nicoya v Kostariki in mesto Loma Linda v Kaliforniji. Ti kraji so znani kot modre cone. Zakaj prebivalci petih modrih con živijo najdlje na svetu? Kaj imajo skupnega, v čem pa se razlikujejo? Kakšen je torej recept za dolgo in zdravo življenje? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tanja Pajk Žontar, predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Foto: Sloveniji najbližja modra cona je otok Sardinija/ Tommie Hansen/ Flickr, cc
8/11/202211 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje V Sloveniji smo porabili že tri milijone odmerkov cepiva proti covidu. Čeprav omikron še vedno maha z repom svojih različic, pa zanimanje za cepljenje ostaja nizko – na najboljše dni se v zadnjih mesecih cepi nekaj več kot 300 ljudi. Največ jih na cepilno mesto pride po poživitveni odmerek; tiste, ki se zdaj odločijo za prvi odmerek, pa lahko preštejemo na prste rok in nog. Kaj na to pravi stroka? Kakšna so zdaj navodila in priporočila svetovalne skupine? Komu priporočajo cepljenje s četrtim odmerkom? Kdaj bodo na voljo cepiva prilagojena različici omikron? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan. Foto: Zajem zaslona STA
8/4/20227 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni? Kljub drugačnim pričakovanjem izbruh opičjih koz ne pojenja. Izstopala je sobota. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je potrdil prva dva primera pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija pa je opičje koze v soboto razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu. Izven Afrike so se opičje koze razširile že v 74 držav. Število okuženih se približuje številki 20.000. Novi primeri so tudi v Sloveniji. Kaj se dogaja, bo v Ultrazvoku pojasnila zdravnica Andreja Murnik Rauh z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Marko Kolenc, IMI
7/28/202210 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Različica BA.5 se le malo ozira na imunost po cepljenju in tudi po preboleli okužbi z omikronom ali delto

Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. Andrej Steyer z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
7/21/202211 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši »Iz 85 odstotkov pade smrtnost pod 10 odstotkov. Ali razumete!? To je največji uspeh našega programa,« ne skriva navdušenja Jürg Hurter, ki vodi švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. S CT slikanjem oseb iz skupin z najvišjim tveganjem za raka lahko bolezen odkrijejo v zgodnji fazi. Da bi podoben program zaživel pri nas, si želijo tudi slovenske zdravnice in zdravniki. Zadnji podatki, ki jih je v Kliniki na Golniku predstavila onkologinja Urška Janžič, so že zdaj zelo spodbudni. Prav na področju odkrivanja in zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka – to je nedrobnocelični karcinom – je napredek tudi v Sloveniji največji in najhitrejši.
7/14/202210 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom V ponedeljek je v Sloveniji ponovno zelo poskočilo število novih okužb s koronavirusom. Številka se je ustavila pri 1.830 (4.7.22) V naši državi je tako po dveh mesecih ponovno več kot 11.000 prebivalcev z aktivnim covidom. Predstojnica Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc zato opozarja, da so kot pomemben del zaščite pred okužbo spet v igri tudi kirurške maske.
7/7/20229 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol Prebivalci Slovenije dnevno zaužijemo kar za tretjino manj prehranskih vlaknin, kot je priporočeno (Raziskava SI.Menu). Le 20 gramov namesto priporočenih 30. Kje tiči vzrok? Kako se nam nizek vnos prehranskih vlaknin lahko na dolgi rok maščuje? Zakaj so vlaknine koristne? Več kot le en tehten razlog pozna dr. Jasna Bertoncelj, predavateljica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ob robu letošnjih Bitenčevih dnevov se je z njo pogovarjal Iztok Konc. 
6/30/20229 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
6/23/20229 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: PrviDr. Matej Delakorda poudarja, da se večino apnej lahko uspešno pozdravi s kirurškim posegomKar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg.
6/16/202210 minutes
Episode Artwork

Opičje koze: Izpuščaj po celem telesu, tudi genitalijah

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK governmentAli nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).
6/9/202211 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikovKo je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične. Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo. Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze
6/2/202214 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Študije: Gibanje za uravnavanje sladkorja pomembnejše od zdrave prehrane

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.Klinična dietetičarka: Gibanje pri sladkorni bolezni še pomembnejše od pravilne prehraneV medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.
5/26/202214 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Izračunajte, ali vam grozi zlom zaradi osteoporoze

Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana. Dr. Tomaž Kocjan: Slovenci smo svetovni prvaki pri uporabi kalkulatorja FRAX za odkrivanje osteoporozeNi veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. Ob pomoči vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAX-u. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana. Kalkulator FRAX Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost
5/19/202211 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost

Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov. Učinkovito zdravilo za osteoporozo zdaj tudi v SlovenijiStrokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – s prve stopničke zdravljenja osteoporoze, to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko, to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.
5/12/20229 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Tudi najboljše zdravilo proti covidu paxlovid ima pomanjkljivosti

Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC LjubljanaPogovor z dr. Matejo Logar, vodjo strokovne skupine za covidAgencija Reuters je v soboto (30. 4. 22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med ljudmi, ki živijo v istem gospodinjstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najobetavnejših zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90-odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid doc. dr. Matejo Logar.
5/5/202211 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Klinični dietetik: Vsak drugi Slovenec slabše prenaša mleko

Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi 2. del: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek?Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo iskanje odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Na spletnem portalu Prehrana.si, povezavo smo objavili na spletni strani Prvega, trenutno priporočajo, da naj bi otroci dnevno zaužili od eno do dve enoti kravjega mleka ali ekvivalent mlečnih izdelkov, odrasli pa od dve do štiri enote. Ena enota je na primer kozarec mleka (2 dcl) ali en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute.
4/28/202212 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Kravje mleko ali sojin, ovsen, mandljev napitek?

V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.Klinični dietetik Evgen Benedik o popularnih rastlinskih napitkihV želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
4/21/202212 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Ambulante polne otrok z gripo in virozami; tudi z omikronom in dolgotrajnim covidom

Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?Pediatrinja Anja Radšel: Pri 7-letniku sta se povišana temperatura in utrujenost vlekli in vlekliAli lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?  
4/14/202212 minutes
Episode Artwork

Kozmetičarka o glivičnih okužbah kože in nohtov na stopalih

Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja UdovičTrdovratna, vendar ne nerešljiva težavaPodatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar od deset do dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani.
4/7/202210 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Jerala: V ZDA za starejše od petdeset let že četrti odmerek cepiva proti covidu

Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBoIn še o epidemiji na Danskem ter o cepivu Novavax, ki ima manj stranskih učinkov od Pfizerja in ModerneČeprav so številni zagotavljali, da čakajo na "klasično" cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala najnovejša novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv družb Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc.
3/31/202212 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Andrej Steyer: Do zdaj smo dokazali 160 različic koronavirusa

Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: PrviZ mikrobiologom iz NLZOH o podliniji omikrona BA.2Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Spremljanje različic NLZOH: https://www.nlzoh.si/objave/
3/24/202210 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Janez Žibert: Pričakujemo do 15.000 novih primerov okužbe tedensko

V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih? Pričakovan porast ali nov val?V Sloveniji število novih primerov okužbe s koronavirusom spet narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih? Povezava do modelskih strani prof. Janeza Žiberta: https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/ Povezava do Covid-19 Sledilnika: https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats
3/17/202211 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

Ortoped: Po zvinu gležnja je treba dvakrat k zdravniku

Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.O poškodbah in obrabi gležnja. Dobra novica je, da se stranske vezi v gležnju lepo celijoAli veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc bo zato dodal še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.
3/10/202212 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Dr. Škoberne: Okvarjene ledvice težje proizvajajo temen urin

Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najbolj učinkovite pozna tudi dr. Škoberne. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Mojca LorenčičPreverite, kdaj so nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicamiDr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vse slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najučinkovitejše pozna tudi dr. Škoberne. Podrobneje o ledvični bolezni. Kje se testiram?: https://www.svetovnidanledvic.org/.
3/3/202212 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Dr. Berce: Postcovidni sindrom pri otrocih da, dolgi covid, kot pri odraslih, ne

Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslonaNekateri otroci, še zlasti športniki, po preboleli bolezni tožijo o utrujenostiKoronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji potrdili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov, starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledujejo čedalje več otrok in mladostnikov s tako imenovanim pocovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor.
2/24/202213 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Dr. Lejko Zupanc: Med najtežjimi pacienti s covidom osemdeset odstotkov necepljenih

Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila se je Iztok Konc obrnil na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo ga je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici? Vabljeni k poslušanju Ultrazvoka. fOTO: BoBoKako se peti val in omikron zrcalita na Infekcijski kliniki v LjubljaniVse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila smo se obrnili na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo nas je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici?
2/17/202211 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Psihiater: Včasih je treba preizkusiti več antidepresivov

Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.O zdravljenju depresije: antidepresivi, ketamin, psihoterapevtski pristopiTesnoba in depresija sta vse pogostejši spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju.
2/10/202212 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Dr. Maja Remškar: Maske varujejo pred okužbo ne glede na različico

Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos – leta 2022 – lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: »Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih.« Vendar s tem svoje izjave ni zaključil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: »Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske.« Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi že med prvim valom novega koronavirusa preverjala učinkovitost zaščitnih mask. O kirurških še zlasti pa o FFP2 maskah jo je spraševal Iztok Konc. Foto: Maja Remškar Strokovnjakinja o kirurških in zaščitnih maskahFFP2 Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos, leta 2022, lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: "Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih." Vendar s tem svoje izjave ni sklenil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: "Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske." Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu Jožef Stefan s kolegi že med prvim valom covida-19 preverjala učinkovitost zaščitnih mask.
2/3/202213 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

PCR test: Če je bris odvzet pravilno, ne pride do napake

Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR testih in o PCR metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije – marca 2020 – do srede, 24.1.2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR testov; vsak četrti je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija). Foto: BoBoAli je metoda PCR primerna za diagnostiko novega koronavirusa? Da! Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR-testih in o PCR-metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije od marca 2020 do srede, 24. januarja 2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR-testov; vsak četrti izvid je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR-test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija).
1/27/202211 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Visoke koncentracije omikrona v odpadnih vodah, tudi delto še zaznajo

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužb rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala? Dr. Kutnjaka je za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik Pogovor z biologom dr. Denisom KutnjakomNapovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužbe rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala?
1/20/202210 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Kaj je v cepivih proti covidu?

V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tomaž Bratkovič"Sestava cepiv ni skrivnost," pravi prof. Tomaž BratkovičV Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih, in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Javna agencija za zdravila: cepiva proti covidu-19 Sestava cepiva Pfizer COMIRNATY (glej točko 6.1.) Sestava cepiva Moderna SPIKEVAX (glej točko 6.1.) Sestava cepiva AstraZeneca VAXVEZIVRIA (glej točko 6.1.) Sestava cepiva Janssen (glej točko 6.1.)
1/13/202211 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Prof. Žibert: Okužb bo več, hospitalizacij pa približno enako

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).Konec januarja povprečno od 8.000 do 10.000 novih primerov omikrona dnevno!?Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).
1/6/202210 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

»Odmev nagrade je res velik, v strokovnih krogih in širše«

Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, PrviGinekolog in porodničar Luka Roškar iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti je zavzet zdravnik in uspešen raziskovalecZdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!?
12/30/202110 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Vodja največje kovidne enote: Nismo zdravstveni tim, ampak družina

Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo. Foto: Marko ŽličarPogovor z dr. Markom Žličarjem iz UKC Ljubljana. Med najtežjimi primeri devetdeset odstotkov necepljenihOb hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na covidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS, v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo.
12/23/202110 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Prof. Bustin: Z omikronom se bo okužilo še veliko ljudi

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila? Foto: Stephen Bustin
12/17/202110 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Drugi na svetu v preizkušanje novega zdravila za raka

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OINovo slovensko gensko terapijo proti raku prejela že prva dva bolnikaTri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila proti raku. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta pri razvoju novega zdravila sodelujeta že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. "Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi," pojasnjuje profesorica Čemažar. Druga vrsta prvi z leve akad. Gregor Serša, zadnja vrsta drugi z leve dr. Aleš Grošelj, druga vrsta tretja z leve prof. Maja Čemažar Povezava do novice na strani Onkološkega inštituta
12/16/202110 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Novosti v diagnostiki in zdravljenju spolnih bolezni v Sloveniji

V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexelsMed ženskami porast klamidije, med moškimi gonorejeV Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. "Kar pa sploh ni edina novost," pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, dMea so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O novostih v Ultrazvoku.
12/9/202111 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Slovensko zdravilo zavrlo raka prostate, kaže klinična študija

Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Prof. Jeras: Nova terapija je podaljšala življenje bolnikov in je brez hudih neželenih učinkovČeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka na prostati. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. "Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo," so sporočili raziskovalci. Originalni članek
12/2/202110 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Dr. Beović: Tretji odmerek vrne učinkovitost cepiv na več kot 90 odstotkov

Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović. Foto: UKC LjubljanaInfektologinja odgovarja na vprašanja o poživitvenem odmerkuČe bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja prof. dr. Bojana Beović.
11/25/202110 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New DelhijaEvropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan. Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni. V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega. Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma. Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična. Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito. Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.
11/18/202112 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, BoboPriznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjemOkužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.
11/11/202110 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

»Popolnoma nemogoče je, da bi bili v cepivih bio-čipi.«

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, PrviProf. Damjana Rozman razbija eno od najbolj trdovratnih teorij zarot o cepivihProf. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani biočipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G-čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. dr. Damjana Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in biočipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa biočipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj?
11/4/202111 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

Prof. Štrukelj: Spremljamo študije o ivermektinu in o novem zdravilu, ki ga pregleduje EMA

Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Njihovo zdravilo molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse ostale znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v Ultrazvoku. Foto: TV Slovenija Prvo zdravilo proti covidu že v začetku prihodnjega leta?Evropska agencija za zdravila EMA preverja novo zdravilo proti covidu-19, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Merck. Zdravilo te družbe molnupiravir je prestalo že več kliničnih študij. Rezultati raziskav obetajo, saj podatki kažejo, da kar za polovico zmanjša možnost hospitalizacije ali smrti necepljenih pacientov z blažjo ali zmerno obliko koronavirusne bolezni. V Evropski uniji zdravniki ob hudem poteku okužbe z novim koronavirusom že uporabljajo več učinkovin. Med njimi so remdesivir, deksametazon in protitelesa. Novo zdravilo molnupiravir bo postal prvo zdravilo proti covidu-19, ki se zaužije v obliki tablet. Vse druge znane terapije namreč bolniki prejmejo v obliki injekcij ali infuzij. Podrobneje v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Za pojasnila smo prosili prof. dr. Boruta Štruklja s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.  
10/28/202112 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public DomainZ infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike GolnikNastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov." Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19 EMA: Podatki o varnosti cepiv
10/21/20219 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Vrtoglavica drugič: Razlaga nevrologa

Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, PrviV 90 odstotkih vzrok v notranjem ušesu, v desetih gre za nevrološke vzrokePrejšnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov, zakaj se mi tako zelo vrti, je doživela tako pozitiven kot negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
10/14/202112 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Vrtoglavica je za zdravnike lahko trd oreh

»Zakaj se mi tako zelo vrti?« Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih vrtoglavica spremlja. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: THX0477/ Flickr, ccVzrok zanjo je največkrat v ušesih. Popravek: vzrok ni v vratu ali v zatilju*"Zakaj se mi tako zelo vrti?" Težava, ki greni življenje številnim ljudem. Gre za vrtoglavico. V medicinski literaturi je opisanih več kot tristo bolezni in zdravstvenih stanj, ki jih spremlja vrtoglavica. Družinska zdravnica prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič tudi iz izkušenj pravi, da je vzrok zanjo največkrat v ušesih, vratu ali v zatilju. Kdaj pa moramo zaradi vrtoglavice na pregled k zdravniku? Odgovore smo poiskali na predlog poslušalke, zato njo in vse vas vabimo k poslušanju medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. *Popravek in dopolnilo oddaje (dodano 13.10.): Oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/ultrazvok-vrtoglavica-igor-rigler/ Strinjam se z odzivom, da vrtoglavica ni znak ali simptom obrabe v vratnem delu hrbtenice … Obraba vratne hrbtenice, mišic, kit ali veziva v vratni hrbtenici ni nikoli razlog za vrtoglavico. Vrtoglavica je občutek, ki se dogaja v glavi, nad nivojem hrbtenjače. Igor Rigler
10/7/202112 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

Slovenija tretja na svetu z novim zdravilom proti holesterolu

Slovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL holesterola. »Vsaka desetinka LDL holesterola je preveč,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/ l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le 2-krat letno. Foto: Radio Slovenija, PrviVzeti ga je treba le dvakrat letnoSlovenija je kot tretja država na svetu dobila novo zdravilo proti povišanemu holesterolu. Gre za učinkovino, ki v krvi zniža koncentracijo slabega oziroma LDL-holesterola. "Vsaka desetinka LDL-holesterola je preveč," opozarja prof. dr. Zlatko Fras, direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Zdaj je meja pri 3 mmol/l. Tisti, ki mora zaradi povišanega holesterola vsak dan jemati statine, se bo razveselil tudi podatka, da je novo zdravilo treba vzeti le dvakrat letno.
9/30/202112 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Zakonca Tavčar iz Škofje Loke se že eno leto borita proti covidu

Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ PrviDavor Tavčar: Moji možgani se pregrejejo in nehajo delovatiEno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov izvid testa na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni, 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. "Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati," so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. Gosta Ultrazvoka sta Davor Tavčar in njegova žena Špela Tavčar. V Sloveniji je covid prebolelo že več kot 265.000 prebivalk in prebivalcev (september 2021), po svetu pa že več kot 205 milijonov. Študije kažejo, da kar vsak tretji covidni prebolevnik še šest mesecev po bolezni poroča o bolj ali manj hudih nevroloških in duševnih težavah. Fotografija: Davor Tavčar: No in v nekem trenutku moj možgan reče, dosti je bilo in brez opozorila tisto, kar je še pred sekundo v moji glavi, na glas govorilo in mi nekaj pomenilo, postane povsem nerazumljivo zaporedje čudnih znakov na ekranu. 23. septembra 2020 sem zmogel 12 ur takega dela vsak dan. 15. oktobra 2020 sem zmogel 20 minut takega dela vsak dan. 25. decembra 2020 sem zmogel 3 ure takega dela vsak dan. 3. januarja 2021 sem zmogel 1 uro takega dela vsak dan. 31. marca 2021 sem zmogel slabi 2 uri takega dela vsak dan. 9. septembra 2021 zmorem dobre 3 ure takega dela vsak dan. Celoten Davorjev zapis na Facebooku
9/23/202115 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Preventivni presejalni programi so na voljo tudi v času covida-19

V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.Zakaj je pomembno, da se odzovemo vabiluV Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.
9/16/20219 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

ZDA: Primer izbruha delte v šoli

Primer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se delta različica novega koronavirusa razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je obolela učiteljica (ali učitelj, spola niso razkrili) z novim koronavirusom okužila kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ni bila cepljena in ko je učencem brala, je snela masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. Pomen zaščite z masko in kako se novi koronavirus širi po zraku v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13.9.2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Pripravlja Iztok Konc.Učiteljica ali učitelj okužil polovico učencev. S strokovnjakinjo o prenosu koronavirusa po zraku, o zračenju in maskahPrimer iz ene od osnovnih šol v Kaliforniji kaže, kako hitro se koronavirusna različica delta razširi po zraku. Raziskovalci ameriškega Centra za nadzor bolezni so namreč ugotovili, da je oboleli (učiteljica ali učitelj, spola namreč niso razkrili) z novim koronavirusom okužil kar polovico otrok v razredu. Učiteljica ali učitelj ni bil cepljen in ko je učencem bral, je snel masko. Uporaba zaščitne maske je sicer v tej šoli obvezna tako za učitelje kot učence. O pomenu zaščite z masko in o tem, kako se novi koronavirus širi po zraku, v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok z dr. Ano Kroflič s Kemijskega inštituta. Od ponedeljka, 13. septembra 2021, bodo v Sloveniji zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih prostorih, razen tam, kjer velja pogoj PCT, obvezne. Originalni članek o primeru Koronavirus se po zraku razširi tudi do deset metrov daleč
9/9/202112 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Radiolog: Vprašam se, kako pacient sploh še diha

Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).Resnični primeri. Slika covida skozi rentgenske posnetke pljuč treh bolnikov s covidomKo radiolog asist. mag. Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Zdrava pljuča so na rentgenski sliki črna. Pljuča bolnika s kovidno pljučnico so bela.
9/2/202112 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Pediatrinja: Ni še jasno, ali otroci bolj širijo delto kot odrasli

V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, PrviAsist. Tatjana Mrvič o novem koronavirusi in covidu pri otrocih ter mladostnikihV Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani.
8/26/202111 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Prof. Žibert: Vrh četrtega vala bo konec septembra

Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečjeMatematik pritrjuje, da smo lahko upravičeno zaskrbljeniSporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Graf: Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje
8/19/202110 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Dr. Trampuž: Zdravilo ivermektin proti covidu nima pomena

Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž»Ivermektina proti covidu ne dajemo in ne priporočamo.«Debata o covidu in cepivih se dotika številnih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž.
8/12/202112 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Dr. Markovič Božič: Vsi bolniki bi se spet odločili za hipnozo

V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio SlovenijaOb katerih posegih se hipnoza najbolj obnese? Odgovarja dr. Jasmina Markovič Božič V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, je soavtorica članka v Zdravniškem vestniku z naslovom »Perioperativna uporaba medicinske hipnoze.« V njem opisuje lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene.
8/5/202111 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Nagrajena zdravnica se iz ginekološke onkologije izpopolnjuje v Londonu

Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabayMonika Sobočan je ena od treh dobitnic štipendije Za ženske v znanostiZdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja, natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je končala študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. "Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine," je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO.
7/29/202111 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Mikrobiologinja: V Sloveniji že šestdeset različic koronavirusa

Mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju delta različice koronavirusa v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Slednjih so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zajem zaslona - HLZOH, 12.7.21Mag. Tjaša Žohar Čretnik opozarja, da virus išče zlasti občutljive posameznikeMikrobiologinja mag. Tjaša Žohar Čretnik vsako jutro med prvimi izve nove podatke o širjenju koronavirusne različice delta v Sloveniji. Ali zato, ker pozna podatke, manj optimistično zre v prihajajoče tedne in mesece? Sogovornica tokratnega Ultrazvoka vodi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – s kratico NLZOH, kjer testirajo vzorce na prisotnost novega koronavirusa in njegovih različic. Teh so v Sloveniji zaznali že približno šestdeset.
7/22/202110 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Nobelovec Roberts: Kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se ne cepi

Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, LjubljanaProf. Richard J. Roberts je Nobelovo nagrado za medicino prejel za raziskave DNK in RNKKaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Prof. Roberts je sodeloval na spletnem kongresu, ki ga je soorganiziralo Slovensko biokemijsko društvo. Spremljalo ga je več kot 1700 udeleženk in udeležencev z vsega sveta. Med drugim so razpravljali tudi o pandemiji covida in o cepivih, ki jih prof. Roberts poudarja kot redko dobro stvar dobro znanih razmer, ki v primežu držijo ves svet. Cepiva so bila in so tudi zdaj najboljše, kar imamo. So poceni in preprečujejo bolezen. Menim, da nasprotovanje cepljenju – razen, seveda, v primeru utemeljenega zdravstvenega razloga – nima prav nobenega smisla. V redu; kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se pač ne cepi. Vsak razumen človek pa se bo cepil, ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale. Kdor se bo cepil, ne bo hudo zbolel za covidom in bo s tem tudi zmanjšal možnost prenosa virusa na druge. S cepljenjem zavarujete sebe, tudi prijatelje, družinske člane, sodelavce. Jaz osebno sem privrženec obveznega cepljenja. Nekatere stvari v življenju so pač obvezne in po mojem mnenju cepljenje spada mednje. – nobelovec Roberts
7/15/202115 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Fafangel: Druge države so s cepljenjem zgradile zid, Slovenija pa klopco*

V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBoMario Fafangel o tem, kako nadoknaditi zamujeno v naši strategiji cepljenjaV splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Izberite cepivo in se cepite zdaj. *Npr.: Velika Britanija, Izrael: Podatki o cepljenju v Sloveniji, Podatki o cepljenju po svetu
7/8/202113 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

Dr. Jerala: Delto lahko zaustavimo samo s cepljenjem

»Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio SlovenijaCepiva več kot 90-odstotno varujejo pred težkim potekom okužbe s koronavirusno različico delta "Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se," pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti covidu pri različici delta. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar na raziskavo, ki je pokazala, da cepivi proti covidu podjetij Pfeizer in verjetno tudi Moderna ščitita celo do smrti? Koliko časa pa traja zaščita pri cepivu AstraZeneca?
7/1/202112 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Dr. Trampuž: Prvič AstraZeneca, drugič Pfizer

Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej TrampužV Nemčiji se vsak dan cepi milijon ljudiInfektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito pred covidom. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: "Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80-odstotna precepljenost." Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa?
6/24/202111 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Kočevje: Z AstraZeneco trenutno cepimo le druge odmerke

V Ultrazvoku gostimo zdravnico s prve bojne črte boja proti covidu. Družinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najbolj uspešnimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najbolj uspešnih državah na svetu; na primer v ZDA. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje z AstraZeneco? S katerimi težavami se srečujejo na terenu? Odgovori v Ultrazvoku. Doktorico Polono Vidič Hudobivnik je poklical Iztok Konc. Foto: Polona Vidič HudobivnikPogovor z družinsko zdravnico s prve bojne črte Polono Vidič HudobivnikDružinska zdravnica asist. Polona Vidič Hudobivnik je direktorica Zdravstvenega doma v Kočevju in vodja Zdravstvene postaje v Osilnici. Prav v Osilnici so po precepljenosti proti covidu med najuspešnejšimi v Sloveniji. S prvim odmerkom so cepili že več kot polovico prebivalcev – toliko kot v najuspešnejših državah na svetu; na primer v Združenih državah. Kje je ključ njihovega uspeha? Kako se pri njih obnese cepljenje s cepivom AstraZenece? S katerimi težavami se pristojni spopadajo na terenu? Podatki in informacije o cepljenju proti covidu: https://www.cepimose.si/
6/17/202112 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Imamo veliko orožij, ki upočasnijo srčno popuščanje

Kardiolog doc. dr. David Žižek pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: azwer/ pixabayKljučna je zgodnja in hitra diagnostikaKardiolog doc. dr. David Žižek (UKC Ljubljana) pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku. Informacije o srčnem popuščanju: Društvo Za srce
6/10/202111 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne?

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Dr. Brigita Novak Šarotar: Antidepresivi olajšajo duševno bolečino"Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so velikokrat prisotni," pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. "Cilj terapije je, da se vzpostavita funkcioniranje in primeren čustveni odziv." Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj; njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Številni imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Brigito Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Če ste v duševni stiski, lahko pokličete zaupni telefon Samarijan in Sopotnik na brezplačno številko 116 123 (24 ur/dan). Ali pa na številko Klica v duševni stiski Psihiatrične klinike v Ljubljani: 01 520 99 00 (19.00–7.00). Zaupni telefon Samarijan Klic v duševni stiski TOM – telefon za otroke in mladostnike NIJZ Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima približno 17 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju depresivno epizodo ali katerega od simptomov depresije. Bolezen spremeni dojemanje sebe in sveta. Depresivno epizodo se da pozdraviti in tudi preprečiti.
6/3/202112 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Dr. Ihan: Cepiva proti covidu niso eksperimentalna!

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio SlovenijaImunolog odgovarja na dileme in pereča vprašanja o covidu in cepljenjuVprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.
5/27/202113 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Dr. Bratkovič: Z drugim odmerkom cepiva ne gre prehitevati

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž BratkovičProfesor s Fakultete za farmacijo odgovarja na pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19 Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
5/20/202112 minutes, 19 seconds