Winamp Logo
Torkov kviz Cover
Torkov kviz Profile

Torkov kviz

Slovenian, Mind Games, 1 season, 164 episodes, 1 day, 9 hours, 14 minutes
About
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Episode Artwork

Amelia Earhart, ženska svobodnega duha

Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.
7/16/202416 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Divjo figo opraši figova osica

V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
7/9/202412 minutes, 1 second
Episode Artwork

Energijske pijače uživa vsak peti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik

Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
7/2/202414 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Zastava "velikanka", ki so jo pred 33 leti dvignili na Trgu republike

Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo "velikanko", ki je "ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij" tega muzeja. Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
6/25/202411 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

100 let od uvedbe študija arheologije na Filozofski fakulteti

100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno "stotico", in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
6/18/202412 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Milton Glaser: I ❤ NY

Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? "V New Yorku z napisom »I love NY«," pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.
6/11/202412 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Stara Drama zapira svoja vrata do konca leta 2026

V soboto bo na sporedu zadnja predstava, odigrana na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. S to predstavo se sezona (zaradi selitve) predhodno zaključuje. Vrata v Dramo se bodo za gledalce zaprla, dokončali bodo selitev (ki sicer že poteka), stari prostori pa bodo tako pripravljeni na težko pričakovano prenovo.
6/4/202412 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Kompost je uporaben tudi poleti

Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu.
5/28/202412 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

"Čmrlja matica lahko gnezdo ogreje za 20 stopinj nad temperaturo okolice"

Včeraj, ob svetovnem dnevu čebel, so bile v ospredju medijskih vsebin čebele. Zato se danes spodobi, da opozorimo na prav tako pomembne (divje) opraševalce, ki jim ponavadi namenjamo manj pozornosti: čmrlje. Po krivici se jih držijo pridevniki kot so "debel", "len" in "počasen". Čmrlji so hitri in spretni letalci, so pa tudi opraševalci paradižnika, ki ga čebele ne morejo oprašiti. Še več zanimivih dejstev iz življenja čmrljev je v Torkovem kvizu opisal dr. Danilo Bevk, raziskovalec opraševalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo.
5/21/202410 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

V vojski ni individualizma

15. maja ima Slovenska vojska svoj dan - na ta dan pred 33 leti so namreč slovenski naborniki začeli vojaški rok služiti le v Sloveniji. Bodo pa v vojski ta dan letos obeležili dan prej, 14. maja (danes), s prireditvijo v Mariboru, natančnje v dvorani Tabor in pred njo. To je razlog, da v današnjem Torkovem kvizu gostimo poročnico Katarino Miklavžina iz Slovenske vojske, ki nam v naslendjih 10 minutah približa usposabljanje in delo v tej instituciji.
5/14/202412 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Dr. Andrej Pompe: "ABBA je delala komercialno glasbo, ki ni komercialna"

Evrovizijsko vročico pred prvim predfinalnim izborom letošnje 68. Pesmi Evrovizije na Švedskem na Prvem stopnjujemo s Torkovim kvizom o ABBI! V čem so se razlikovali od ostalih pop skupi svojega časa in kaj jih je naredilo tako posebne, da so še vedno neverjetno priljubljeni in jih danes lahko označimo za "fenomen"?
5/7/202411 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Peter Baloh, Thriverse: "40-urni delovni teden je ostanek preteklosti"

Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.
4/30/202413 minutes, 13 seconds
Episode Artwork

Bralna značka, slovenska nesnovna kulturna dediščina

23. april je od leta 1995 Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan, ko praznuje knjiga ter bralke in bralci po svetu. Torkov kviz zato tokrat posvečamo gibanju, ki se je iz lokalne ideje razširilo na naiconalno raven in nad branjem navdušlo predvsem otroke in mladino. O Bralni znački pripoveduje Manca Perko, generalna sekretarka Društva bralna značka Slovenije - ZPMS.
4/23/202410 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Turbulence v zraku bodo pogostejše

Zaradi podnebnih sprememb bomo v prihodnosti na letalih v zraku čutili več turbulenc. Zakaj te sploh nastanejo in kako se piloti odzivajo nanje? O tem v Torkovem kvizu s sogovornikom dr. Igorjem Petrovičem, vodjo Laboratorija za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
4/16/202413 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Meteorit pade na površino Slovenije vsaki dve leti

Katera je najstarejša stvar, ki jo lahko na Zemlji primete v roke? Odgovor je preprost: meteorit. Približno 4,57 milijarde let so stari meteoriti, ki so jih našli tudi pri nas, torej na slovenskih tleh. Tudi mi smo jih našli – v posebni komori, kjer jih preučujejo in poskušajo razumeti njihovo zgodovino. Sogovornik: Bojan Ambrožič iz Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
4/9/202412 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Čebulica tulipanov za ceno hiše

Sogovornica v tokratnem Torkovem kvizu je prof. dr. Marina Dermastia, botaničarka, pisateljica učbenikov in knjig, predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V ospredje smo namreč postavili zgodovino tulipanov, ki je zelo pestra. Ste vedeli, da so njihove čebulice v najboljših časih dosegale vrtoglave cene, privoščili so si jih samo tisti z res debelimi denarnicami?
4/2/202413 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Zamrzovalnik naj bo zapolnjen do dveh tretjin prostornine

Koncept konzerviranja hrane s pomočjo nizke temperature je znan že več stoletij, načini so se sicer skozi zgodovino spreminjali. Malo o zgodovini, predvsem pa o pravilnih postopkih zamrzovanja in odmrzovanja živil danes - to raziskujemo v Torkovem kvizu!
3/26/202410 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Rogovje je najhitreje rastoče živalsko tkivo

Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.
3/19/202412 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Kako se ptički ženijo?

Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
3/12/202413 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

"Tako kot poznamo krvave diamante, poznamo pri parfumih krvavo vanilijo"

Z začetkom pomladi se začnejo prebujati tudi različni vonji in dišave. Zato danes v duhu pomladi Torkov kviz namenjamo parfumom. Pa tudi kot nadaljevanje zgodbe prejšnjega tedna, ko smo kviz zaključili z »balzamariji« – stekleničkami, v katerih do nekoč dolgo, dolgo tega hranili parfume. Sogovornik: zbiratelj in poznavalec parfumov Rihard Knafelj.
3/5/202412 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

"Kapljica solze nastane, ko se tekočina oblikuje v volumen vsaj 7 mikrolitrov"

Solza je "kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini, b) ob draženju očesa." Takšna je slovarska definicija besede solza. Ampak v današnji oddaji bomo šli globje. Zanimalo nas bo, kako solze nastanejo, iz česa so sestavljene in kako deluje mehanizem sproščanja solz - jok. Sogovornica: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.
2/27/202411 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Kranjska čebela je bila naš največji izvozni artikel

Trgovina s kranjsko čebelo je bila v drugi polovici 19. stoletja pri nas res dobro razvita. Po sledeh trgovcev z maticami kranjske čebele, najuspešnejši je bil Jan Strgar, smo se odpravili v Torkovem kvizu. Dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, ki je tudi soavtorica nedavno izdane znanstvene monografije Trgovina s kranjsko čebelo (drugi avtorji so še Andrej Šalehar, Jordan Berginc, Tita Porenta in Mišo Serajnik) je povedala, da je Jan Strgar imel poseben žig, s katerim je označeval matice in jih pošiljal na vse celine sveta.
2/20/202412 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Rabljena kurentova oprema stane okoli 1000 evrov

Preden kurenti po pustnem torku za leto dni odložijo svoje kožuhe, maske, ježevke in zvonce, današnji pustni torek v Torkovem kvizu na Prvem izkoristimo za to, da pogledamo v zakulisje kurentij.
2/13/202412 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Nam pametni telefon na podlagi prisluškovanj ponuja personalizirane oglase?

Ali pametni telefon prisluškuje in nam na podlagi pogovorov, ki jih imamo iz oči v oči s sogovornikom v istem prostoru, nato posreduje personalizirane oglase? To je vprašanje, na katerega je v Torkovem kvizu ob dnevu varne uporabe interneta odgovoril Marjan Kodelja, tehnični novinar na portalu Tehnozvezdje.
2/6/202410 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Kako hitro bi ob dolgotrajni prekinitvi električne oskrbe propadla družba?

Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.
1/30/202414 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Rabarbara je iz Sibirije pripotovala na sever Evrope

Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!
1/23/202411 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Skrito delo restavratorjev in konservatorjev

Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.
1/16/202412 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Slepo 10-prstno tipkanje prihrani čas in razbremeni možgane

Včeraj smo obeležili mednarodni dan tipkanja, zato Torkov kviz posvečamo slepemu 10-prstnemu tipkanju. Koliko časa ta spretnost prihrani tistemu/tisti, ki jo obvlada, in ali je to znanje danes še cenjeno? Darja Pograjc je poklicala Matejo Šmid z Ljudske univerze Kranj, kjer med drugim izvajajo tečaje slepega 10-prstnega tipkanja.
1/9/202411 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

2. januar - mednarodni dan introvertiranih

2. januar je mednarodni dan introvertiranih. Zakaj? Da bi se naučili oz. ozavestili, da si baterije nekateri polnijo s samoto - samoto, ne osamljenostjo - medtem ko druge napolni druženje, klepet, spoznavanje ljudi. Torkov kviz Darja Pograjc s pomočjo prof. dr. Andreje Avsec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani namenja introvertiranim.
1/2/202410 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Odjavna špica - relikt preteklosti ali bistven del filmske izkušnje?

Radio jih nima, televizija jih je pa pred dvema desetletjema imela več kot jih ima danes. No, odvisno od tega, seveda, katere televizijske programe gledate ... A krajšanje in rezanje odjavnih špic filmov je na komercialnih televizijah ustaljena praksa zadnjih dveh desetletij. Torkov kviz s filmsko kritičarko Anjo Banko zato namenjamo odjavnim špicam!
12/19/202312 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

Vzpon na zimski Triglav

Včerajšnji 11. december je bil mednarodni dan gora, letošnja tema je: obnavljanje gorskih ekosistemov. Pred sedmo se zato danes na Prvem z Rokom Erženom, starejšim alpinističnim pripravnikom, turnim smučarjem ter športnim in alpinističnim plezalcem pa tudi ljubiteljskim fotografom, povzpnemo na 2.864 metrov nadmorske višine!
12/12/202314 minutes, 13 seconds
Episode Artwork

Ko zadiši po medenjakih

Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.
12/5/202314 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Površje Marsa poznamo bolje kot dno oceanov na Zemlji

28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!
11/28/202311 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

60 let od atentata na Johna F. Kennedyja

Jutri, 22. novembra, bo minilo 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja, 35. ameriškega predsednika. Zanimanje za ta dogodek se v resnici ni nikoli čisto zares poleglo - v uradno različico se je dvomilo takrat in se dvomi še danes. Tega prelomnega dogodka in njegovih posledic se spomnimo v današnjem Torkovem kvizu.
11/21/202313 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Od ledenic do pametnih hladilnikov

Hlad nas bo zanimal danes v Torkovem kvizu. Raziskali bomo namreč, kako so se razvijale tehnike hlajenja skozi tisočletja. Na kratko: od ledenic do pametnega hladilnika. Sogovornik: prof. dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
11/14/202311 minutes, 1 second
Episode Artwork

Kristal zveni in zvenel naj bi tudi lepo gojen glas

Kristalni mikrofon 2023 se bo odvil drevi, zato na Prvem Torkov kviz posvečamo radijskemu govoru. Kaj je tisto kar dela dobrega govorca - je to talent, tehnika govora ali morda njegov značaj, ki lahko v določenih žanrih precej izstopa, medtem ko mora v drugih povsem ponikniti. Sogovornik: radijski sodelavec in napovedovalec Ambrož Kvartič, tudi scenarist in povezovalec letošnje prireditve.
11/7/202312 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

"Dobro izdelan nagrobni napis zdrži tudi 40 let"

Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.
10/31/202311 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Šanson: paket dobre glasbe, besedila in interpretacije – od Francije naprej

Pri vsakem dobrem šansonu je ključna prepletenost besede in glasbe ter domišljena, prepričljiva interpretacija. Pomembno je torej besedilo, ki je dostikrat zahtevnejše kot pri siceršnji popularni glasbi, pomembna je glasba, ki mora odslikavati pomen besedila in seveda je ključna tudi interpretacija, da na odru vse skupaj izpade čim bolj prepričljivo. Tako razmišlja glasbena urednica in urednica festivala Slovenskega šansona 2023 Teja Klobčar. Kako bogata pa je zgodovina šansona?
10/24/202311 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Termalne vode imajo na iztoku na površino vsaj 20 stopinj

Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.
10/17/202311 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Proso, kamela rastlinskega sveta

Leto 2023 je mednarodno leto prosa. Na pobudo Indije in Nigerije - s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo - ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. "Najstarejše udomačeno žito na svetu" in "kamela rastlinskega sveta". To je proso. Več o tem žitu pa v Torkovem kvizu s prof. dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
10/10/202312 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

14. Ljubljanski teden mode: pletenine in trajnost

Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.
10/3/202311 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Veliki leščur - filtrator, biogradnik in ogroženi endemit Sredozemskega morja

Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.
9/26/202310 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Bi lahko do leta 2030 polovico poti opravili s kolesom?

Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."
9/19/202312 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Adamovo jabolko, ščitasti hrustanec v obliki podkvice

Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.
9/12/202313 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Hekerji z belim klobukom in dovoljenjem za vdor

Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.
9/5/202313 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Priprave na novo šolsko leto: urniki, jedilniki, generalno čiščenje šolskih prostorov ...

V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.
8/29/202312 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Rastlinski napitki niso (le) modna muha, poznali so jih že pred našim štetjem

Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.
8/22/202312 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Budilke

Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.
8/15/202310 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Tudi beli šum ima odmev

Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.
8/8/202310 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Ena od treh planinskih markacij izginja v pozabo

Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!
8/1/202314 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Marjana na festivalih iščejo že skoraj 20 let!

Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
7/25/202313 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Kaviar soške postrvi

"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.
7/18/202311 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Leta 2058 bo na svetu 10 milijard ljudi

11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.
7/11/202312 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Možnost, da nas bo strela zadela v vodi ali na kopnem, je enaka

Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.
7/4/202312 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Polnočno sonce

Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.
6/27/202312 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Zakulisje Poletne noči

Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.
6/20/202312 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Angažirano pletenje

Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.
6/13/202310 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

Nihče se ne rodi s pegami

Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!
6/6/202312 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Spet prihaja el niño!

El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.
5/30/202311 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Želve opravijo eno najdaljših migracijskih poti

Najprej so bile zgolj na kopnem, potem so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Opravijo eno najdaljših migracijskih poti. So najbolj ranljive tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Želve bodo tema današnjega Torkovega kviza!
5/23/202310 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Morske želve opravijo eno najdaljših migracijskih poti v naravi

Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.
5/23/202310 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Superge - najbolj nošeni, popularni in vsestranski čevlji

Pomlad je ponavadi tista, ki nas s toplejšimi dnevi prepriča, da zimske čevlje počasi zamenjamo z lažjimi, bolj zračnimi supergami. »Zadnjih 20 let je to zagotovo najbolj nošen, popularen in vsestranski čevelj,« pravi Karin Košak, redna profesorica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. In tudi prej, vse od 70. let naprej se ta čevelj neprestano razvija in spreminja. Torkov kviz o supergah je pripravila Darja Pograjc.
5/16/202312 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Poznate vse simbole Evropske unije?

9. maj je dan Evrope. Dan, na katerega Evropska unija praznuje prizadevanje za mir in enotnost v Evropi. Ta dan, to obeležje sicer sodi med simbole Evropske unije. Pa poznate vse simbole? Veste, koliko uradnih jezikov ia Evropska unija? Ali pa katero ozemlje je še poleg Združenega kraljestva izstopila iz združenja? Izveste v Torkovem kvizu! Sogovornik: Jan Štrukelj, predstavnik Evropskega parlamenta v Sloveniji. Avtorica: Darja Pograjc.
5/9/202311 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

25 let od prvega predvajanja telenovele Esmeralda

Esmeraldo so v Mehiki posneli in predvajali leta 1997. Zgolj leto pozneje smo njenih 137 delov lahko gledali tudi pri nas. Gledanost je bila izjemna, zato so jo na komercialni televiziji Pop tv leta 2000 predvajali še enkrat. Leta 2020 (med epidemijo) smo jo lahko spet gledali na Planet tv. S filmsko kritičarko Anjo Banko smo obeležili 25-letnico prvega predvajanja prve mehiške telenovele pri nas.
4/18/202311 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Vsaka kolonija mravelj ima svoj vonj

Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
4/11/202310 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Kofetarica, slovenska Mona Liza

Dobrohotna, dobrovoljna ženica, ki gledalca prevzame s skrivnostnim nasmehom in bistrimi očmi. Morda ji prav zaradi tega rečemo tudi »slovenska Mona Liza«. Kofetarica – znamenito delo slikarke Ivane Kobilce - prav v teh dneh praznuje 135 let obstoja. Zato ji na Prvem posvečamo Torkov kviz!
4/4/202312 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

»Meteorolog v Planici vstopi v zgodbo že jeseni«

Prihajajoči konec tedna bo prinesel Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Agencija Republike Slovenije za Okolje že vrsto let aktivno sodeluje z organizatorji Planiškega praznika. Dolina pod Poncami ima kar nekaj mikroklimatskih posebnosti, pripoveduje meteorolog Jure Jerman, ki planiško dogajanje strokovno spremlja že četrt stoletja in je prava zakladnica znanja in izkušenj o vremenskih spremenljivkah, ki krojijo dogajanje in seveda vplivajo na (varne) polete. Od vetra do snežne podlage. V torkovem kvizu se bomo usedli na balonček toplega zraka, ki nas bo dvignil na višjo raven znanja o meteorologiji med Zgornjesavsko dolino in Tamarjem, kjer veduto zariše Letalnica Bratov Gorišek!
3/28/202313 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Smreka izgublja boj s podnebnimi spremembami

11 let že obeležujemo mednarodni dan gozdov. Leta 2012 je namreč Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za dan tega obeležja izbrala 21. marec. Na Prvem bomo zato današnji 21. marec izkoristili, da preverimo, kako se že in se še bodo (zaradi podnebnih sprememb) spreminjali naši gozdovi. Torkov kviz!
3/21/202312 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Kako se pri vas reče »po domače«?

Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.
2/28/202311 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Amor, Eros ali Kupid?

V Torkovem kvizu na praznik zaljubljencev iščemo izvor Kupida – fantiča s krili in ljubezensko puščico. Pri tem nam je pomagala doc. dr. Sonja Weiss z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
2/14/202313 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Bron, zlitina bakra in kositra

Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.
1/31/202311 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Srebro je najbolj prevodna kovina, kar jih pozna človek

Prejšnjič smo se v kvizu ukvarjali z zlatom. Danes nadaljujemo z njegovim sosedom v periodnem sistemu, ki ga zapisujemo s simbolom Ag. Kako nastane srebro, kako ga pridobivamo in za kaj ga uporabljamo, tudi v elektroniki in medicini? "Vemo, da na primer v spomladanskem času sadovnjake škropimo s pripravkom, ki ga imenujemo modra galica. Na podoben način je tudi srebro toksično za mikroorganizme in se ga uporablja v raznih obližih za hitro celjenje ran in za nevtralizacijo neprijetnih vonjav v čevljih," je med drugim v oddaji povedal doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti.
1/17/202311 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

»Zemlja kot celota ima ogromno zlata, a to zlato ni človeku dosegljivo"

Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete. Dodatno pojasnilo: Kako iz človeku dostopnih globin dobimo zlato?
1/3/202310 minutes, 13 seconds
Episode Artwork

Mehurčki v penini in kombuči

Lani smo v tem času Torkov kviz okrasili in posuli z bleščicami, tokrat pa pod drobnogled vzamemo prav tako prazničen element brez katerega si marsikdo težko predstavlja silvestrski večer. O mehurčkih v Torkovem kvizu! Sogovornici: Klavdija Topolovec Špur (enologinja kleti Radgonske gorice) o mehurčkih v peninah in Isabela Antunovič (varilka kombuče in vodja proizvodnje Isa's kombucha) o mehurčkih v kombuči.
12/20/202214 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Avtor znamenitega dizajna trolejbusov v zeleni barvi je bil ljubljanski župan Dermastja

Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).
12/6/202212 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Prvotni labirinti niso bili blodnjaki

Kaj je labirint? Je to simbol? Nekakšna trdnjava? Morda igrišče? Danes ga verjetno večina res doživlja predvsem kot zadnje, a zgodovina labirintov je bogata in razkriva veliko o človeški preteklosti. Zagotovo namreč sega vsaj 4 tisoč let v preteklost, verjetno pa še mnogo dlje. Sogovornik Torkovega kviza bo Stjepan Palajsa, predsednik kulturno-filozofskega društva Nova Akropola Slovenije, kjer so ravno prejšnji teden odprli razstavo o simbolih, med katerimi je tudi labirint.
11/22/202210 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

Potreba po priimkih se je pokazala v 15. stoletju

Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
11/8/202212 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Italijani bolonjske omake ne poznajo

25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. Sogovornik: Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami. Avtorica rubrike: Darja Pograjc.
10/25/202212 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Panda pomeni "jedec bambusa"

Na prvi pogled je mačji panda nekaj izjemno ljubkega! Nekaj med mačko, pando in rakunom, njegov prednik je pa kratkonosi pes. Rdečkasta dlaka, bel gobček in košat rep, ki ga pozimi uporablja za zaščito pred mrazom. Če si ga ne znate predstavljati oz. ga še niste videli, nič hudega, v naslednjih minutah ga Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, tudi opiše. Torkov kviz!
10/11/202211 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

"Točnost je vrlina kraljev"

Zdi se, da obstajata dve vrsti ljudi – prvi zamujajo vedno in redno, drugi pa nikoli oz. skoraj nikoli. S Simono Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij ter ustanoviteljico in vodjo Akademije vrednot, se je pogovarjala Darja Pograjc.
9/27/202212 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Kroksi praznujejo 20 let!

Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
9/13/202211 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

"Ljudje takrat niso znali voziti po avtocesti"

V zadnjem tednu razstave o prvi avtocesti na naših tleh smo pogledali v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Več kot 40 fotografij, predmetov, uniform cestninskih delavcev, kovček in torba za prevažanje denarja ter številna pričevanja – taka je statistika razstave ob 50. obletnici odprtja skoraj 32 km dolgega odseka Vrhnika–Postojna. To prvo avtocesto v takratni Jugoslaviji so gradili 30 mesecev.
9/6/20229 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Hradecky, župan, ki je "Ljubljano postavil na zemljevid sveta"

30. avgusta leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ki je Ljubljani županoval kar 26 let. Od leta 1820, pa do svoje smrti leta 1846. V marsičem je prispeval k razvoju mesta, v katerem sta zdaj po njem imenovana cesta pa tudi most čez Ljubljanico. Na Hradeckega se bomo ob obletnici njegovega rojstva spomnili v Torkovem kvizu. Mojca Delač je pred mikrofon povabila turističnega vodnika Martina Šušteršiča.
8/30/202211 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Pri cenzuri v glasbi gre ponavadi za tihi konsenz

Gotovo ste že kdaj med poslušanjem radijske postaje zasledili, da je v besedilu skladbe kakšna beseda preprosto izginila ali pa jo je nadomestila kakšna druga bolj ali manj inovativna beseda. Kdo je tisti, ki določi, kaj je v besedilu treba prekriti, izrezati, skratka preslišati? Kdaj in kje se je v modernem času začela cenzura v glasbi? In ali pretirana politična korektnost ubija ustvarjalnost? Torkov kviz pripravlja Darja Pograjc.
8/9/202215 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Haludovo Palace hotel na Krku – jugoslovanski Las Vegas

Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100 tisoč kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo zakaj – poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!
8/2/202213 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Prodnate strehe in smeti - idealna pogoja za galebe

Čeprav si brez njih dopusta ob morju tako rekoč ne predstavljamo, se zadnja desetletja galebi pojavljajo tudi v mestnih okoljih. Torkov kviz zato posvečamo prav tem trdoživim, prilagodljivim in precej pametnim pticam - galebom!
7/26/202212 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Julius Kugy, rojen Slovenec in narejen Avstrijec

Rodil se je na današnji dan pred 164 leti. Pravnik, podjetnik, pisatelj, pa tudi humanist, alpinist in botanik. Govoril je 4 jezike. Med 1. sv. vojno za orožje ni hotel prijeti, med 2. sv. vojno je iz taborišča rešil kar nekaj slovenskih gornikov. Torkov kviz o Juliusu Kugyju, očetu alpinizma v Julijskih Alpah!
7/19/202212 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Montažne, asfaltne/betonske in pametne hitrostne ovire

Promet je – tako kot vreme in nogomet – kar nekako večna tema, na katero se ponavadi spozna vsak, in tudi o »ležečih policajih« ima gotovo vsak svoje mnenje. Oz. kakor bi se pravilneje reklo in povedalo: »hitrostnih ovirah«. Kdaj so se te pojavile, katere vrste grbin poznamo in ali bodo res nekoč izginile s cest?
7/12/202213 minutes, 1 second
Episode Artwork

40 let GEOSS-a

V Torkovem kvizu tokrat obeležujemo 40 let obstoja Geometričnega središča Slovenije (GEOSS-a).
7/5/202210 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

"Astronomska noč pri nas nastopi, ko je Sonce 18 stopinj pod obzorjem"

21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač.
6/21/202211 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

"Znal je potolažit študente, mamice, vojake, šoferje ..."

Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.Obujamo spomine na legendarnega Marjana Kralja in oddajo V nedeljo zvečer Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil. Vili Natlačen, upokojeni tonski mojster: "Marjan Kralj je bil širok človek in ni dajal občutka, da je zvezda. Oddajo smo snemali vnaprej ob četrtkih ob 14.00 in ko smo končali, preverili vse reze in podobno, je Marjan pobral trakove in rekel: Čez minuto v avli! Vedno nas je povabil na kavo, na pijačo, naročil, z nami spil eno rundo, rekel 'hvala lepa, fantje' in šel."
6/14/202211 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Trideset let od prvega političnega atentata pri nas

Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger, »dobri mož z Negove«, kakor so ga tudi klicali, je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Torkov kviz o fenomenu, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo ob 6.45.Ivan Kramberger – od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za prvega predsednika Republike Slovenije Ivan Kramberger je bil eden od 11 otrok. Njegova mati je bila s Krasa, oče iz Štajerske. Že kot štiriletnik je služil na kmetiji, bil je pastir, pozneje se je izučil za dimnikarja in mehanika. Iznajdljivost pa je bila tista lastnost, ki mu je bila položena že v zibko, pravi njegov sin Ivan Kramberger mlajši. "Že moj dedek je takrat v tistih časih z mojo babico izdeloval letala, bil krovec, bil zidar, popravljal čevlje. Temu bi v našem okolju rekli: bil je frajkincler. To pomeni, da se je spoznal na tisoč stvari. Ta genska zasnova je na mojega očeta vplivala, da je potem iz dimnikarja postal specialist za dializne aparate." Ivan Kramberger je bil karizmatična, ekscentrična osebnost. Fenomen, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegovo pot od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države smo osvetlili v Torkovem kvizu.
6/7/202213 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Tobak ni samo najstarejše poživilo

Tobak je rastlina z lepimi, rozastimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se čez kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.Svetovni dan brez tobaka Tobak je rastlina z lepimi, rožnatimi okrasnimi cvetovi. Znano je, da so njeni posušeni listi po svetu uporabljeni v nezdrave namene. Največja proizvodnja tobaka je na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Manj znano pa je, da je koristen tudi kot pesticid za zatiranje škodljivcev, torej kot insekticid. Vendar pri delu na vrtu velja previdnost, kajti nikotin se skozi kožo zelo hitro absorbira. Znani so recimo smrtni primeri pri tihotapljenju listov tobaka, zalepljenih okrog trebuha. Sogovornik: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
5/31/202211 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Cheerleading je izvorno moški šport

Medtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!Čeprav danes ta šport danes pripisujemo ženskemu spolu, so ga najprej izvajali moškiMedtem ko naj bi bilo pri nas - po oceni Matevža Remškarja, trenerja in selektorja ženske članske reprezentance v cheerldingu, Cheer zveza Slovenije - razmerje med spoloma pri tem športu 5 proti 95 odstotkov v prid ženskam, je v Združenih državah Amerike razmerje nekje 25 proti 75 odstotkov, prav tako v prid ženskam. Zakaj je tako med drugim povemo v Torkovem kvizu o cheerleadingu!
5/24/202213 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

"Zelena in modra sta v barvnem prostoru najdlje od odtenka kože"

Green screen, zeleno ozadje ali virtualna scenografija je tema današnjega Torkovega kviza. Sogovornik: Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija deluje na področju grafike, kamor spada tudi virtualna scenografija. Prva ozadja so bila modra, šele s prihodom digitalne tehnologije se je uveljavilo zeleno ozadje"Začelo se je zgodaj, že v začetku prejšnjega stoletja, pri filmu. Zgodilo sem jim je, da so morali posneti neko sceno, ki ni bila izvedljiva v realnem okolju, in so začeli razmišljati o nadomeščanju oz. o vstavitvi ene scene v drugo," o začetkih virtualne scenografije pove Rade Bojić, razvojni inženir v TV inženiringu RTV Slovenija, ki med drugim deluje na področju grafike. Za preskok z modrega na zeleno ozadje (oz. prehod od blue screena na green screen) je kriv prehod iz analognega na digitalni zapis. Še vedno se, čeprav danes ni več celulojdnega filma in se vse dela v digitalni fotografiji, uporabljata obe ozadji. Vsako ima namreč svojo prednost. Več pa v posnetku.
5/17/202211 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

"Goreteks je pravzaprav teflon!"

Torkov kviz o nepremočljivih oblačilih, o tem kako so narejena, kako »deluje« njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila.Vodoodbojna in vodoodporna oblačilaTorkov kviz danes o nepremočljivih oblačilih. O tem, kako so narejena, kako deluje njihova neprepustnost, zakaj je pomembna zračnost in kaj je pravzaprav goreteks – prva in najbolj znana blagovna znamka, ki je danes sinonim za tovrstna oblačila. Dani Žnidar in Igor Kalan, prodajalca trgovine Iglu Šport – Ljubljana Vič, pomagata z razlago.
5/10/202212 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

#vanlife

Ste kdaj pomislili, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali tisto osnovno, kar resnično potrebujete, ostalo imetje prodali, in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih - predvsem Instagramu - najdemo pod ključnikom »vanlife«, to niti ni tako nova niti redka praksa. Torkov kviz zato posvečamo življenju v kombiju oz. potovanju s hišo na kolesih! Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140. dnevi, se nam je po telefonu oglasila iz Lizbone.Klara Avsenik Žagar pripoveduje o svojem popotniškem življenju v hiši na kolesihSte že kdaj razmišljali o tem, da bi nekega dne zbrali pogum, spakirali osnovne potrebščine za življenje in se preselili v kombi, s katerim bi potovali po svetu? Glede na fotografije, ki jih na družbenih omrežjih (predvsem Instagramu) najdemo s ključnikom #vanlife, to niti ni tako nova, še manj redka praksa. Torkov kviz o življenju v kombiju oziroma potovanju s hišo na kolesih. Pripoveduje Klara Avsenik Žagar, ki se je s partnerjem Klemnom in psom Piknikom v kombi preselila pred 140 dnevi. Darja Pograjc jo je poklicala v Lizbono.
5/3/202212 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Bella ciao in njen mobilizacijski potencial

Včeraj so v Italiji praznovali Dan osvoboditve, pri nas jutri obeležujemo Dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih območij 2. svetovne vojne do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. Torkov kviz o Belli ciao! Nekoč pesem, ki so jo pele delavke na riževih poljih, danes pesem upora, ki jo pozna ves svetVčeraj so v Italiji praznovali dan osvoboditve, pri nas jutri zaznamujemo dan upora proti okupatorju. Danes zato o pesmi, ki je prepotovala neverjetno dolgo pot: od riževih polj v Italiji prek vojnih jarkov do antikapitalističnih protestov po vsem svetu in pristala na festivalskih odrih elektronske glasbe. O Belli ciao pripoveduje dr. Ana Hofman, etnomuzikologinja, višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije.
4/26/202215 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu

So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.Po priljubljenosti med sadjem, so pri nas pred bananami le jabolka. So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6 ter hitro potešijo lakoto. Pred svetovnim dnevom banan (20. april) pa danes o vidiku, ki je pogosto spregledan in ga zato v ospredje postavljamo v našem kvizu.
4/19/20229 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Aprila brez dežnika nikamor?

V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO."Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni."V Torkovem kvizu se v sredini aprila lotimo vremensko muhastega meseca, ki je tudi glavni akter številnih ljudskih pregovorov. Jih uradna statistika lahko potrdi? Sogovornik: Matija Klančar, ARSO.
4/12/202211 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Dežela vrtnih palčkov v vasi Jelovo

Prijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz! Darja Pograjc je obiskala zbirateljico Marinko Zorec, ki ji družbo dela kar 650 vrtnih palčkov!Na obisku pri zbirateljici Marinki Zorec, ki ji družbo dela 650 vrtnih palčkovPrijazni dobrohotni možički in prinašalci sreče ali kipci s srhljivimi brezizraznimi očmi? Nepogrešljiv vrtni okras ali neugleden kič? Vrtni palčki v ljudeh vzbujajo različne občutke. So pa vsekakor odlična tema za spomladansko obarvan Torkov kviz!
4/5/202211 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Warholova Marilyn Monroe v modri barvi

Pri avkcijski hiši Christie's so najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. Umetnina velikana poparta bo najverjetneje najdražje prodana umetnina iz 20. stoletjaPrejšnji teden nas je dosegla novica, da so pri avkcijski hiši Christie's najavili dražitev t. i. »modre Marilyn«. Delo Andyja Warhola bodo maja najverjetneje – tako pravijo – prodali za več kot 200 milijonov dolarjev. Če se to zgodi, bo umetnina postala najdražje prodana umetnina iz 20. stoletja. O Marilyn Monroe v modri barvi smo se pogovarjali z Igorjem Španjolom, kustosom Moderne galerije v Ljubljani.
3/29/202212 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Splakovanje stranišča z dragoceno pitno vodo je nesmiselno

Ob svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko in projekt SCORE, ki vključuje 10 starih obmorskih mest v Evropi, tudi Piran.Piran je poleti 2021 postal živi laboratorij, kjer izvajajo projekt SCOREOb svetovnem dnevu vode v Torkovem kvizu praktična tema: splakovanje stranišča s pitno vodo. Dr. Shé Hawke, raziskovalka, ki prihaja iz Avstralije in na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper vodi mednarodni projekt SCORE, predstavi statistiko: "V zahodnem svetu si roke načeloma operemo od 5- do 10-krat na dan in vsakokrat za to porabimo od 4 do 10 litrov vode. V povprečju gre odrasel človek na stranišče 5-krat na dan in za to vsakič porabi od 5 do 10 litrov. Seveda, če imate varčno dvostopenjsko splakovanje, to pomeni, da je manjša količina za splakovanje štiri litre, večja pa okoli osem litrov vode. Standardno povprečje na zahodu je nekje od 50 do 80 litrov na tuširanje ali kopanje, odvisno od infrastrukture." V okviru projekta SCORE (Smart control of the climate resilience of European coastal cities) razvijajo sistem, ki je trenutno še v prototipni stopnji: "Imamo že tehnične skice tega, čemur pravimo 'from shower to the sink to the sea' oz. 'od tuša do umivalnika in morja'. Sicer pa v svetu že obstaja, predvsem v japonskih ali singapurskih hotelih lahko to opazite, sistem, ki shranjuje vodo iz umivalnika in jo namenja splakovanju stranišča. Zanimivo, tega niso storili zaradi ekologije, ampak zaradi prihranka prostora. Tako da že obstaja nekaj podjetij po svetu, ki izdelujejo take sisteme." Sistem umivalnik–stranišče torej ponekod po svetu že poznajo, medtem ko je sistem tuš–stranišče, ki ga razvijajo pri projektu SCORE, unikaten. Piran, ki je s še devetimi drugimi evropskimi obalnimi mesti del projekta, je tako lani poleti postal živi laboratorij, kjer bodo zbirali podatke in v rešitve vključevali tudi javnost oz. civilno družbo.
3/22/202212 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

Zelene reke, zeleno pivo in celo zelene brade!

17. marec je na Irskem Saint Patrick's Day oz. Dan svetega Patrika. V Torkovem kvizu zato zavijamo na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade! Tja nas pelje učitelj angleškega jezika in radijski sodelavec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v Sloveniji.O Dnevu svetega Patrika razlaga učitelj angleškega jezika in radijec Dave Ryan, ki prihaja z Irske, zadnjih 14 let pa živi v SlovenijiV četrtek je na Irskem velik praznik, dela prost dan, Saint Patrick's Day ali Dan svetega Patrika! In zato Torkov kviz zavija na severo-zahod Evrope med škrate, deteljice, nore povorke, pa zeleno obarvane reke, pivo in brade!
3/15/202212 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

Emancipirana Islandija

Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu. Pogovor s prof. Jano Javornik z Univerze v Leedsu, ki deluje tudi na Univerzi na Islandiji8. marec, mednarodni dan žensk, je odlična priložnost, da izpostavimo državo, ki je vzklike, ki se pri nas zdijo praktično utopija – »Manj rož, več protestov!« ali pa »Ne rože, ampak enako plačilo!« – uspela preliti v realnost oz. to vsaj aktivno poskuša. Torkov kviz o emancipirani Islandiji!
3/8/202213 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Emancipirana Islandija

Islandija je država z najvišjo stopnjo enakopravnosti med spoloma v svetu.
3/8/202213 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

25 let kultne oddaje Odklop

27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina MangartDokumentarno-igrana oddaja, posneta v slogu resničnostnih oddaj, je bila napisana posebej za Boruta Veselka27. februar 1997 je bil "odklopljen" dan za slovensko televizijsko sceno. Takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop! V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Oddaja je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikovala neverjetno raznovrstno občinstvo. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." – oče Odklopa Tomaž Grubar, produkcijska skupina Mangart
3/1/202213 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

25 let kultne oddaje Odklop

27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart
3/1/202213 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

S pasjo vprego v divjino Svalbarda

Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.Februarja obeležujemo dan vlečnih psov»Ni ga kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca,« pogosto rečemo. Ampak kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Vodnica pasjih vlečnih vpreg Hana Urank živi in dela na omenjenem arhipelagu sredi Arktičnega morja. Tam je tudi najbolj severno ležeče civilno letališče na svetu. Kako skrbi, vzgaja in dela z vlečnimi psi, je pojasnila v Torkovem kvizu!
2/22/202212 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Džakarta naj bi se vsako leto pogreznila za 25 centimetrov

Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.O vzrokih za selitev prestolnic nekoč in danesIndonezija ima v načrtu velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta na svetu. Dr. Peter Kumer, politični geograf, sodelavec Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper: "Po nekaterih ocenah se mesto pogreza tudi za 25 cetimetrov na leto. Se pravi je velik del mesta pod morsko gladino. Pogreza se zato, ker večina prebivalstva pitno vodo črpa iz podzemlja, saj so površinske vode zelo onesnažene." Poleg tega je prestolnica Indonezije izjemno prenaseljena. "To je eno največjih mest oz. mestnih konglomeracij na svetu, spopada se s prometnimi zamaški, državni aparat potuje v policijskem spremstvu, da sploh lahko pride iz enega konca mesta na drugega in se pravočasno udeleži sestankov." Prestolnico (oz. državni aparat) bodo tako z Jave preselili na otok Borneo. Še več primerov preseljenih prestolnic pa v posnetku. Podrobneje smo razdelali primer Avstralije, Brazilije, Nigerije, Kazahstana in Mjanmara.
2/15/202211 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Vstop v leto vodnega tigra

1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.Lunarni koledar na Kitajskem velja že od prvega stoletja pred našim štetjemPrvega februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. praznik pomladi najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je dolžina priprav nanj. "Priprave na kitajsko novo leto se običajno začnejo tri tedne pred novim letom, in sicer z generalnim čiščenjem stanovanja. Treba je vse očistiti, nakupiti in pripraviti okraske. Okraski morajo biti v rdeči barvi. Najbolj tipični so rdeči trakovi okoli vhodnih vrat." Zakaj ravno rdeča? "Ker je ta barva v kitajski kulturi in zgodovini tradicionalno simbol sreče, že od nekdaj," doda sogovornica. "Tudi okraski, ki se obešajo znotraj, ti kitajski vozli iz vrvi, so v rdeči barvi." Kitajsko novo leto je sicer praznik z večtisočletno zgodovino. Izhaja iz časov, ko so bili ljudje tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje. Sicer pa je šele v razcvetu dinastije Tang pri praznovanju kitajskega novega leta namesto prošenj in molitev za blaginjo v ospredje stopil vidik zabave.
2/1/202212 minutes, 1 second
Episode Artwork

Slovo fizičnih vinjet

Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.Branka Videtič: Šestinosemdeset odstotkov je prodanih za slovenska vozila, sicer pa se v sistemu pojavlja že 45 različnih državVinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih, začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008, se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo, prihaja elektronsko cestninjenje. Kako bo potekal nadzor na avtocestah in hitrih cestah? "Osebne zaznave cestninskih nadzornikov ne bo več," pove Branka Videtič, direktorica Področja cestninjenja na DARS-u. "Ta del bodo zamenjale kamere. Stacionarne bodo nameščene na portalih nad avtocesto oziroma na drogovih ob avtocesti. Prenosne na stojalih, ki jih bomo postavljali pred nadzornimi točkami, počivališči, mejnimi prehodi. In kar je bistvena novost, na katerem koli priključku bo mogoče nadzorovati z mobilnimi kamerami, ki bodo nameščene v vozilih cestninskega nadzora, in pa z ročnimi napravami, te pa so namenjene na primer nadzoru vozil, ki so parkirana na počivališčih." Kako deluje sistem? "Sistem zajame fotografijo registrske številke, primerja z zapisom v centralnem sistemu in če se ugotovi, da je za konkretno vozilo vinjeta plačana, se posnetki zbrišejo."
1/25/202212 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Srež: Čudoviti, lesketajoči se, »pernati« kristali na površini snežne odeje

V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.Površinskega, ki je tesno povezan z nevarnostjo snežnih plazov, zlahka opazimo. Obstaja pa tudi globinski srežV nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.
1/18/202212 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Ste že postavili ptičjo krmilnico?

Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!Najbolj univerzalna hrana so drobna črna sončnična semenaPo navadi nas za ptice zaskrbi, ko zapade sneg. A zime so zdaj bolj mile, snega je manj. Ali torej sploh še postavljati krmilnice? Ljubiteljski ornitolog Aleksander Pritekelj, avtor spletne strani gnezdilnice.si, odgovori, da zagotovo. "Lanska jesen je bila namreč taka, da zdaj v gozdovih ni osnovne hrane, ki jo ptice pozimi jedo. To so bukev, žir, črni, beli gaber, jesen, jelša in podobno. Zato je, čeprav letošnja zima še ni tako huda, krmljenje ptic zaželeno." Klasično krmilnico (krmilno korito, pokrito s streho) postavimo vsaj meter in pol visoko. To je višina, ki jo še zlahka dosežemo in ki pticam omogoča dovolj časa, da odletijo, če se približa mačka. Če imate dovolj prostora, sogovornik predlaga zanimiv trik – dve krmilnici, obrnjeni druga proti drugi: "Mačka se velikokrat kar v krmilnico usede in čaka. Seveda ptice tisto mačko vidijo in ne bodo prišle. Če je pa štiri ali pet metrov stran postavljena še ena krmilnica, se bodo ptice zbirale tam. Mačka pa ne more kar takoj iz ene krmilnice skočiti in na drugi ptiča ujeti. Tudi če poskusi, imajo ptice več kot dovolj časa, da odletijo. Ta igra traja nekaj dni. Ptice zelo hitro ugotovijo ta trik, mačka pa po približno enem tednu obupa. Krmilnice pa ne postavite v zavetje grma ali gostega drevja, tam ima mačka namreč dobro kritje.
1/4/202210 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Steklene bleščice v fasadah, zlate v peninah

Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!Vtkane so v oblačila, z njimi so posute slaščice, bleščijo se na voščilnicah, krasijo fasade in poplesujejo v peninah Steklene bleščice na fasadah "Želja po bleščečih dodatkih na zunanjih delih stavb ni nič novega," razloži Primož Hafner, produktni vodja za eksterier pri JUB-u, in doda, da so to željo poznali in udejanjali že v starem Rimu in Grčiji in tudi v arhitekturi Orienta. Danes bleščice vgrajujejo tako na fasadah individualnih hiš kot na fasadah večstanovanjskih objektov, povpraševanje je v mestih in na podeželju. Tehnike nanašanja so različne, Hafner opiše Jubovo: "To so mala steklena zrnca, velika nekje od milimetra in pol do dveh, ki imajo poseben odseven površinski učinek. Nanos teh bleščic se izvaja strojno, z lijačno pištolo na stisnjen zrak, ker le tako lahko zagotovimo enakomerno razporeditev bleščic po površini. Ta steklena zrna brizgamo na sveže nanešene dekorativne omete." Zlati lističi v peninah "Uporaba zlata v gastronomiji ni nova zadeva," pove Klavdija Topolovec Špur, enologinja – vodja kleti, Radgonske gorice. Edini tak slovenski izdelek – penina z lističi zlata – je nastal prav pri njih, in sicer v sodelovanju z Zlatarno Celje. Na podlagi izkušenj iz tujine so pri zlatarni svetovali oz. se odločili za 23-karatno zlato: "Dejansko je to čisto zlato, ki se pa pri samem tehnološkem postopku obdela tako, da se uporabi tudi nekaj srebra. Zaradi tega je končni proizvod deklariran kot 23-karatno zlato. To zlato je v obliki zelo tankih lebdečih lističev, ki se pri uživanju ne absorbirajo skozi prebavo, ampak potujejo po prebavnem traktu. Torej je stoodstotno varno in ni škodljivo." Ko so projekt začeli, so prodali približno 300 steklenic letno, zdaj jih prodajo skoraj deset tisoč. Povpraševanje se povečuje, kar Klavdija Topolovec Špur pripisuje prepoznavnosti proizvoda in poznavanju kulture pitja vina.
12/21/202113 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

December na pošti

Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti. Veseli december se je komaj začel, pa na Pošti Slovenije že opažajo rekorde v predelavi in dostavi pošiljkPaketno poslovanje je prihodnost. To kažejo številke in to potrjuje statistika, ki jo vodijo na Pošti Slovenije. Razlaga Boštjan Pernek, direktor Divizije Prodaja in Divizije Pisma pri Pošti Slovenije: "Lani smo predvsem zaradi omejitev trgovinske dejavnosti zaradi vpliva covida imeli do 40 odstotkov povišanja količin, s tem da so v novembru, decembru in pa tudi januarju tega leta količine narasle tudi za 100, 120 odstotkov." Vozni park Pošte Slovenije obsega več kot 1400 vozil. Koliko kilometrov v decembru torej prevozijo poštni delavci? "Dnevno prevozimo tam nekje med 135.000 in 140.000 kilometrov." Delo na terenu pa seveda prinese tudi spopadanje z "nenavadnimi" paketi: "Uporabnik recimo želi poslati čoln, ki je daljši od šestih metrov, kot pošiljko in ga seveda niti v kamion ne spravimo. Pri manjših pošiljkah pa je recimo zanimivo to, da ne glede na to, da vsebine paketov ne poznamo, jo včasih slišimo. Smo imeli primer, ko so se iz paketa oglašali črički."
12/7/202113 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Magma ima tudi do 1200 stopinj!

"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!Vulkani nastajajo ob točkah podrivanja in razmikanja tektonskih plošč, tu so tudi t. i. vroče točke"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Dokler se staljena silikatna masa nahaja pod zemeljskim površjem, jo imenujemo magma. Ko izbruhne na površje, govorimo o lavi. "Mi zelo tako na grobo ločimo oz. rečemo, da so magme bolj bazaltne sestave. To so recimo take magme, ki jih srečamo na Havajih, te so zelo lahko tekoče in imajo višjo temperaturo, tudi 1200 stopinj. Druge so pa bolj granitoidne, bolj kisle magme, te imajo pa nižje temperature, lahko pod 1000 stopinj." Potem pa je tu še posebnost: "Poseben vulkan je na Zemlji v Tanzaniji: Ol Doinyo Lengai. Ta bruha čisto posebno črno lavo. To je lava z najnižjo temperaturo na Zemlji. Mislim, da ima okoli 540 stopinj in pravijo, da je to takšna lava, ki jo lahko pričakujemo na kakšnih drugih planetih."
11/23/202113 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Zadrgi ni uspelo ubiti gumba

16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.16. november je dan gumbov, ustanovila ga je National Button SocietyDan gumbov je ustanovila oz. določila ameriška nacionalna družba, ki "skrbi za ohranjanje in izobraževanju o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi" National Button Society. Znanje iz Češke O začetkih gumbarske delavnice družine Dolejši na Češkem razlaga Nataša Dolejši, podjetje Dolejši modni gumbi: "Dedek se je odločil za gumbarski poklic. Leta 1927 je začel triletno vajeniško dobo, 1931 pa je z odliko opravil mojstrski izpit iz izdelovanja gumbov iz školjk." Natašin dedek je znanje prinesel k nam, v Ribnici na Dolenjskem je odprl majhno gumbarsko delavnico. Potomci so tradicijo nadaljevali in podjetje Dolejši modni gumbi je danes podjetje z najdaljšo gumbarsko tradicijo pri nas. Umetni in naravni materiali "Prve gumbe so verjetno delali iz kosti. Potem so se pojavile kovine, baker, srebro, zlato in razne kovinske zlitine. Na Češkem so precej poznani po izdelavi gumbov iz stekla." V omenjenem podjetu sicer veliko večino gumbov izdelajo iz plastične mase. Izdelujejo pa tudi gumbe iz naravnih materialov, kot so školjke, kokosove lupine, ekvadorski oreh ter rogovje jelenjadi in srnjadi. "Od lesenih gumbov pa največ delamo gumbe iz oljčnega lesa. Predvsem, ker so oljke drevesa, ki zelo počasi priraščajo. Imajo gosto lesno strukturo in zaradi tega so ti leseni gumbi tudi pralni v pralnem stroju. Pred 30, 40 leti, ko smo nosili pletenine, je marsikatera mama pred pranjem gumbe odstranila in jih po pranju spet našila, saj vse vrste lesa toliko pranja enostano niso prenesle." Tovrstne gumbe s pridom uporabljajo tudi butične šivilje, ki izdelujejo oblačila za dojenčke.
11/16/202113 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Klišeji v grozljivkah

Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. Tretji november je ponekod nacionalni dan klišejevSvoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: "Izvira iz francoščine, dobili smo jo potem tudi prek nemškega jezika, ampak nekako smo ostali pri francoski izgovorjavi." "Kliše povezujemo s puhlicami, frazami, floskulami, se pravi z nečim, kar se zelo pogosto ponavlja, kar vsi poznamo in zato jemljemo to kot nekaj slabšalnega. Danes, če nekoga označimo za kliše, ga pravzaprav ne pohvalimo. Čeprav je obrazec sam po sebi namenjen temu, da se znajdemo v nečem znanem, v nečem običajnem. V nekaterih primerih je torej kliše lahko zaželen in pričakovan." Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje. Začne z zombijevskimi grozljivkami, ki so popularne že od sedemdesetih naprej: "Zombijevski filmi so nekako povezani ali pa še dodatna podskupina grozljivk o pošastih oz. imamo potem še določeno podskupino filmov o virusih. Zelo velikokrat se ta bolezen prenaša na način virusa. Seveda so neki elementi, ki so večkrat videni, recimo v vsaki skupini je lahko nekdo, ki ga je ugriznil zombi, pa to skriva. Ta počasna zastajajoča hoja. Pa seveda način, kako jih likvidiramo." Več o klišejih v različnih podžanrih grozljivke pa v posnetku.
11/2/202112 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Gremo po kostanj!

Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani."Po nekaterih podatkih naj bi ga sem zanesli Rimljani, a vse kaže, da je prišel sam in že prej" Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
10/19/202111 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Rubinasta čokolada je sadnega, rahlo kislega okusa

Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.Podjetje Barry Callebaut je pred štirimi leti svetu predstavilo četrto vrsto čokoladePred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje. "V bistvu so oni to takrat patentirali. Recept so namreč v laboratorijih razvijali več kot deset let." Recept za četrto vrsto čokolade je torej še vedno poslovna skrivnost podjetja. Za deset kilogramov te "sadne note" v obliki rožnate čokolade podjetja Callebaut slaščičar po navadi plača približno 140 evrov. Ta čokolada tudi pri obdelavi v čokoladnem ateljeju ali slaščičarski delavnici deluje drugače kot preostale tri vrste: "Posebnost te čokolade je, da vsebuje citronsko kislino. Če jo na primer zmešaš z raznimi maščobami, deluje enako kot preostale čokolade. Če jo zmešaš z nečim, kar temelji na vodni osnovi,  smetana ali pire, pa spremeni svojo barvo. Okus ostane isti, barva se spremeni v sivo." Rožnata barva čokolade najverjetneje izvira tako iz posebnega rubinastega zrna kakavovca kot tudi postopkov njegove obdelave. Desetkilogramska vreča rubinaste čokolade.
10/5/202111 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Prva slovenska samopostrežna knjigarna praznuje 60 let

Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Konzorcij je svoja vrata (prvič) odprl leta 1961, takrat še na naslovu Titova 3Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi.  Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas popelje v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne. Obisk je bil namreč po navadi takšen: "So delali na principu pultne prodaje. Se pravi, si prišel h knjigarju, povedal, kaj želiš, in potem si bil postrežen. To, da si lahko stopil zraven polic in sam izbiral, je bila novost, ki so jo vpeljali v Konzorciju. Pa se je potem kar dobro razširila povsod." Kako pa je bilo v Konzorciju?  "Knjigarna je že takrat pravzaprav imela kar nekaj prostora za to, da so se ljudje lahko usedli. Za današnje čase nepredstavljivo je, da so ljudje takrat v knjigarni lahko tudi kadili. In je bila knjigarna na trenutke grozljivo zakajena. Ampak tako je to bilo. Veliko obiskovalcev se je lepo udomačilo na oddelku, listalo in prebiralo knjige ob cigareti. Pa še kakšno kavo smo jim postregli." Sicer pa je takrat poleg slovenske produkcije kupec lahko v knjigarni našel tudi jugoslovansko in tujo literaturo ter "presenetljivo bogat oddelek s ploščami," še doda sogovornica.  
9/21/202111 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal pred 120 leti

Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!Elektrarna, ki je v Ljubljani nastala leta 1896, je s tramvajem dobila odjemalca, ki je upravičeval njen obstoj"Enajst let sem bil star. Spominjam se, da so bili ljudje ogorčeni in vsi močno proti, da se tramvaj ukine. Ampak to je bila politična odločitev," se zadnje vožnje oz. t. i. pogreba tramvaja v Ljubljani leta 1958 spominja dr. Tadej Brate, industrijski arheolog, avtor številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine. Tramvaj je sicer počasi pridobival priljubljenost. Začetno navdušenje je ob uvedbi leta 1901, v prvih dneh so prodali 6400 vstopnic, hitro splahnelo. Za tiste čase so bile namreč karte predrage. So se pa za tramvaj med ljudmi uveljavila precej ustvarjalna imena, pove dr. Brate: Fini ljudje so rekli: "Se gremo peljati z električno." Drugi so pa rekli tramvaju kar pocestnica in trambulaj. Bile so neke prikolice, ki so zelo ropotale, pa so jim rekli džunglci. To pa zato, ker so delale: "Džung, džung. Džung, džung. Džung, džung." Potem koreta, kišta, ropotulja ... Če je bil kdo malo slabe volje zaradi kakšne dame, je pa tudi rekel: "Ta baba je grda kot tramvaj!" Poslušaj: Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom
9/7/202112 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Ovito v meglo

Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač. V zraku razpršene drobne kapljice, ki zmanjšujejo vidljivost in sipajo svetlobo. O megli smo se pogovarjali z meteorologom Branetom GregorčičemZadnji dan meteorološkega poletja, ki  sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Če v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščemo meglo, je ob opisu seveda, ob njej cel kup različnih izrazov, v katerih se pojavlja - megla se mi dela pred očmi, to obdobje zgodovine je še ovito v meglo, vleče se kot megla, tega se spominja kakor v megli. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavijamo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili.  Megla nastane po navadi zaradi ohlajanja zraka. Na to pa lahko vpliva več mehanizmov. Hladen zrak lahko vase sprejme manj vodne pare v plinasti obliki. In ko dosežemo vlažnost blizu sto odstotkov, se presežna vodna para iz plinastega spremeni v kapljevinasto obliko. Nastanejo  vodne kapljice, ki jih vidimo kot meglo. Posebna težava je megla v prometu, saj zmanjšuje vidljivost, hkrati pa naši možgani nimajo toliko informacij iz okolja kot sicer, da bi lahko zares ocenili, kako hitro se premikamo. Pravzaprav je definicija megle v meteorologiji ta, da mora biti vidljivost manjša od enega kilometra, če je vidljivost dva kilometra lahko govorimo o meglici, če je manj kot 100 metrov pa o gosti megli. In takrat se zdi, da bi jo lahko rezali. Lahko pa je tudi v pasovih, to pomeni, da se izmenjujejo območja z gostejšo in redkejšo meglo. Glede na nastanek ločimo več vrst megle vsem pa je skupno nekaj.  O radiacijski, advekcijski in pobočni megli lahko več slišite v posnetku. Na razkroj megle, pojasnjuje Brane Gregorčič, vplivata predvsem dva mehanizma -  segrevanje zraka s sončnim obsevanjem, ali pa vetrovi. Tokratno vprašanje, ki smo ga zastavili poslušalkam in poslušalcem pa: Megla lahko vsebuje tudi vodne kapljice, ki imajo že negativno temperaturo, ampak so še vedno v tekočem vodnem stanju, dokler se ne dotaknejo predmetov, ki so ohlajeni pod ničlo in primrznejo. Kaj takrat nastane? Tudi pravilni odgovor na to vprašanje lahko slišite v posnetku!
8/31/202112 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Lenoba ali "kreativna prokrastinacija"?

Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe. 10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znaniLenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota," razmišlja Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa. "Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe." Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti", Boštjan Gorenc pa to poimenuje "prosti tek možganov". Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti. "So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."
8/10/202111 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

"Žig je najboljši spomin na zgodbe in ljudi, ki jih srečujemo na poti"

Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.Znak za prehojeno Slovensko planinsko pot (Transverzalo) je prejelo že 10.620 planincevOd rojstva zamisli o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let. Barbara Kelher, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije, pove, da je bil njen idejni oče profesor geografije Ivan Šumljak. Zamisel se mu je utrnila ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951. "Bil je profesor geografije, zato je Slovenijo zelo, zelo, zelo dobro poznal. Bil je tudi markacist; z markacijami je označil celotno planinsko pot od Maribora do Slovenj Gradca. Samo idejo o Slovenski planinski poti pa je dobil na vrhu Pohorja." Je bila pa Šumljakova ideja leta 1951 malce drugačna od končne uresničitve. Južni del krožne poti, ki si jo je zamislil, je bil namreč slabo prehoden, planinske infrastrukture praktično ni bilo, zato so ta del spustili. Uradno so pot odprli leta 1953, po njej nas vodi Dnevnik s slovenske planinske poti – znamenita knjižica zelene barve, s katero zbiramo žige.  
8/3/202113 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Vonj poletja

»Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu! Smola se pojavlja pri iglavcih, listavci se ščitijo z zaraščanjemPoletni Torkov kviz nas je tokrat peljal na plažo pod borovce in v smrekov gozd na sončni legi. Tam namreč najdemo "vonj poletja" – borovo smolo! "Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva," tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. "Največ smole je pri borih, sledi smreka, manj jo je v jelki. V jelki ni v lesu, ampak je v lubju in v iglicah. Drugače se pa smola nahaja v vseh delih drevesa – v lesu, vejah, lubju, iglicah." Zato ni čudno, da je bilo smolarjenje prisotno že v nekdanji Jugoslaviji. Ampak slovenska zgodovina te dejavnosti je kratka. "Dobrih deset let je trajalo," pove sogovornik in razloži, da je bilo veliko načinov pridobivanja smole. Več o tem lahko slišite v posnetku. Koliko časa pa je trajalo, da so napolnili lonček? "Eno drevo je na leto dalo, bori so bili to, od dobrega kilograma pa do kilograma in pol smole. To je v celi sezoni, ki se je začela aprila in se končala enkrat oktobra." Ko so začeli iz nafte izdelovati sintetične smole, so pri nas smolarjenje opustili.
7/20/202111 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Kresničke, neustrašni kratkoživi hrošči

Okoli 2000 vrst kresničk je na svetu, od tega približno 30 v Evropi in 5 v Sloveniji. Več o kresničkah pa v Torkovem kvizu, ki ga pripravlja Darja Pograjc.Na svetu je približno dva tisoč vrst kresničk, od tega okrog trideset v Evropi in pet v SlovenijiNajvečji del svojega življenja kresnička preživi kot ličinka, kar je za hrošče precej pogosto. "Ličinka je plenilska. Pleni druge talne nevretenčarje, njena najljubša hrana so polži," pove Urška Ratajc, mlada raziskovalka Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. "Ja, lotijo se plena, ki je res precej večji od njih. Neustrašne so. Lahko vidimo velikega polža z ličinko, ki ga napada, ki ga grize, pa je precej manjša od njega. Del prebave je kar zunaj teles. Skozi čeljusti izbrizgajo encime v tkivo polža, nastane nekakšen sokec in to posrkajo." Prav zaradi polžev (oz. hrane) kresničke pri nas najdemo v vlažnih okoljih – na barju, v močvirju in vlažnih gozdovih. Svetenje kresničkinega zadka najlažje opazimo od konca maja pa nekje do sredine julija. "Vzorci utripanja, dolžina svetenja, premori in celo čas svetenja v noči je specifičen za posamezno vrsto. To je v bistvu njihova komunikacija in gre za dvosmerno komunikacijo. Se pravi, samice utripajo neki vzorec, ki je značilen za to vrsto, samci enako. In tudi samice potem glede na ta vzorec izbirajo partnerja." Pa še zanimivost o eni od južnoazijskih vrst kresničk: "Lahko se na enem območju nabere nekaj tisoč samcev, ki cele noči, cele tedne, lahko tudi več mesecev, tako usklajeno utripajo, da je tisto odstopanje v vsem tem času lahko manj kot en odstotek. To je nekaj, kar je navdušilo raziskovalce."
7/13/202112 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

"MMS ima svoje občinstvo, ki pa se vedno znova obnavlja"

Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem.Prihaja 40. festival Melodije morja in soncaPortoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem. "Drago Mislej - Mef in Danilo Kocjančič. To je tandem, ki je zaznamoval festival. Mef to še vedno počne, ker žal Danila ni več. In seveda se najprej spomnim tudi na Aniko Horvat, ki je postala to, kar je, tudi zato, ker je tekmo s skladbo Lahko noč, Piran dobila."
7/6/202113 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Film, posnet po znanem romanu, lahko zasluži do 50 odstotkov več

Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.Adaptacije knjižnih del na filmskem platnu Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija. "Neke študije so pokazale, če je film posnet po že znani literarni predlogi, lahko zasluži tudi do 50 odstotkov več v kinodvoranah."
6/29/202111 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Kredarica, 1984: okrog 215 km/h

Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko – opremljeni z GPS napravo – dvignejo do višine 15 km.Svetovni dan vetra "Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Dopoldne bo še pihala šibka burja. Pihal bo zmeren severni veter. Pihal bo po večini šibek vzhodni do severovzhodni veter ..." To so primeri opisov povprečnega gibanja zraka, ki jih največkrat beremo v vremenskih napovedih. Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh npr. z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko, opremljeni z napravo GPS, dvignejo do višine 15 km. Ko govorimo o vetrnih rekordih, izstopa Kredarica leta 1984 in še prej, leta 1969, Nanos, ko je močan veter celo podrl RTV-oddajnik.
6/15/202110 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Škotska tradicija, obogatena s slovenskim zrakom in vodo

Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski. Izdeloval ga je menih John Cor. Dobra iztočnica, da povemo več o tej žgani pijači, pa tudi o tem, kakšen je slovenski viski!Pred 527 leti je bil v škotskih arhivih prvič omenjen škotski viski, izdeloval ga je menih John CorO škotskem viskiju so 1. junija 1494 zapisali: "Bratu Johnu Coru, po ukazu kralja, zapovedujemo izdelavo 'aqua vitae' (vode življenja) iz ječmenovega sladu." "Že ime voda življenja nakazuje, da je ta voda morala imeti barvo vode, torej biti prozorna, kar žganje, ko priteče iz kotla, vedno je. Tako da so ga najverjetneje pili mladega, svežega. Če so ga pustili nekaj časa v hrastovem sodu, so pa po določenem času dobili to, kar je viski danes. Barvo namreč viskiju dasta les oziroma staranje v sodu," razloži Boštjan Marušič, ena tretjina Broken Bonesa, majhne slovenske destilarne, v kateri izdelujejo viski in gin. O postopku predelave viskija slišite več v posnetku. Boštjan Marušič je med drugim pojasnil, zakaj je ravno hrast najbolj optimalna sestavina za sode z viskijem: "Ker ima tako celično strukturo, da ne pušča vode in je zaradi tega najbolj hvaležen, čvrst, odporen. Kaže se tudi, da tanini, ki jih vsebuje les in v žganju pustijo rjavo barvo, dajejo zelo zanimivo, prijetno aromo. Sploh če je sod prej obžgan. Ameriški viski, ki je narejen iz lažjega koruznega žganja, se zelo lepo stara že v novih sodih. Ječmenovo žganje, ki je osnova za naš ali škotski viski, pa kliče po rabljenih sodih." Viski, ki ga predelujejo v destilarni Broken Bones, je sicer staran v obeh vrstah sodov, v novejših iz domačega slovenskega hrasta in že uporabljenih iz ameriškega belega hrasta.
6/1/202111 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Triglavska roža, škrlatna junakinja Triglavskega narodnega parka

"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.Majda Odar: Namen ustanavljanja narodnih parkov je ohraniti nekaj najbolj dragocenega, kar narod premore, za rodove, ki prihajajo."Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki je bila prekinjena med drugo svetovno vojno, leta 1961 pa obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, smo dobili leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še veliko starejše." – Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku Kdaj je torej nastala prva ideja Triglavskega narodnega parka ter kdo so njeni očetje in mati? To in tudi zanimivosti o živalskem in rastlinskem svetu razkrijemo v Torkovem kvizu. Divji petelin, vir: arhiv Javnega zavoda Triglavski narodni park Pocarjeva domačija, vir: arhiv Javnega zavoda Triglavski narodni park  
5/25/202111 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Evrovizija pred Evrovizijo

Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes. Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji drugačne vrste, in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!Evrovizijske vlogerje zanima vse o pevcu, njegovi skladbi in nastopu, ampak samo eno letoNekakšna Evrovizija pred Evrovizijo se zadnja leta dogaja na spletu, natančneje na YouTubu. Tam najdete vlogerje, ki že takoj po nacionalnih izborih v t. i. "reaction" videih komentirajo posamezne pesmi. "Ti judje so predvsem veliki oboževalci Evrovizije. Oni spremljajo Evrovizijo od dneva, ko so objavljena prva imena nastopajočih na nacionalnem izboru do samega finala na Evroviziji." "Skratka, ljudje, ki živijo za Evrovizijo," pove Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru (in v sklopu tega tudi koordinatorka za družbena omrežja). "Bom kar priznala, da sem ena izmed tistih, ki gre po tem, ko skladbo naložijo na uradni evrovizijski kanal, vpisat v iskalnik: Ana Soklič reaction videos. Predvsem me zanima, kako neki tujec, ki ne pozna niti našega jezika niti izvajalke, ocenjuje skladbo, ki jo prvič sliši."
5/18/202113 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

76 let Radia Maribor

RTV Slovenija ima štiri regionalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Maribor. In ker naši štajerski radijski kolegi danes praznujejo, se jim s Torkovim kvizom pridružujemo tudi na Prvem! Na današnji dan, torej 11. maja 1945 ob 13h, je namreč Radio Maribor ugledal luč sveta. Vse najboljše! Radio Maribor je začel oddajati 11. maja 1945 ob 13. uriSodelavci Radia Maribor torej že 76 let pripravljajo samostojni javni regionalni radijski program. "Hkrati pa smo tudi kolektivni dopisnik Radia Slovenija, projektno sodelujemo z Radiem SI oz. Radiem Slovenia Internacional, v zadnjem času se povezujemo tudi z Radiem Koper, tako da smo v to mrežo zelo vpeti," pove Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor. "Recimo naša najstarejša oddaja sega v 18. oktober 1956, ko je naš radio uvrstil v svoj program nedeljsko oddajo Mariborski feljton, takšno osrednjo lokalno oddajo, ki jo pripravljamo še danes v nedeljo ob 12.00." "V času korone smo ob sredinih jutrih začeli gostiti glasbene goste, tudi z videoprenosi, poimenovali smo vse skupaj Jutra ob kavi in kitari. Začeli smo oktobra, do danes se je zvrstilo več kot 30 glasbenih gostov, ki z nami preživijo jutranji program od 6.00 do 9.00." Samo v letu 2020 so v jutranjih programih Radia Maribor gostili več kot 500 sogovornikov in pripravili 126 Radijskih tribun, ki je, če že poiščemo vzporednico z našim Prvim programom, nekakšen Studio ob 17.00. Več pa v posnetku!
5/11/202111 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Četrti maj, mednarodni dan gasilcev

4. maj je dan, na katerega goduje svet Florjan in je mednarodni dan gasilcev. Organizacija IFFD – International FireFighters Day – je za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenj. Sta pa ti barvi tudi mednarodno prepoznavni kot barvi reševalnih služb. Več pa v Torkovem kvizu!Simbol tega dneva je trak modre in rdeče barve; barvi simbolizirata vodo in ogenjDan gasilcev mednarodna skupnost priznava in zaznamuje od leta 1999. Organizacija International FireFighters Day (IFFD) je sicer za simbol tega dneva izbrala trak modre in rdeče barve. Barvi, ki simbolizirata vodo in ogenj, sta mednarodno prepoznavni tudi kot barvi reševalnih služb. Razviti požari v objektu imajo lahko pod stropom temperaturo približno 800 stopinj. Tako močno, da se gasilcem včasih od vročine topijo čelade. Višji gasilski častnik Cveto Šumec, gasilski inštruktor in namestnik poveljnika Gasilske zveze Ljubljana: "Tisti, ki gre v to dejavnost, pa se odgovornosti ne zaveda, po mojem mnenju tukaj nima kaj početi. Vsako delo je treba opravljati odgovorno, tudi tega." V oddaji smo povedali dva primera, v katerih ne smemo gasiti z vodo, definirali oznake na gasilskih avtomobilih in preverjali, kaj pomenijo izrazi backdraft, rollover in flashover.
5/4/202112 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

"Spomenik pred Vidmarjevo hišo je danes nekoliko zanemarjen"

Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.Z arhitekturnim zgodovinarjem ob prazniku o dveh simbolno pomembnih zgradbah Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam. Dukićevo vilo ob parku Tivoli, kjer je Vidmar živel po vojni, je podrobneje raziskal arhitekturni zgodovinar dr. Bogo Zupančič, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Bila je zgrajena leta 1911, vendar jo kot Dukićevo lahko imenujemo šele od začetka tridesetih let 20. stoletja, ko jo je kupil ekscentričen gradbinec Leo Dukić. "Dukić je enkrat celo šel v Bosno in si tam kupil ljubico Rominjo, ki se je potem vozila po Ljubljani v lincolnu. Če je srečala svoje rojake, jim je metala denar, imela pa je celo opico."   Po vojni so takratne oblasti Dukiću odvzele vse premoženje, tudi vilo v Rožni dolini, ker naj bi bil med vojno intimno povezan tudi z italijansko fašistko. Nekaj sto metrov naprej od Dukićeve vile je bolj znana in simbolno pomembnejša Vidmarjeva hiša, ki se tako imenuje zaradi nekdanjega lastnika očeta Josipa Vidmarja. Tam na ustanovitev Osvobodilne fronte spominja spomenik, vodnjak, delo Jožeta Plečnika. "Žal iz pipic danes ne teče voda. Spomenik je po moji oceni nekoliko zanemarjen." 
4/27/202110 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Tudi do pet kilometrov pod nami živijo mikroorganizmi

Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta. Pred dnevom Zemlje s prof. dr. Tomažem Zwittrom o manj znanih zanimivostih našega planeta Zemlja je stara 4,65 milijarde let. To je samo eden od točnih podatkov, ki jih vemo o našem planetu, in ni jih malo. Prof. dr. Tomaž Zwitter iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani med drugim omenja, da tudi do pet kilometrov pod nami živijo mikroorganizmi, za katere smo še pred 20 leti mislili, da ne obstajajo. Zemlja tudi ni popolna krogla. Ker se vrti okrog svoje osi ter je njena hitrost vrtenja na ekvatorju hitrejša od tiste na severnem in južnem polu, na sredini tvori manjše izbokline. "To je kot neka vrtavka. Ekvator ima bunko, ki gleda ven in je odebeljena. Področja, ki torej tam ležijo, so dlje od središča Zemlje kot tista na polih." 
4/20/20219 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Domača urbana džungla

Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite medtem ko zjutraj srebate kavo ali popoldne berete knjigo, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? "V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline," v Torkovem kvizu razlagata Tjaša Jarc in Tilyen Mucik iz Džungla Plants. Trenutno so izjemno priljubljene zelene sobne rastlineČe ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite ob jutranjem srebanju kave ali popoldanskem branju knjige, še zdaleč niste edini. Ukvarjanje z rastlinami ima namreč sprostitveni in pomirjevalni učinek, ki smo se ga v zadnjem letu naučili (še bolj) ceniti. Kakšni so trendi v svetu sobnih rastlin? V zadnjem času postajajo izjemno priljubljene zelene sobne rastline. "Ampak zdaj se išče barvitost zunaj cvetov. Torej rumeni, beli, rožnati listi. Barvitost v tej smeri." – Tjaša Jarc, Džungla Plants Ali velja, da izpostavljenost svetlobi barvitost na listih okrepi. Zakaj? "Z rdečkastimi pigmenti se rastlina pravzaprav ščiti pred soncem, rdeča barva namreč vsrkava manj nanometrov kot zelena. Recimo tudi v naravi so novi poganjki najprej rdečkasti, pa potem postanejo zeleni, da jih sonce ne opeče." – Tilyen Mucih, Džungla Plants Kljub temu previdnost velja. Vsaka barvita rastlina namreč ni primerna za polno sonce in ji s postavitvijo na premočno osvetljen prostor lahko storite več škode kot koristi. Več pa v posnetku oddaje.
4/13/202111 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

"Kot da bi na naši glavi divjala majhna nevihta"

Torkov kviz o statični elektriki!Trenje je najpogostejši vzrok za nastanek statične elektrike"Vse v naravi teži k ravnovesju," pove Danilo Kozoderc iz zavoda Simetris, v okviru katerega deluje Modra delavnica, kjer skušajo mladim približati tehniko in naravoslovje. "Neki predmet, ki ima višek naboja, se želi izenačiti, da bi spet postal nevtralen. In potem velikokrat, ko se razelektri, pride do nekega električnega toka in to čutimo, ko nas nekaj strese." Nastane torej višek elektronov, ki se nato – kot pove Darko Zakelšek, sodelavec Modre delavnice – pretoči drugam. "Na neko snov, ki pa potem sprejme te elektrone. Včasih to vidimo kot udar strele. To je tisti, najspektakularnejši naravni pojav." Statično elektriko lahko opazujete tudi sami doma. Verjetnost, da nastane, je zaradi ogrevanja (in posledično suhega zraka) stanovanj večja pozimi. "Stojimo pred ogledalom, ugasnemo luč in si slečemo sintetično oblačilo. Videli bomo lahko male iskrice, ki bodo preskakovale. Tudi slišimo lahko to pokanje. Če se z glavnikom češemo po laseh, lahko slišimo to pokanje. Res, kot da bi na naši glavi divjala neka majhna nevihta s temi malimi strelami, ki presketajo!" V posnetku oddaje najdete nekaj idej za izvajanje poskusov s statično elektriko, pa tudi rešitve za zmanjševanje nastajanja statične elektrike doma.
4/6/202112 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

22 let Matrice

»Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno. Ali vklopiš televizijo. Čutiš jo, ko greš na delo. /…/ Ko greš v cerkev. To je svet, ki te je zaslepil in prikril resnico.« Po več kot dveh desetletjih odstiramo matrico, iščemo resnico oz. vzroke za nastanek in neverjeten uspeh tega tako tehnološko kot vsebinsko precej revolucionarnega filma. Torkov kviz o Matrici!Matic Majcen: Dvaindvajset let pozneje brez težav še vedno rečemo, da je to popoln, brezčasen in nepozaben film"Matrica je povsod okoli nas. Celo zdaj, v tej sobi. Vidiš jo lahko, ko pogledaš skozi okno ali vklopiš televizijo. Čutiš jo lahko, ko greš na delo. Ko greš v cerkev. /.../ To je svet, ki te je zaslepil in ti prikril resnico." – Morfej v pogovoru z Neom, Matrica Film The Matrix (Matrica) so v Združenih državah Amerike premierno predvajali 31. marca leta 1999, kar pomeni, da bo kmalu minilo 22 let, odkar je ta kultni ameriški film ugledal luč sveta. Bi mu dobri dve desetletji in dve nadaljevanji pozneje lahko rekli trilogija? Konec leta, ko naj bi izšel že četrti del, morda celo franšiza? Odgovarja filmski kritik Matic Majcen: "No, kot filmski kritik bom nekoliko v šali rekel, da sem kar malo užaljen, kadar kdo Matrico imenuje za franšizo. Zame je namreč prvi film neke vrste čudež, v katerem je bratoma Wachowski uspelo na neverjeten način v popolnost združiti vrsto elementov – scenarij, igralce, tehnologijo. Že potem v drugem filmu pa se je vse to sesulo in preostala dva filma se, po mojem, nikakor ne moreta primerjati z izvirnikom."
3/30/202112 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Koža prav vsake žirafe ima unikaten vzorec

Torkov kviz tokrat gosti žirafe - najvišja bitja našega planeta, ki pa jih je vse manj. Žirafe, najvišja bitja na Zemlji, ki pa jih je vse manjŽirafe so najvišja živa bitja na našem planetu, ki tudi izjemno malo spijo. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, pravi, da jim zadostujeta približno dve uri spanca na noč. Povprečne žirafe so visoke približno pet metrov, najvišja je imela 5,8 metra, najtežja je imela približno dve toni. Veliko in masivno v žirafjem svetu ni enako tudi počasno. Potovalna hitrost žirafe je 16 km/h, če jo preganjajo plenilci, doseže tudi do 56 km/h, kar jim omogočajo njihove 1,8 metra dolge noge. Dolg pa je tudi njihov jezik: "Meri od 45 do 50 centimetrov. Z njim si čistijo nosnice, oči in tudi ušesa. Uporabljajo ga predvsem, da pridejo do listov visoko na drevesih. Jeziki so tudi debelo obloženi, da jih trnove akacije, njihova najljubša hrana, ne poškodujejo. Je tudi temno obarvan, črnikast, temno vijoličast, moder, saj se do 12 ur na dan prehranjujejo, v savanah pa je močno sonce. Ta barva jih ščiti kot nas krema za sončenje." Žirafe se hranijo stoje, skoraj stoje pijejo, pa tudi kotijo. Zato so žirafji mladiči tisti, za katere bi skoraj lahko rekli, da so padli na glavo, saj se na ta način skotijo. Prav počasno razmnoževanje pa je eden od razlogov, zaradi katerega so žirafe v naravi danes kritično ogrožene. Tu lahko slišite celoten pogovor z Ireno Furlan.
3/23/202112 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

"Kronice je težko nabrati s suhimi čevlji"

Zvončki in trobentice pa jeglič, teloh in kronice. To so zgolj nekatere od zgodnjih cvetlic, ki jih poznamo kot »znanilce pomladi«. Zakaj so telohu nekoč rekli tudi kurja smrt in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa še marsikaj povemo v Torkovem kvizu!Trobentica, jeglič, teloh, zvončki in kronice so znanilci pomladi Skupni točki znanilcev pomladi sta vsaj dve, in sicer zgodnje cvetenje ter svetla oz. sveža barva cvetov. "To seveda ni naključje," pove Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. "Treba je to pogledati skozi oči tistih, katerim so te cvetlice namenjene. Se pravi skozi oči opraševalcev. V tem času, ko je zime konec, je po navadi v naravi vse sivo, rjavo in vse, kar se svetlega, vedrega pojavi, je oglaševanje na daljavo: 'Pridi, tukaj se nekaj dobi!'" Zakon sicer dovoljuje nabiranje zvončkov in kronic, ampak pod določenimi pogoji. "Ta plenilski gon je kar malo pretiran. Jaz mislim, da se cvetlice da občudovati tudi tam, kjer rastejo. Žive in zdrave in da ni treba imeti do narave takšnega trobčevskega odnosa, da mora biti najprej mrtvo, pa je šele potem lepo." Zakaj so telohu nekoč rekli tudi "kurja smrt" in koliko vas lahko stane, če naberete prevelik šopek kronic, pa izveste v oddaji!
3/16/202111 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Romantični poljub najverjetneje izhaja z Apeninskega polotoka

Javno izkazovanje naklonjenosti v obliki poljubljanja še zdaleč ni splošno sprejeta praksa, ponekod je celo kaznivo. Zdaj govorim o tistem dolgem romantičnem poljubu, ki ga pospremijo zaprte oči. Ampak poljub je samo ena od oblik komunikacije med ljudmi. Pa tudi ni zgolj in samo človeška. Več v Torkovem kvizu!Na današnji dan pred skoraj 460 leti so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnostiDevetega marca leta 1562 so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti, za prekršek je bila predvidena smrtna kazen. Dogodek, ki dokazuje, da izkazovanje naklonjenosti v javnosti ni bilo vedno in povsod dobrodošlo oz. spodobno. "Meje spodobnosti narekuje skupnost," razloži dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. "Celoten planet se je naučil romantičnega poljubljanja, ki se je začel verjetno v starem Rimu, bolj v ozadju, ne pa v ospredju javnega življenja. Tudi v Indiji. Skratka, ta indo-evropski kontekst je tisti, ki prinese poljubljanje, kot ga poznamo. Ampak šele film tam v 20. letih 20. stoletja je iz poljubljanja naredil takšno institucijo, kot jo imamo danes."
3/9/202112 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Edina staroegipčanska mumija pri nas

Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem. Predmet: sarkofag z mumijo, natančneje: edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo, ki jo imamo v Sloveniji. Kdo je ta človek bil, kako je živel in kako je pripotoval k nam, pa v Torkovem kvizu!Najdišče: Luksor v Egiptu, datacija: 680 let pred našim štetjem, predmet: staroegipčanski sarkofag z mumijoZačnimo z imenom naše mumije. Razlaga Tomislav Kajfež, kustos v Narodnem muzeju Slovenije. "Leta 1866 je prvo prebranje imena izvedel Albert Kosmač in takrat so brali njegovo ime Sahsahta. Potem so v 80. letih 20. stoletja dunajski egiptologi to revidirali in so ga brali Isahta. Leta 2008 pa je britanski egiptolog John Taylor iz Britanskega muzeja vnovič reditidal ime in danes beremo Akesuita." Svečenik Akesuita je v Ljubljano pripotoval leta 1846. Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani ga je podaril Anton Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. "Medicinska raziskava je pokazala, da je noter skelet moškega, ki je umrl v približno štiridesetem letu starosti. To je za tedanji Egipt lepa starost. In da ni fizično delal. Na kosteh ni znakov težkega fizičnega dela, torej je bil izobraženec, bil je svečenik." Restavriranje lesenega sarkofaga se je začelo konec devetdesetih let in je trajalo do leta 2002. Takrat so opravili tudi številne interdisciplinarne in medicinske analize. Prve medicinske raziskave naše mumije pa segajo že v leto 1906, ko so jo prvič pregledali z rentgenom.
3/2/202110 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Preproge so poimenovane po danskih krajih, zavese nosijo ženska imena

Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.Ikea ima 450 poslovalnic po svetu in več kot 180.000 zaposlenihTrgovine na vseh celinah Vsako leto pri Ikei odprejo približno deset novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021, je tudi ljubljanska. Odprli jo bodo v četrtek, prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. "Ikea v Ljubljani naj bi bila štiristopetdeseta, tam nekje. Torej imamo 450 trgovin v 60 državah. Od naslednjega meseca pa bomo imeli trgovine tudi na vseh celinah. Manjkala nam je Južna Amerika in čez en mesec bomo odprli v Mehiki." Podatke je za nas poiskala Maja Rutar Smedmark, ki na Švedskem živi 18 let, še dlje – in sicer že več kot dve desetletji – pa dela za Ikeo. Je ena od dveh Slovenk, ki sta zaposleni na sedežu podjetja, kjer je odgovorna za svetovno prodajo svetil. Protokol poimenovanja pohištva Nenavadna, zanimiva, pogosto tudi smešna in težko izgovorljiva imena pohištva so del identitete te blagovne znamke. Določen je protokol poimenovanja. "Imamo službo, ki se ukvarja samo s tem. Vsako področje proizvodov dobi svoj seznam in ima določeno kategorijo. Posteljnina dobi ime po rastlini, roži. Zavese imajo ženska imena, pisarniški stoli moška. Jaz delam na lučeh in pri nas imamo imena manjših krajev. To je tako smešno! Ko se jaz peljem iz Älmhulta v Malmö, grem skozi celo pokrajino mojih luči!" Ker so imena izdelkov v švedskem jeziku, pogosto povzročajo težave tudi zaposlenim. Kakšne, slišite v prispevku!
2/23/202112 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Marcipan v kruhu in pici?

Zdrav dodatek, s katerim lahko obogatite svoj jutranji jogurt, ali pa hiter prigrizek v službi. Mandlji imajo danes svoj dan – vsaj ponekod po svetu – ampak za nas na Prvem bodo pa zgolj iztočnica za Torkov kviz, ki ga posvečamo marcipanu! Bolj ko je marcipan bel, več je v njem sladkorjaIzvor mandljev je sicer še predmet strokovnih debat. Je pa verjetnost, da izvirajo iz Kitajske in osrednje Azije, od koder so prek svilne poti dosegli Evropo, velika. Nasadi dreves so se zgostili na območju Španije, Francije in Italije. "Topli kraji," pravi Lidija Jenko, učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva v živilski šoli v Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana. Če mandljem dodamo sladkor in vse skupaj (v razmerju ena proti dve) zmeljemo v t. i. melanžerju, dobimo gladko in sijočo zmes, ki ji rečemo marcipan. Zaradi dolgotrajnosti postopka ročna izdelava v slaščičarnah izginja, izjema so butične slaščičarne. "Po okusu je krasen, na pogled pa ni tako zelo lep. Če je osnova bela, lahko marsikaj dodaš. Če je rumena, jo je pa težje obarvati." Marcipan naj bi v Evropo pripeljal Marco Polo. "Nekateri pravijo, da so bile grške nune tiste, ki so v času suše poskušale nahraniti ljudi. Pšenice ni bilo in zato so iz sladkorja in mandljev, ki so jih imele v kleteh, naredile med, jedem dodale še kakšen sirup, in načeloma naj bi izhajalo iz tistih krajev."
2/16/202111 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

150-letnica rojstva Frana Saleškega Finžgarja

Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Frana Saleškega FinžgarjaOd rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – je danes, 9. februarja, minilo 150 let! V njegovo rojstno vas nas bo popeljala muzejska vodnica Petra Kržan iz Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. "Doslovče so tipična gorenjska vas, stisnjena v hrib. Finžgarjeva rojstna hiša, po domače Dolenjčeva kajža, stoji nad njo, kot je bilo v starih časih v navadi – bogate gruntarske družine so bile v središču vasi, tam, kjer je bilo nekaj ravnine, po navadi okrog vodnjaka, revnejšim družinam pa so prepustili skupno zemljo, na kateri so si lahko postavili kajže." Danes je Dolenjčeva kajža muzej na prostem in prikazuje takratni način življenja kajžarskih družin. Fran je torej svojo zgodnjo mladost preživel doma, nato pa odšel v gimnazijo v Ljubljano. "Takrat so imeli učitelji navado, da so učenci, ko so se pogovarjali o žuželkah, te prinesli s sabo. Marsikakšen Finžgarjev ljubljanski sošolec je sicer še poznal kakšno kobilico, pikapolonico, že pri hroščku kozličku pa se je zapletlo. Finžgar je to izkoristil, rajše kot v šolo je šel na Rožnik, na Šmarno goro, nabiral hroščke in jih svojim sošolcem prodajal pred šolo." Med drugim se je boril za to, da bi preprosti ljudje bolje živeli. Poklic duhovnika je izbral, ker je verjel, da bo lahko tako največ naredil za Slovence. "Bil je vsestransko nadarjen in povsod je za seboj puščal neizbrisne sledove: urejal je vodovode, kanalizacijo, gradil zadruge. Narisal je načrt za prvo slovensko gorsko kočo, pa tudi za dve bohinjski sirarni!"
2/9/202110 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Ukulela, havajska kitara s štirimi strunami

Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli! 2. februar je svetovni dan ukulele"Nastala je iz portugalskega glasbila machete, ki so ga prinesli imigranti, ko so se selili v Združene države Amerike. Prinesli so ga na Havaje in tam je postal popularen kot ukulela. Malo so ga tudi spremenili. No, ta sopranska ukulela je v dvajsetih postala zelo popularna na ameriških tleh." Da se je v Združenih državah Amerike ukulela razvijala naprej, njen zvok pa je postal nepogrešljiv v džezu, plesni glasbi tistega obdobja, je še razložila Tajana Stres, učiteljica ukulele in ambasadorka tega glasbila pri nas. V Evropi je ukulela postala popularna v začetku 21. stoletja. Poznamo več vrst ukulel: (najmanjšo) sopransko, koncertno, tenorsko, baritonsko in basovsko ukulelo. V čem se razlikuje od kitare? "Vse strune so uglašene malo više. Najnižja je osnovni C. Kitara pa ima tudi nižje tone; nekatere strune so niže uglašene. Na kitari je več strun. Od tod razlika v zvoku." Začetniki poglejte na Facebook in poiščite skupino Ukulele Underground Slovenia. Na njej boste našli napotke in ideje, kaj in kako igrati. Sogovornico Tajano Stres pa najdete tudi na Ukulele No Stress. 
2/2/202113 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Avstralija, celina ekstremov

V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!Na Dan Avstralije (26. januarja) sta v ospredju raznolikost kultur in bogastvo narave te ekstremne celineVombate, koale in kenguruje so pred leti zasenčile kosmate quokke, ki so zaradi selfijev navdušenih turistov zavladale na družbenih omrežjih. Živalski svet "dežele tam spodaj" že pet let spoznava dr. Kaja Antlej, višja predavateljica za industrijsko oblikovanje na Univerzi Deakin in raziskovalka navidezne resničnosti v muzejih in dediščini na Šoli za inženirstvo. Živi v avstralskem Geelongu. "Večina Avstralcev se najbolj boji ptičev magpie. Vsako leto okoli septembra imamo swooping season. To je sezona, ko imajo že mladiče, skrbijo za svoja gnezda in zaradi tega napadajo ljudi po ulicah. Imamo spletno aplikacijo, ki nas opozarja, kje so tista drevesa, kjer se je recimo zgodil napad in kjer so bili ljudje v resnici poškodovani. Imam osebno izkušnjo s tem, napadel me je ob kolesarjenju in mi kljuval v čelado." Največ poškodb doživljajo ravno kolesarji in otroci. "Ljudje so sicer previdni, v hribe se na primer pogosto odpravijo s protistrupom," doda sogovornica. Ko se temperature dvignejo nad 20 stopinj, namreč hitro opaziš tudi kače. Kako pa na življenje Avstralcev vplivajo razdalje? "Naša univerza ima kar veliko študentov – mislim, da okrog 40 odstotkov – ki so bili veliko na spletu že pred pandemijo, in to prav zato, ker imamo v državi zelo velike razdalje. Spomnim se študenta, ki je rekel, da se mora it z avtom malo peljat, da bo lahko oddal seminarsko nalogo, ker ima tam, kjer je, slabši internet."
1/26/20219 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

"Naziv ramsarsko mokrišče bi lahko primerjali z nazivom svetovnega prvaka v športu"

Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!Pred 15 leti so Cerkniško jezero umestili na seznam ramsarskih mokrišč mednarodnega pomenaRamsarska konvencija je konvencija o mokriščih mednarodnega pomena. Podpisana je bila februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. "Na seznam se uvrstijo samo mokrišča, katerih pomen za naravo, naravne procese in ljudi presega državne namene," razlaga biolog Jošt Stergaršek iz Notranjskega regijskega parka. V Sloveniji poleg Cerkiškega jezera ta naziv nosijo še Škocjanske jame in Sečoveljske soline. "Vloga in funkcija takega mokrišča mora biti pomembna ali pa edinstvena na ravni celega planeta. Naziv ramsarsko območje bi recimo lahko primerjali z nazivom svetovnega prvaka v športu." Ko je Cerkniško jezero polno, je to največje jezero v državi. Največje globine so na dnu največjih požiralnikov, ampak pravzaprav so bolj pomembne plitvine. "Tudi ko je jezero polno, je globina jezera v povprečju manj kot 4 metre. To pomeni, da vsa svetloba pride na večji del jezerskega dna in to omogoča rast rastlin in s tem povezano veliko proizvodnjo hrane." Na Cerkniškem jezeru so opazili kar polovico vseh vrst ptic, ki živijo v Evropi. Vsega skupaj pa je bilo opaženih prek 270 vrst - nekaj se jih tu ustavi na preletu, nekatere prezimijo, več kot 100 vrst pa tu gnezdi in se zadržuje celo leto. Posebnost med rastlinami so mesojede in t. i. amfibijske rastline. Več pa v posnetku!
1/19/202110 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Radio Študent, najstarejša študentska radijska postaja v Evropi

Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17. "To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto." Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi: "Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki." Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo. "Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."
1/12/20219 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Vsak odgovor potrebuje vprašanje

Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. Torkov kviz o kvizih Raziskujemo ozadje nastajanja, našega radijskega kviza in tudi naših televizijskih. V njih je eden izmed ustvarjalcev – kakopak, radijec. Ambrož Kvartič je ljubitelj ugank, premetank in besednih izpeljank, ki razmišlja, da je pomemben element kvizov občinstvo. V nasprotnem primeru gre za šolski test. Priljubljenost kvizov se kaže tudi v njihovi raznovrstnosti. Veliko formatov obstaja, a večina kvizov je zaprtega tipa – torej po sistemu A, B, C, D. "Prav skozi kvize, ki so uspešni, lahko vidimo, kaj pomeni znanje v družbi. To se je s prihodom interneta zelo spremenilo. Prešlo je od funkcionalnega do faktografskega znanja, ki je pa dostopen z enim klikom." Kako sestaviti vprašanje, ki bo ustrezalo določeni težavnostni stopnji? Začne se namreč s splošno razgledanostjo, srednja težavnost brska po specializiranih področjih, kaj pa tista najtežja vprašanja? "Res težka vprašanja so tudi za sestavljavca izziv. Sam poiščem kak znan primer iz t. i. srednje težavnosti in pogledam, kakšne vzroke in posledice ima. Iz vsega okoli nas se da sestaviti težko ali pa zelo lahko vprašanje. Ki pa mora imeti preverljiv pravilni odgovor."
1/5/202111 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

"Rdeča šminka bo vedno vstopila prva. Pred čevlji, frizuro ali obleko."

Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!Rdeča šminka, simbol upora, neodvisnosti, samozavesti in ženskostiŠminka po meri Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). "Samo tri primarne barve. Se pravi, da delamo čisto tako kot slikarji, ki izhajajo iz primarnih barv. Seveda, s pomočjo bele in črne. Nekaj barv imamo pa namešanih, ki so v osnovi sekundarne, oranžna, vijoličasta in svetlo modra, ki so pa samo neki taki pomočniki, da barvo hitreje dobimo ven. Sicer bi pač dlje časa trajalo, da bi to namešali." Pigmentno zmes meša na plošči iz kaljene kovine, saj ta ne oksidira. Pravi odtenek išče in meša s kovinsko lopatko. "Z udarjanjem dveh kovin med seboj se sprošča toplota in zato se voski in maščobe hitreje topijo." Ko je odtenek zmešan, pigmentno maso stopi. "Utekočinjeno maso se vlije v silikonske modele, ki potujejo v zmrzovalnik na –8 stopinj." Nazadnje zmrzjeno pigmentno zmes vstavijo v t. i. vessel oz. šminkino embalažo, ki omogoča navijanje in odvijanje. Rdeča šminka kot znamenje upora Rdeča šminka se je na ameriških ulicah prvič pojavila v začetku 20. stoletja s sufražetkami. "Marširale so po newyorški ulici mimo pravkar odprtega salona Elizabeth Arden, ki jih je pričakala s svojo ekipo in jim podelila svoje prve rdeče šminke. To je bil neke vrste znak upora. Pa seveda podpore protestnicam." Tudi kraljica Elizabeta druga si je za svoje kronanje dala ustvariti svoj unikatni odtenek rdeče šminke. Poimenovala ga je Balmoral, opisuje Ana Lazovski. "Žametna, globoka rdeča. Mešanica venozne in arterialne krvi, ampak z ogromno neke mehkobe in globine." Če mislite, da ni pravega rdečega odtenka za vas, Ana Lazovski zatrjuje nasprotno: "Odtenkov je nešteto in za vsakogar obstaja rdeča šminka. Pa poskušajmo odmisliti strah, ker to ni nič groznega. Konec koncev je to samo ličilo. Vedno se ga lahko obriše."  
12/22/202010 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

"Priimek Eiffel je prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let"

Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu! Mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja Alexandra Gustava Eiffla "Njegov originalni priimek je bil pravzaprav Bonichausen. So mu samo rekli Eiffel in je ta primek prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let. In sicer zaradi tega, ker je njegov rod prihajal iz ene pokrajine ob francosko-nemško-belgijski meji, ki se ji tudi reče Eifel," o Alexandru Gustavu Eifflu pripoveduje doc. dr. Lara Slivnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z zgodovino konstrukcij. "Družina je izhajala iz Nemčije. Sicer se je pa rodil pri Dijonu, v pokrajini, ki se ji po slovensko reče Zlato pobočje, v Burgundiji. Mama je bila trgovka s premogom, oče je bil najprej Napoleonov vojak, potem se je pa tudi on ukvarjal s trgovanjem premoga. Njegovi sorodniki so imeli kemično tovarno." Eifflova zapuščina je danes raztresena po več kot 20 državah. Začel je z železniškim mostom v Bordeauxu, delal je viadukte za železnice po Franciji in v Egiptu. Mostove je gradil v Indokini, v Čilu, Peruju in Mehiki pa tudi naši bližnji soseščini (Sarajevu, Zrenjaninu). V Budimpešti je po njegovih načrtih nastala ena od glavnih železniških postaj. Pripravil je tudi notranjo konstrukcijo za Kip svobode. "Je tukaj malo pozneje vskočil v samo konstruiranje Kipa svobode. Sama oblika je bila že narejena, potem je pa niso znali dobro podpreti in je Eiffel naredil to podporno konstrukcijo." Njegova najznamenitejša stvaritev ostaja "pariška železna dama" – stolp, ki je po eni strani izkaz industrijske moči države, po drugi pa simbol romantike. Brez njega si Pariza in Francije danes ne moremo več predstavljati. "Eifflov stolp je narejen iz materiala, ki še ni jeklo, ni pa tudi več kovano železo. Temu materialu se po slovensko reče prečiščeno železo. Ima še boljše lastnosti od kovanega železa, se pravi ima večjo natezno trdnost, ga lahko bolj raztegnemo in ne poči, jeklo pa lahko še bolj raztegujemo."
12/15/202011 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Ljudje so ob radiu telovadili v tovarnah

8. december je danes in naslednje leto – točno na današnji dan – bo minilo 90 let od rojstva Staneta Ureka, ki predstavlja pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas in to je njegova zgodba. Torkov kviz!Osmega decembra leta 2021 bo minilo 90 let od rojstva legendarnega radijca Staneta UrekaStane Urek, športni novinar, urednik, predvsem pa pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas. V zakulisje snemanja njegove legendarne oddaje Minute za rekreacijo nas je v Torkovem kvizu peljal telovadec Tomaž, ki je z Urekom oddajo nekaj časa tudi pripravljal. "Takrat so bili drugačni časi, smo vstajali dosti bolj zgodaj. To je bilo v sredini 70. let. Ne samo, da so ljudje telovadili doma, ampak tudi v tovarnah, takoj ko so prišli na delo. Izmene so bile od 6.00 do 14.00 in so najprej pet minut telovadili, potem so pa začeli delati za tekočimi trakovi." Ko je začel Tomaž Štrukelj kot telovadec Tomaž sodelovati s svojim stricem, je imel dobrih 20 let. "Stane je bil moj stric. Jaz sem se pa v mladosti veliko ukvarjal s športom, treniral sem gimnastiko, odbojko, rokomet, bil sem tudi trener odbojke, istočasno sem se ukvarjal z glasbo. Stane me je povabil zato, da sem mu bil v pomoč pri izbiri primerne glasbe. Zelo pomembno pri vajah je to, da je pravi tempo, da ni prehiter, da ni prepočasen. Poleg tega sem pomagal pri številu ponovitev določene vaje. Na snemanjih sem jaz v resnici delal te vaje." Oddaje so snemali v naprej – v enem popoldnevu so posneli za dva do tri tedne gradiva. Prve jutranje telovadbe je sicer pripravljal že omenjeni prof. Ulaga, pozneje jih je prevzel Urek, po Ureku pa se je jutranjih minut za rekreacijo lotila Uršula Majcen.
12/8/202013 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Pentlje ozaveščanja

1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsuDesetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni. Prva je bila rumena Penney Laingen naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije: "Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje." Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj. Turkizna in vijoličasta pentlja "Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!" Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju. Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pripoveduje: "V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju." "V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv." Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.
12/1/202011 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

"Življenje se je začelo dogajati v ritmu proizvodnje"

Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!Zaradi hrane iz konzerv je bilo omogočeno raziskovanje južnega in severnega tečaja, pa tudi vesoljaPrve konzerve se v Evropi pojavijo kot naslednja logična stopnja v prizadevanju ohranjanja hrane daljši čas in v večjih količinah. "Ta prizadevanja je spodbudila predvsem vojske kot institucija, ki je morala hraniti veliko število ljudi," pojasni prof. dr. Tanja Petrović, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, kjer so izdali knjigo Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. "Predvsem družine s Hvara so bile znane kot strokovnjakinje za soljene ribe in kot take so odhajale v Italijo, na Portugalsko, kjer so znanje prenašale. Torej, do ribje konzerve ne bi prišli, če ne bi bilo že daljši čas drugih tehnik ohranjanja rib. Sol je bila en način, drugi pa maslo ali olje." Od konca 19. do sredine 20. stoletja so na območju Jadranske obale odprli kar 59 tovarn (več kot polovico na otokih). Življenje v majhnih, praviloma konservativnih mestih se je nenadoma "začelo dogajati v ritmu proizvodnje", opiše Tanja Petrović. Pred tem so ženske na slovenski obali pogosto delale v bogatih italijanskih domovih kot gospodinje, zaslužek pa je šel njihovim očetom. "One tega denarja tako rekoč niso videle. V tovarnah ribjih konzerv, pa čeprav je bilo to delo na prvi pogled neprivlačno, so te ženske za svoje delo dobivale denar, osebno in direktno." Pojavilo se je priseljevanjea, kar je spreminjalo demografijo in ustvarjalo pestro dinamiko prebivalstva. Proizvodnja v Jugoslaviji je bila sicer izjemno bogata in globalna, usmerjena v izvoz. O tem pričajo ovitki z napisi v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini, ki so jih avtorji knjige našli v zapuščeni tovarni na Lošinju, ki je bila zaprta leta 1974.
11/24/202011 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Ismail Ince: "Prava baklava mora hrustati"

17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.17. november je dan baklave, slaščice z vsaj 800 let dolgo tradicijo"Prve baklave so nastale v Aziji, bile so sadne," svojo pripoved o zgodovini baklav začne Ismail Ince, lastnik turške Kavarne Istanbul v Ljubljani, v kateri strežejo 12 različnih vrst baklav, narejenih po njegovih receptih. "Potem je začela slaščica potovati, ustavila se je na Bližnjem vzhodu. Testo je postajalo vse bolj tanko, sadje v baklavah so zamenjali oreščki, oreh ali pistacija. Najpogosteje je bil to kar oreh. Prvi, ki so jedli baklave s pistacijo, so bili sultani. Tem je kavo, lokum in baklavo postreglo kar 12 služabnikov." Na turškem podeželju tradicionalno baklavo spečejo in postrežejo dan pred bajramom in pred porokami. Imajo pa v Turčiji tudi specializirane kulinarične šole, v katerih se že 12-letni otroci začnejo učiti peke baklav. »Najboljša šola za pripravo baklav je ob meji s Sirijo, v mestu Gaziantep. Tam izvajajo tudi nekakšen test – ko mojster vzame v roke testo, ga dvigne pred seboj in če skozenj vidi svojega učenca, je testo dovolj tanko, učenec pa že zelo dober." Če hočete baklavo jesti tako, kot se je v Turčiji, jo morate jesti z roko. "Ko je baklava še v pladnju, njen spodnji del sedi v medu. Zato jo moraš, preden jo daš v usta, obrniti na glavo – tako da je zgornji del spodaj. Jih pa danes strežejo na različne načine – poleti na primer tudi s tradicionalnim turškim sladoledom iz kozjega mleka." Če boste baklavo kljub temu raje pojedli z vilico, pa boste njeno kakovost prepoznali po hrustajočem zvoku med prepolavljanjem. Ismail Ince ima sicer za naslednjo sezono veliko načrtov: namesto 12 bo kmalu ponujal 22 različnih vrst baklav, v središču mesta pa načrtuje tudi odprtje kvarne z vitrino, v kateri si bodo lahko mimoidoči ogledali pripravo baklav v živo.
11/17/202010 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

"Dotik je lahko tudi izkaz moči"

Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!Kar 65 odstotkov naše celotne komunikacije (oz. socialne interakcije) je neverbalneSestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo takšnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima taka komunikacija pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Prof. dr. Darja Kobal Grum, vodja Katedre za občo psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki med drugim predava predmet Komunikacija, pove: "Tak konsenz vseh raziskav kaže na to, da je neverbalna komunikacija zelo obsežen vidik celotne komunikacije. Nekako se giblje kar proti 65 odstotkom." Torej je elementov neverbalnega v našem sporazumevanju več kot polovica. Ena do prvin takšne komunikacije so telesni gibi in že ti imajo več podkategorij. "Prvi so emblemi. Ko mi s kazalcem na primer žugamo nekomu, ko s prsti pokažemo ok, pa ko pokimamo z glavo. Povemo, da se strinjamo, nakažemo strinjanje. Potem recimo ilustratorji, s katerimi nakažemo, da je nekaj veliko, majhno, visoko, nizko. Z rokami nakazujemo velikost, višino, težo itn." Naslednja kategorija telesnih gibov so t. i. kazalci čustev, med katere sodi drža. Ste kdaj razmišljali, kaj na primer sporočate s sključenim, ukrivljenim hrbtom? Tako držo lahko interpretiramo, kot da ste v stiski, morda v zadregi, da ste osramočeni. "Potem imamo naslednji telesni gib, ki ga imenujemo regulator. Z regulatorji nakažemo sogovorniku, naj nadaljuje, naj pohiti. Potem je še ena kategorija telesnih gibov, to so adapterji, ki se že zelo zgodaj v otroštvu razvijejo, jih pa izredno težko opredelimo, ker namreč nič takega ne pomenijo, da bi nekaj z njimi sporočali. To je na primer ovijanje las okrog prsta, tudi grizenje nohtov." Druge prvine so: telesne značilnosti, parajezik, proksimizmi, artefakti, prostorski dejavniki in dotik. Raziskave so pokazale, da je največ dotikov v intimnih odnosih. "Se pa kažejo tudi dotiki v relaciji nadrejenih, podrejenih in sodelavcev. Večkrat se nadrejeni dotikajo podrejenih, v smislu bežnega dotika, kot pa podrejeni nadrejenih. Se pravi, gre tudi za neki izkaz moči nad drugim, ta simbol dotika."
11/10/202012 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Ameriški predsednik, institucionalni in simbolni vodja Združenih držav Amerike

Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj. Torkov kviz o ameriških predsednikih s prof. Bogomilom Ferfilo, politologom, ekonomistom in sociologom.Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanjFunkcijo ameriškega predsednika so uradno opredelili z ustavo. Prvi ameriški predsednik je tako leta 1789 postal general George Washington. »Oče naroda« je med drugim tudi najvišje postavljeni član ameriške vojske; posthumno so ga razglasili za edinega generala s šestimi zvezdicami. Predsednik, ki ga kot najpriljubljenejšega in najbolj znanega med ameriškimi predsedniki poudari profesor Bogomil Ferfila, politolog, ekonomist in sociolog, sicer ni bil general, je bil pa odlikovani heroj in častnik. Gre za tragično umrlega Johna F. Kennedyja.  "Eden izmed redkih predsednikov, ki je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Prejel jo je v boju z Japonci na Salamonovih otokih. Ko so Japonci uničili njegov čoln, je plaval kilometre in kilometre po morju med otoki in se prebil do ameriške baze, da so potem prišli rešit njegove tovariše." Kennedy je najmlajši umrli predsednik. Franklin Roosevelt se je v zgodovino med drugim zapisal kot predsednik z najdlje trajajočim predsedovanjem. "Dejstvo je, da je bil samo en ameriški predsednik kar štirikrat izvoljen. Do takrat namreč ameriška ustava ni prepovedovala večkratne izvolitve. Ravno ob njegovi smrti pa so sprejeli 22. amandma k ustavi, ki je določil maksimalno možnost izvolitve na dva predsedniška termina." Ferfila priporoča obisk granitnega batolita v gorovju Black Hills v Južni Dakoti. Na znamenitem spomeniku Mount Rushmore je med štirimi predsedniškimi glavami tudi glava Roosevelta. Ampak ne Franklina Roosevelta, temveč je to: "Zelo neznani Theodore Roosevelt, ki je sicer v daljni sorodstveni zvezi z družino Franklina Roosevelta. Je pa bil najmlajši predsednik ZDA, in sicer je nastopil predsedovanje v starosti 42 let. Vendar je treba tu povedati, da ga je nastopil po logiki podpredsednika. Ker je bil prejšnji predsednik ubit, je potem Teddy Roosevelt prevzel funkcijo."
11/3/202013 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

"Vsako leto se pojavi vsaj en bend, ki sprašuje, ali še delamo kasete"

Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.Pogovor z Mojco Menart ob 50-letnici Založbe kakovostnih programov (ZKP) RTV SlovenijaZaložba kaset in plošč RTV Slovenija je bila ustanovljena leta 1970. A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, ni najlažje odgovoriti, pove Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija: "Ker ni bilo enotnih kataloških številk, ampak so bile nekako po zvrsteh. Oznaka 001/70 je bila tako izdaja Slovenskega okteta. Hkrati Z1/70 (kot zabavna glasba) Plesni orkester RTV Ljubljana z Jožetom Privškom in NZ1/70, se pravi narodnozabavni ansambli, Ansambel Borisa Kovačiča Leži vasica za goro." V osemdesetih, v obdobju največjega razcveta založniške dejavnosti, je bila ZKP izjemno velika založba. Takrat je imela kar 67 zaposlenih, največ v svoji zgodovini. Danes zaposluje pet ljudi. Takrat so izdajali tudi veliko komercialnih vsebin srbskih, bosanskih in hrvaških zabavnih pevcev. "Naklade so bile tudi po 300.000. V proizvodnji na Trubarjevi, kjer je bila ta veriga kaset, so izdelali milijon kaset na leto. S temi dobički so nato financirali povsem nekomercialne izdaje – tiste pomembne, ki so danes naša kulturna dediščina." Leta 2008 so se dokončno poslovili od strojev za njihovo razmnoževanje, potem se je bilo treba pa spopasti še s spremembo imena. "Priznam, da sem navdih dobila pri DZS-ju, nekdanji Državni založbi Slovenije. Tako kot so tam DZS začeli razlagati kot Drzne znanilce sprememb, sem jaz razmišljala o tem ZKP-ju in sem si rekla: "Seveda, Založba kakovostnih programov! Danes in od nekdaj delamo kakovostne stvari." Dejansko pa zdaj predvsem kratico uporabljamo." Sicer pa ZKP med drugim skrbi za nišne oz. nekomercialne projekte, ki sicer ne bi vzdržali tržne logike. "So pa tudi izdaje s tržno vrednostjo, ki pokrijejo tiste za komercialni trg manj zanimive, v recimo 200, 300 izvodih. Manj kot toliko ne gre," še pojasnjuje Mojca Menart.
10/27/202015 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

"Svet naramnic je svet, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo"

Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.20. oktober je dan naramnicNaramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili. "To sta frak in smoking. K fraku in smokingu ne nosimo pasu. Praviloma naj ne bi bilo tako izdelanega pasu hlač, da bi bile vanj všite zanke za pas." Če jih nosimo k fraku ali smokingu, je pomembno, da jih nosimo pod telovnikom. Vzrok za to pa lahko poiščemo v preteklosti: "Izvorno so bile naramnice izdelane kot del spodnega perila, v bistvu so se skrile pod oblačilom." Seveda poznamo različne vrste naramnic, razlikujejo se glede na material, debelino, način zapenjanja in namembnost. "So pa naramnice sila praktične za tiste moške, ki imajo malo trebuščka. V tem primeru namreč zelo težko kupijo hlače in nikoli ne vedo, ali bi hlače nosili pod trebuhom ali v višini pasu. V tem primeru jih lahko nosijo v višini pasu, ker jim naramnice omogočajo, da stojijo v tej poziciji."
10/20/202010 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

"Popisi so bili včasih blagovna znamka statističnega urada"

Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije o popisih skozi zgodovinoPrehod iz klasičnega na registrski popis Popisi prebivalstva so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvajajo skoraj vse države sveta. Dokler so jih izvajali terensko, so sodili med najdražja statistična raziskovanja. Popis prebivalstva leta 2002 je Slovenijo stal nekje od 10 do 12 milijonov evrov, razloži Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije. Več kot polovica sredstev je bila namenjena plačilu skoraj 9000 popisovalcem, ki so na terenu potrkali na vrata vseh slovenskih gospodinjstev. Tudi zaradi zmanjševanja stroškov se vse več držav odloča, da bo izvajala t. i. registrske popise. "V Sloveniji smo registrski popis prvič izvedli leta 2011 in to je bil res pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike. To je bil 16. popis prebivalstva na našem ozemlju, podatke smo enostavno dobili tako, da smo jih med seboj povezovali. Iz različnih administrativnih in statističnih baz brez kakršnega koli dodatnega statističnega raziskovanja." "To pomeni, da se kolegi iz drugih statističnih uradov oz. držav hodijo k nam učit, kako smo se nanj pripravili in ga izvedli," še doda sogovornica. Tako izveden popis ima tudi manj napak, saj s podatki dela manjše število ljudi, izvaja pa se v varovanem okolju, kar pomeni večjo varnost podatkov. Izobrazba skozi čas in popise Zelo kompleksno raziskovalno področje je področje izobrazbe – združiti in analizirati je treba podatke iz desetih različnih registrov in jih primerjati s podatki, pridobljenimi s prejšnjimi popisi. "Za najstarejše – to so res tisti, ki so upokojeni, ki po letu 90 niso bili več delovno aktivni, ki se potem po letu 2002 niso več šolali – črpamo podatke iz popisa iz leta 2002. Takrat smo pa ta podatek o teh ljudeh dobili z izjavo. Ena oseba je lahko v končni fazi rekla tudi, da ima višjo izobrazbo, kot jo ima v resnici. Dandanes, ko podatke črpamo iz različnih virov, to pač ni mogoče." Primerjava podatkov o izobrazbi res dobro pokaže, kako se je spreminjala družba. To kaže več kazalnikov, eden je na primer delež prebivalcev s terciarno izobrazbo: "Teh je bilo recimo v popisu leta 1961 dva odstotka, pa potem je šlo to počasi gor, do leta 2018, ko ima to izobrazbo 24 odstotkov prebivalcev, ki so stari 15 let ali več." "Ženske so v splošnem bolj izobražene kot moški, razen pri najstarejših skupinah prebivalcev, torej pri upokojencih. Tam imajo pa ženske nižjo izobrazbo." Eden od razlogov je ta, da ženske živijo dlje, drugi pa ta, da so nekoč v srednje in poklicne šole več oz. raje pošiljali moške.
10/13/202012 minutes, 10 seconds