Prepoznavnemu čezmejnemu festivalu Glasbe sveta, ki na gradu Kromberk že od leta 2011 prepleta različne glasbene tradicije in godbe, se letos pridružuje še nov festival Zrcala meje. Z njim želijo odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Začenjajo s predstavitvijo pesniške zbirke Onde ribelli pesnika Alessandra Canelle. Mi pa še o festivalu glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu, ki se ga še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala.

Napovedujemo nov glasbeni festival Prečkanja – Sconfinamenti pod vodstvom Aleksandra Gadjieva, ki je zasnovan na vrhunskih koncertih klasične glasbe, s poudarkom na mladih, nadarjenih glasbenikih z vsega sveta. Med drugim bo potekal v Novi Gorici, Gorici, Čedadu, Portogruaru in v Ljubljani. Na mednarodnem festivalu Mittelfest v Čedadu pa so predstavili najnovejše delo priznanega koreografa Josefa Nadja, Full Moon – Polna luna.

V Gorskem kotarju se te dni začenja festival Cinehill, naslednik filmskega festivala v Motovunu. Pri založbi Beletrina pa je izšla knjižna novost z naslovom Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek.

Poletno festivalsko dogajanje bomo preverili v Ljubljani. Na Starem trgu se je začel festival Dobimo se pred Škucem, ki ob pestrem koncertnem in gledališkem programu ponuja tudi številne ustvarjalne delavnice za otroke. Obiskali smo tudi vas Šempolaj blizu Trsta, ki je rojstni kraj Alojza Rebule. Tam so pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta pripravili prireditev ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Na dogodku, ki so ga so naslovili Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno, so med drugim odkrili spominsko ploščo. Svet kulture.

Le streljaj od slovensko-italijanske meje v Čedadu se začenja festival Mittelfest, ki ponuja raznovrstne umetniške dogodke, v Goldonijevem gledališču v Benetkah pa je na sporedu nova akrobatska predstava z naslovom Titizé - Beneški sen, ki jo je napisal in režiral Daniele Finzi Pasca.

Koroški trienale je izjemno zanimiv razstavni projekt, ki so ga tokrat naslovili Dotik konice prstov in je na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Vabimo vas tudi v galerijo Kresija, kjer razstavlja Arjan Pregl. Svojo razstavo je naslovil Slikarske samosabotaže.

Pretekli konec tedna se je sklenila 27. likovna kolonija Festivala Ljubljana. Ideja za mednarodno likovno kolonijo se je porodila selektorju Tomu Vranu, ki je direktorju Darku Brleku leta 1997 predlagal, da bi vrhunsko umetniško dogajanje na festivalu ovekovečili z likovno interpretacijo. V oddaji pa tudi več o 61. slikarski koloniji Izlake Zagorje.

Vesolje je ena vidnejših rdečih niti ustvarjanja Gregorja Strniše in tudi osrednja tema istoimenske zbirke. Zdaj je z naslovom Space zbirko izdalo Društvo slovenskih pisateljev v zbirki Litteræ Slovenicæ. Pesmi sta prevedla Nada Grošelj in Jason Blake, knjigi pa je pridana zgoščenka, na kateri je Matej Krajnc uglasbil nekaj teh prevodov. V Galeriji Murska Sobota bo še do 21. avgusta na ogled 38 del, ki jih je za razstavo sodobne likovne ustvarjalnosti Pomurja Ekspozicija_024 izbral lokalni umetnik Gregor Purgaj, ki pripada prvi generaciji slovenske street art scene. Namen razstave je predstavitev aktualne lokalne umetnostne produkcije, ki se združuje z mednarodnimi trendi.

V Pulju je v polnem razmahu 71. filmski festival, kjer se predstavlja tudi nekaj filmov, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Na festivalu se sicer letos poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila. V Kulturni četrti Židovska v Mariboru pa sta na ogled dve povezani razstavi: v galeriji Media Nox predstavljajo dela mladih ustvarjalcev natečaja Vabljeni mladi 2024, ki ga je že 23-ič pripravilo Društvo likovnih umetnikov Maribor, v sosednji galeriji omenjenega društva pa dela nagrajencev Primavera.

Eden izmed vrhuncev poletja so nedvomno poletni festivali na prostem. V tokratni oddaji več o mednarodnem festivalu MareziJazz, ki se obeta ta konec tedna in je namenjen spoznavanju, ohranjanju in razvijanju jazz orkestralne glasbe. Poročamo tudi o 16. mednarodnem glasbenem festivalu Arsana na Ptuju, ki je v polnem teku in bo nocoj v znamenju slovenskih popevk.

V tokratnem Svetu kulture več o tradicionalnem letnem kinu Film pod zvezdami, ki bo do 3. avgusta ponudil številne filmske uspešnice tega leta. Poročamo tudi o dveh novih razstavah - v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivoliju je na ogled razstava grafik priznane slovenske umetnice Adriane Maraž, v galeriji Soteska pa razstavlja slikar Klemen Kavčič.

Včeraj se je z odprtjem fotografske razstave Petra Gannushkina v mali galeriji Cankarjevega doma in z nastopom Gašperja Livka začel 65. Ljubljanski jazzovski festival. Založba Goga tudi letos julija in avgusta na Glavnem trgu v Novem mestu pripravlja tradicionalne Novomeške poletne večere, v Slovenskem etnografskem muzeju pa se nova stalna razstava Človek in čas, ki je nastala ob 100. obletnici muzeja, ukvarja s fenomenom časa.

''Ne delam z idejo, da koga ali kaj kritiziram, rekel bi raje, da opazujem svet,'' pravi hrvaški umetnik Nikola Vrljić, ki med drugim ustvarja masivne skulpture iz vsakdanjih materialov. A kot zapiše kurator Miha Colner, predstavljajo svojevrstno sodobno grotesko, Vrljićeva razstava skulptur Obleganje Oza, ki si jo lahko ogledamo v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, pa deluje kot intimno obračunavanje z družbo spektakla. V Svetu kulture še o Poletni Animateki, krajši različici festivala Animateka, ki je neke vrste uvod vanj. Na stopnišču ljubljanske Mestne hiše so dvajsetletnico proslavili s programom izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti, za preostala večera pa napovedujejo animirane zgodbe slovenskih avtoric in na sploh ženskih ustvarjalk ali tistih, ki se predstavljajo kot ženske.

V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, danes zvečer pa se bo s projekcijo filmov iz preteklosti na stopnišču Mestne hiše začela poletna Animateka. Vabljeni k poslušanju!

Prostor je širok pojem, ki določa naše bivanje, a pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas. Prav s tem razmislekom so med drugim pospremili 22. mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays na Ptuju. Z eno od razstav, Ekosofizmi v Dominikanskem samostanu, na primer želijo preseči militantno ekološki vidik odnosa med človekom in naravo. Prav na resnost sprememb, ki jih s svojim tveganim početjem povzroča človek, pa se osredotoča tudi razstava Sprememba v omrežju v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Gremo še na 9. sarajevski literarni festival Bookstan, kjer letos donijo Zarjavele trobente. Poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu.

Obiskali smo razstavo na Bledu z naslovom »Janez Ravnik, umetnik, pedagog in organizator razstav«, ki so jo ob sočasni predstavitvi monografije v Viteški dvorani na Blejskem gradu odprli v Galeriji Stolp. V Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava, naslovljena »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«, ki je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko so Postojno prvič omenili v starih oglejskih rokopisih.

Oglašamo se z mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, ki se že preveša v drugo polovico. Oči filmskih navdušencev in navdušenk so uprte v glavni tekmovalni program, v katerem se filmi potegujejo za najpomembnejšo nagrado festivala – kristalni globus. Poročamo pa tudi o dogajanju v Mariboru, kjer sta Slovensko narodno gledališče Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor slovesno zaznamovala stoto obletnico rojstva Ondine Otta Klasinc.

Začenja se Pranger – festival kritike, prevoda in branja poezije. Trajal bo do 6. julija, v okviru festivala pa bodo med drugim podelili tudi Stritarjevo nagrado za kritika ali kritičarko. V Kopru pa se začenja 31. Primorski poletni festival. Do 27. julija se bo zvrstilo 12 ambientalnih predstav, s katerimi se v enotno skupnost povezujejo vse štiri istrske občine. Festival bo odprla znamenita Shakespearova komedija Mnogo hrupa za nič, ki jo bo pod režijsko taktirko Ivane Djilas uprizoril ansambel SNG Nova Gorica.

Na Bledu se začenja že 29. festival Bled, ki bo ponudil številne koncerte, tečaje in delavnice. Tudi v Kostanjevici na Krki je te dni pestro. Sedmi Festival Kulture Kostanjevica združuje vrhunsko vsebino: gledališče, glasbo, film, literaturo, delavnice in okroglo mizo. V Svetu kulture predstavljamo še knjižno novost: Zgodbe iz Labirinta Marjana Tomšiča. Lani preminuli Tomšič je knjigo pisal zadnja tri leta svojega življenja, v njej pa raziskuje kompleksnost človeškega dojemanja sveta in odnosov, hkrati pa nas vabi, da odkrijemo več o sebi.

Nagib – brez odra, festival sodobne umetnosti in performativnih praks, se je že pred leti odrekel festivalski formi. Dogodki so zastavljeni modularno, organizatorje in ustvarjalce ob tem zanima predvsem skupnostni ustvarjalni proces. Izpostavljajo tudi, da področje sodobnega plesa pri nas kljub več desetletni uspešni zgodovini ni urejeno, ustvarjalci živijo prekarno. Potem pa še nekaj o Rekvijemu, najnovejšem razstavnem projektu umetnika Jaše, ki je na ogled v Tartinijevi hiši v Piranu. Zasnoval ga je potem, ko je lani v sklopu 58. piranskega Ex-tempora dobil posebno nagrado, posvetil pa nedavno preminulemu očetu. Združil je elemente vizualnih umetnosti, arhitekturnih posegov, lutkovne umetnosti, poezije in glasbe.

Ker smo vse bolj zatopljeni v svoje male zaslone, je obisk kina toliko večje doživetje. Kaj pa ogled filma 45 metrov pod površjem, v prostorih nekdanjega rudnika, kjer se lahko še vedno voha šmir? Prav to ponuja festival delavskega filma Kamerat, ki se začenja v Hrastniku. Na sporedu je več kot 20 dokumentarnih, celovečernih, kratkih in animiranih filmov, med njimi tudi premiera animiranega filma, ki so ga ustvarili otroci. Svet kulture gre še v galerijo DESSA na Židovsko stezo 4 v Ljubljani, prvo slovensko arhitekturno galerijo, ki letos praznuje 35 let delovanja, in pa v Galerijo Alkatraz, kjer odpirajo fotografsko razstavo in video instalacijo Sounding Spomenik. Razstava izhaja iz raziskave edinstvenih zvočnih atributov spomenikov nekdanje Jugoslavije.

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo nocoj eden od vrhuncev festivala Ljubljana, na sporedu bo Puccinijeva mojstrovina, ena najbolj izvajanih oper Tosca. Uprizoritev opere je del praznovanja stote obletnice smrti italijanskega skladatelja. V režiji Piera Francesca Maestrinija jo bo izvedla Opera in Balet SNG Maribor. Moči in pomenu tekstilij ter ženski, njihovi izumiteljici in ustvarjalki pa je posvečena razstava, ki je nastala ob 20. obletnici delovanja kolektiva Oloop. Ogledati si jo je mogoče v centru Rog.

Na Rožniku je bila podeljena že 34. Delova literarna nagrada kresnik. Žirija je izmed 185 romanov z lansko letnico nagrado za najboljši roman leta namenila Anji Mugerli. Pri Cankarjevi založbi pa so prejšnji teden predstavili dve knjigi Dana Podjeda, med seboj dopolnjujoči dvojček, katerih skupna tema je pojem krizolacija.

Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!

Izpostavljamo koncert, na katerem sta včeraj v zlati dvorani Musikvereina na Dunaju nastopila Orkester Slovenske filharmonije in eden najpomembnejših predstavnikov modernega evropskega pianizma, Aleksander Gadžijev. Dogodek sta ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo organizirala slovensko veleposlaništvo v Avstriji in Slovenski kulturno informacijski center Skica. Predstavljamo še drugi del knjižnih novosti, ki so pred poletjem izšle pri Cankarjevi založbi. Dušanka Zabukovec je v slovenščino prevedla roman Pripeljite obtožence, drugi del zgodovinske trilogije britanske avtorice Hilary Mantel. V zbirki S poti je v prevodu Lijane Dejak izšlo delo Sam v oceanu, svojevrsten potopis sovjetskega oceanografa Slave Kurilova,več o tem, kako stopiti v dialog s slikami, pa si lahko preberemo v mednarodni uspešnici Kako gledati sliko priznane francoske umetnostne zgodovinarke Françoise Barbe-Gall, ki jo je prevedla Mojka Žbona.

Napovedujemo 13. festival radikalnih teles Spider, ki se začenja v Plečnikovem avditoriju v Tivoliju v Ljubljani. V Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, v treh dneh bo ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter filozofski pogovori. V Cukrarni pa odpirajo tri sočasne samostojne razstave, s katerimi uvajajo nov programski sklop, katerega namen je aktivacija celotne galerije. Obiskovalcem želijo omogočiti, da s sprehajanjem skozi vse nivoje stavbe prehajajo med tremi različnimi poetikami generacijsko sicer povezanih snovalcev. In še o avtobiografiji Jurija Součka z naslovom Glej ga, Součka, ki je izšla pri založbi Beletrina. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, poznejših, študentskih, večji del pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki ima svoj prostor v Gradu Fužine, je močno povezan z okoljem, v katerega je vpet. O tem, kako sodelujejo s tamkajšnjimi ustanovami, da bi prebivalcem Fužin omogočili bolj kakovostno in ustvarjalno bivanje, priča razstava v parku z naslovom Muzej v skupnosti 2, v samem muzeju pa so odprli še obsežno razstavo Grad – koncepti, predmeti, prostori. Ta v središče ne postavlja stavbne zgodovine, ampak predvsem življenje gradu, ki skozi stoletja z okoliško naravo spodbuja vedno novo mišljenje, znanje, invencije. Ker pa je tik pred poletjem pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana, tokrat še o teh: romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.

V Mariboru so s podelitvijo nagrad sklenili 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel Branko Šturbej, za najboljšo predstavo pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. V oddaji tudi o razstavi “Steklena soba – napačno informiranje” berlinskega producenta Tactical Tech, ki je na ogled v Računalniškem muzeju v Ljubljani.

59. gledališki festival Borštnikovo srečanje se počasi končuje, v oddaji boste lahko slišali nekaj vtisov iz preteklih festivalskih dni. Pozornost namenjamo tudi 8. festivalu Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. V soboto pa bodo v okviru Poletne muzejske noči vrata muzejev odprta vse do polnoči. Vabljeni k poslušanju.

Izpostavljamo knjižne novosti Mladinske knjige. Roman Pokvarjeno zlato Slavka Pregla in Leona Pogelška, pustolovsko pripoved, polno karizmatičnih likov in nepričakovanih zasukov. Izšli sta tudi pesniška zbirka literarne kritičarke, urednice, lektorice in avtorice pogovorno-bralnih ciklov Ciprese Petre Koršič in dvodelni roman Ida in hostnikova banda, postavljen v Šaleško dolino, ki ga podpisuje sociolog Silvo Grmovšek. V portoroškem Avditoriju bo nocoj premiera komedije v tradiciji commedie dell'arte z duhovitimi dialogi in songi. Avtor predstave Pegule je igralec Iztok Mlakar, ki je napisal tudi besedila in glasbo, režiral jo je Vito Taufer.

V tokratnem Svetu kulture več o dogodkih na prostem, ki se jih lahko udeležite v naslednjih dneh. V polnem teku je festival Junij v Ljubljani, ki ponuja širok nabor brezplačnih kulturnih dogodkov, v atriju Slovenskih železnic pa se začenja letni kino poimenovan Kinodvorišče. V Mestni galeriji Nova Gorica pa so v soboto z razstavo IRWIN kot slepa pega slovenskega slikarstva sklenili letošnjo razstavno sezono.

20. izdaja Grossmanovega festivala prinaša 31 dolgometražnih in 37 kratkih filmov iz 21 držav, častni gost bo srbski režiser Slobodan Šijan. V letošnjem programu sta tudi dva slovenska žanrska filma. V oddaji bomo govorili tudi o razstavi grafik priznanega japonskega umetnika Harumija Sonoyame, ki so jo sinoči odprli v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

V Izoli se je konec tedna končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o – tudi čustvenem – procesu iskanja brata, ki je pogrešan v vojni. Napovedujemo pa tudi mednarodni festival Imago Sloveniae in Poletje v stari Ljubljani, ki ju bodo na Kongresnem trgu v Ljubljan uvedli mariborski simfoniki z mladimi glasbeniki.

Pred dnevom Primoža Trubarja, slovenskim praznikom, ki ga obeležujemo 8. junija, se spomnimo na vsakoletni dogodek Dom v jeziku, ki ga na Trubarjevi domačiji na Rašici prireja Društvo slovenskih pisateljev. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski književni avtorji in avtorice. Pri umetnosti besede ostajamo tudi s festivalom Živa književnost, ki se začenja danes pred Škucem v Stari Ljubljani. Nocoj bodo slavnostno odprli tudi 59. Festival Borštnikovo srečanje, ki s preddogodki v Mariboru poteka že nekaj dni. Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica / Gorica 2025 napoveduje zborovski dogodek For the Beauty of the Earth/A song for Peace, ki bo jutri na Travniku v italijanski Gorici. Vabimo vas k poslušanju!

Z dogodkom za otroke Miška čaj in še kaj so se začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je v Ljubljani, literarni dogodki pa bodo tudi v partnerskih mestih. Festival spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva z ustvarjalci. Napovedujemo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika - večer bo vodil dirigent Jascha von der Goltz, solista bosta violinist Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v Orkestru Bavarske državne opere, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, solo violončelistka Simfonikov. Predstavljamo pa tudi razstavo Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov, ki je na ogled v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in ponuja vpogled v kulturno krajino obeh cistercijanskih samostanov v Sloveniji, nekdanjega v Kostanjevici na Krki in še delujočega v Stični.

V tokratnem Svetu kulture se bomo najprej posvetili jubilejnemu 20. mednarodnemu filmskemu festivalu Kino otok – Isola Cinema. Drevi ga bo odprla projekcija indijske klasike Čarodejev ples. Napovedujemo tudi novo premiero v novomeškem Anton Podbevšek teatru - Beograjski trio je ljubezenski politični triler, ki je nastal po romanu srbskega pisca Gorana Markoviča in v režiji Matjaža Bergerja.

Nagrado vilenica, ki jo podeljujejo na istoimenskem literarnem festivalu v začetku septembra, bo letos prejel bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović. V Kranju se je nedavno začel 5. mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS, na njem sodeluje več kot 70 slovenskih in tujih umetnikov. Predstavljamo pa tudi knjižne novosti Mladinske knjige.

Razmislek o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti lahko na primer hkrati postane razmislek o splošnem obstoju civilizacije. Prav to je téma nove radijske igre z naslovom V cvet, igrane miniature, ki je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot "zvočna tapeta" za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. V Celju pa se na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu kmalu začne 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.

Kmalu bo minilo sto let od smrti Franza Kafke, enega najbolj razvpitih pisateljev 20. stoletja. Po Evropi že praznujejo in ponatiskujejo njegove knjige, pri založbi Beletrina je na primer izšel ponatis Zbrana kratka proza v prevodu Štefana Vevarja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je potekal še simpozij z naslovom Kafka za vse čase. V Slovenski etnografski muzej pa vabi razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Med njimi so budistični kipci, pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila, pa ornamentirano kitajsko pohištvo, z izjemnimi patentni za spoje stranic.

V tokratni oddaji se najprej posvečamo razstavi ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki s plakati in raznimi dragocenimi predmeti prikazuje in opisuje četrt tisočletja dolgo zgodovino naše osrednje knjižnice. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici pa je na ogled občasna razstava z naslovom Nova doba: Umetniški diskurzi o družbenih in klimatskih spremembah, ki je namenjena ozaveščanju o človekovih posegih v okolje.

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bile predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirat, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih. Osvetljujemo tudi simpoziji ob 100. obletnici rojstva pokojnega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja Naceta Šumija.

Žirija, ki ji je na letošnjem 77. filmskem festivalu v Cannesu predsedovala ameriška igralka Greta Gerwig, je zlato palmo za kratki film podelila Možu, ki ni mogel molčati, hrvaškega režiserja Nebojša Slijepčevića. Slovenski del avtorstva v filmu predstavlja direktor fotografije Gregor Božič. V prostorih poklicnega združenja umetnikov BV galerija v Celovcu je na ogled razstava umetnika Karla Vouka z naslovom Pareidolija. Slovensko konservatorsko društvo je podelilo Steletova priznanja za leto 2023. Priznanja so prejeli Matevž Remškar, Urška Todosovska Šmajdek ter Irena in Mirko Cigula. Vabljeni k poslušanju!

adijo pecivo je naslov razstave, precej značilen za Mladena Stropnika, ki v svojem opusu večkrat izraža humor, vizualno napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Razstava je na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo gostuje mednarodni orkester Ceman [céman], ki ga sestavljajo študenti različnih srednjeevropskih akademij. Zasedba bo na nocojšnjem koncertu v poslušanje ponudila klasicistični program z deli Mozarta in Beethovna. V letošnjem tekmovalni izboru mednarodnega radijskega festivala Prix Marulić, ki te dni poteka na Hvaru, se za najvišja odličja poteguje tudi radijski dokumentarec Potovanje na robu noči, skupni projekt vseh treh naših programov. Vabimo vas k poslušanju!

Izpostavljamo začetek festivala Druga godba, ki od leta 1985 predstavlja glasbenike z različnih celin in letos praznuje svoj 40. jubilej. V tem času si je zgradil močno prepoznavnost, petkrat zapored je bil uvrščen med 25 najboljših festivalov na svetu po izboru britanske revije Songlines. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili opero Così fan tutte Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je nastala v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem iz Zagreba. V Hrastniku pa bodo odprli 22. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji. Ta prinaša 70 brezplačnih dogodkov različnih žanrskih zvrsti v vseh treh zasavskih občinah. Poročamo tudi o razstavi, posvečeni staroveškemu gledališču, ki so jo v torek odprli v rimskem Muzeju Are Pacis. Med več kot dvesto razstavljenimi eksponati iz starogrškega, etruščanskega in rimskega obdobja zbujajo največ pozornosti maske.

Forum Tomizza, kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo ter povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je letos jubilejni, praznuje namreč 25 let združevanja domačih in tujih literatov, humanistov in glasbenih umetnikov. Letos se začenja v Trstu s simpozijem na temo "Slovnica pozabe". In kaj se dogaja v Ljubljani? V prostorih Slovenske matice se je sklenil enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije'', v knjižnici frančiškanskega samostana pa so prvič javno na ogled postavili novo odkrite rokopise očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista, patra Stanislava Škrabca. Za konec gremo še v Kazinsko dvorano SNG Maribor na koncert 11. cikla Carpe artem, kjer bo poseben gost avstrijski pianist Markus Schirmer.

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

V Mariboru se je začel 27. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo pod vodilnim sloganom Na preži potekal od 21. do 25. maja 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru. Medtem pa se je filmski festival v Cannesu že prevesil v drugo polovico, podelili pa so tudi drugo častno zlato palmo, ki jo je po Meryl Streep zdaj prejel še japonski animacijski studio Ghibli. Na cannskem sejmišču je prisoten tudi Slovenski filmski center.

Prepišno uredništvo, festival bralne kulture, letos poteka s podnaslovom Prizme poezije. Festival pri LUD Literatura prirejajo že dvanajstič, da bodo v središče postavili poezijo, pa so se letos odločili, ker pravijo, da se naš literarni prostor lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov. Pred mikrofon smo povabili eno izmed organizatoric, Veroniko Šoster. Oglašamo pa se tudi iz Cannesa, kjer še do konca tedna poteka filmski festival. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki spremlja festival, ta letos že od začetka ponuja uravnotežen program, brez izrazitega favorita, med francoskimi novinarji pa je največ navdušenja nad filmom Emilia Perez sicer enega najbolj izstopajočih francoskih režiserjev ta hip – Jacquesa Audiarda. Predstavljamo tudi razstavo o Jožetu Plečniku, ki je na ogled v Beogradu.

V dve slovenski narodni gledališči se odpravljamo: v SNG Nova Gorica obeležujejo 30 let delovanja v novi gledališki stavbi ter 20-letnico statusa narodnega gledališča. Napovedujejo prav poseben koncert – pripravili so izbor songov iz njihovih gledaliških predstav. V SNG Maribor pa se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, nocoj s premiero opere Tosca. Pa še o Tednih ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in 1. koncertu 8. sezone cikla SiBrass, nastopu trobilnega ansambla Sibrass v Slovenski filharmoniji.

V Lutkovnem gledališču Ljubljana se začenja BiFest: LGL showcase mladih lutkarjev. Na festivalu bodo na ogled uprizoritve mladih lutkarjev, nastale v okviru programa BiTeater, s katerim Lutkovno gledališče v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo mladim lutkarjem omogoča, da v profesionalnih produkcijskih pogojih zasnujejo in izvedejo avtorski projekt znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti. V francoskem Cannesu pa že od torka, v bolj napetem ozračju kot sicer, poteka 77. mednarodni filmski festival. Poročamo o filmih Nebrušeni diamant in Dekle z iglo.

Včeraj se je v Cannesu začel 77. filmski festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep. Sicer pa je bil uvod razmeroma napet in tak bo zagotovo celoten festival. Iz Cannesa se nam oglaša Ingrid Kovač Brus. V oddaji se spominjamo tudi nedavno preminule kanadske pisateljice Alice Munro.

Uro in dvajset minut dolga opera Kit na plaži je sodobna pripoved o inteligentni in kljubovalni najstnici Niki, ki se sooča z značilnimi težavami: ljubezenskimi izzivi, šolskimi obveznostmi in napetostmi v domači hiši. Ima pa še en poseben izziv, bratca Igorja z downovim sindromom. Opero režira Vinko Möderndorfer, nastala pa je prav po njegovem romanu. Premiera bo v kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Naša téma pa je še 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki se odvija v litovski prestolnici Vilni.

Pričenja se serija dogodkov z naslovom Svobodna Palestina, ki jo ob obletnici nakbe skupaj s partnerji pripravljajo Vodnikova domačija in Gibanje za pravice Palestincev in s katero bodo predstavili palestinsko kulturo in umetnost. Odpirajo jo z razstavo in predavanjem o palestinski arhitekturi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V antičnem gledališču v Sirakuzah so pričeli z letošnjo sezono. Med drugim bodo uprizorili dela Sofokleja, Evripida in Plavta. V Hiši kulture v Pivki pa so odprli razstavo slikarke Suzane Brborovič z naslovom Kolektivna iluzija.

Matija Solce bo v gledališko-glasbeno ambientalnem omnibusu z naslovom 3JA! obudil ulice v Celju. V Galeriji Škuc v Ljubljani pa bo vrata domišljijskim mestom odprla Beatrice Moumdjian s samostojno razstavo z naslovom Obnova praznine. Najdišča in čarobna mesta. Do 25. maja si je še vedno mogoče ogledati samostojno razstavo Vuka Ćosića z naslovom Dragi Karli, ki je na ogled v razstavišču artKIT v Mariboru. V Verdijem gledališču v Gorici si bo mogoče ogledati predstavo Kapucinska kripta, gledališko trilogijo, ki je nastala po istoimenskem romanu Josepha Rotha. Mineva pa tudi 110. obletnica rojstva Vitomila Zupana. Vabljeni k poslušanju!

Izpostavljamo razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO, ki jo bodo odprli danes v Centru in galeriji P74 v Ljubljani. Za osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Prejemnik nagrade bo znan 28. maja ob koncu razstave. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pa danes odpirajo dve razstavi, ki se ukvarjata z lastno muzealsko izkušnjo predstavljanja neevropskih kultur v polpreteklem obdobju in tudi v današnjem času. Razstavi z naslovoma »Prepletenost svetov: zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti« in »Popotovanje spominov preko krajin Alžirije v 60-ih letih 20-ega stoletja« bosta na ogled do 8. septembra.

V tokratni oddaji najprej več o novi predstavi režiserja Matjaža Pograjca Skini mi se s kursa, v kateri igrajo 4 mladi igralci. Pograjc jo je zasnoval po motivih Shakesperjevega Othella. Preverili bomo tudi, kaj si lahko ogledate na stenah Atrija ZRC v Ljubljani. Tam so namreč odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom na območju Bosne in Hercegovine.

V tokratnem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o gledališkem festivalu Polis Teatro v italijanski Raveni, ki letos v središče postavlja gledališče z geografskega področja nemškogovorečih držav. V oddaji poročamo tudi, kdo so nominiranci za nagrado kritiško sito 2024 za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Danes mineva tudi 200 let od prve izvedbe Beethovnove znamenite Simfonije št. 9, znane tudi kot Oda radosti.

Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu gosti pregledno razstavo enega najpomembnejših hrvaških umetnikov: filmskega režiserja, igralca, performerja, večmedijskega in konceptualnega umetnika Tomislava Gotovca. Zasnoval jo je francoski kustos Pierre Bal-Blanc v sodelovanju s kustosinjo in direktorico Muzeja Vesno Meštrić. Razstava v dveh nadstropjih prikazuje pet konceptualnih sklopov, povezanih z asociativnim nizom; večina razstavljenih del pa je izposojenih iz zbirke umetnikove hčere Sare Gotovac v sodelovanju z Inštitutom Tomislava Gotovca. Prelistali bomo tudi po knjigi Ljubim lepa pisma s podnaslovom Dopisovanja avtoric slovenske moderne, ki nas seznanja s pisemsko korespondenco med slovenskimi pisateljicami tega obdobja.

Na ogled je nova stalna razstava z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. V Kosovi graščini na Jesenicah je Gornjesavski muzej Jesenice namreč pripravil zgodovinski pregled razvoja tega mesta, ki bo osredinjen na urbanistične, kulturne in družbene spremembe. V ustvarjalnem laboratoriju Krater v Ljubljani lahko prisluhnete, kako se ptičje petje, veter v krošnjah dreves in človeški glas spajajo v prav posebno partituro. Dogodek je del cikla z naslovom AnimotMUZIK, ki ga organizira Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti. Oddajo pa zaključujemo s pesmijo Počasi novinarke in publicistke Mance Košir. Vabljeni k poslušanju!

Slikar Brane Sever že skoraj 40 let ostaja zavezan črni in beli barvi. Zato je svojo novo razstavo, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski galeriji Equrna naslovil Črno na belem. Na ogled je njegov najnovejši ciklus del, ki je nastajal od leta 2016. Sicer pa boste v oddaji izvedeli tudi več o najnovejših knjižnih izdajah Mladinske knjige.

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal znanstveno monografijo z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, ki jo je uredila Mateja Ratej. Predstavljamo tudi dva romana, Noč švedske pisateljice Sare Gordan ter roman Svobodna albanske pisateljice Lee Ypi, ki sta izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, na Kongresnem trgu zato Društvo za sodobni ples pripravlja prav poseben program, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa si boste lahko ogledali plesni diptih Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki je nastal v sodelovanju z mednarodnimi plesalci in koreografi. Vabljeni k poslušanju!

Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.

Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak. Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.

V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!

Unesco je leta 1996 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Čeprav se praznovanje knjige povezuje z datumi smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, ima 23. april tudi svetlejšo plat, saj si na ta dan v Kataloniji ob prazniku svetega Jurija že desetletja podarjajo vrtnice in knjige. Kako bomo svetovni dan knjige zaznamovali pri nas pa lahko slišite v oddaji, v kateri poročamo tudi o sklepnem koncertu Slovenskih glasbenih dnevov.

V tokratnem Svetu kulture smo zbrali nekaj vtisov s 60. beneškega umetnostnega bienala, ki je v soboto odprl svoja vrata. Ob odprtju so podelili tudi nagrade. Nagrado za najboljše delo na osrednji razstavi, ki poteka pod naslovom Tujci povsod, je dobil novozelandski umetniški kolektiv Mataaho Collective. Nagradili so tudi avstralski paviljon, ki ga je zasnoval aboriginski umetnik Archie Moore. Več pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kateri znameniti filozof se je rodil pred tristo leti.

Ljubljana utripa v ritmih 16. festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA. Dogodki se bodo do jutri vrstili v Cukrarni, Kinu Šiška, Klubu Channel Zero in Klubu Cankarjevega doma. Program predstavlja estetike, ki izhajajo iz lokalnih in regionalnih senzibilnosti ter tako kljubujejo globalni kulturni uravnilovki, napovedujejo pri festivalu. V oddaji tudi o dogodkih, ki jih mariborski mladinski kulturni center pripravlja pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic.

V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.

Znan je prejemnik letošnje evropske filmske nagrade občinstva lux. To je film Zbornica o idealistični mladi učiteljici Carli, ki je bil nominiran tudi za mednarodnega oskarja. Na podelitvi nagrade lux je filmska ekipa z režiserjem Ilkerjem Catakom na čelu dejala, da nagrado posveča učiteljem - nesojenim junakom naše družbe, ki imajo v njej ključno vlogo. Več o filmu torej v Svetu kulture, v katerem predstavljamo tudi 38. slovenske glasbene dneve in 5. koncert Orkestrskega cikla v Mariboru.

Britansko-ameriški pisatelj indijskih korenin Salman Rushdie je avtor tako nagrajenih kot kontroverznih del svetovnega slovesa. V svoji zadnji knjigi opisuje okoliščine dramatičnega dogodka, ko ga je pred dvema letoma na odru amfiteatra v mestecu Chautauqua v zvezni državi New York, kjer naj bi govoril o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje, moški z zakritim obrazom napadel z nožem in ga skoraj ubil. Knjiga z naslovom Nož: premišljevanja po poskusu umora, danes sočasno izide na slovenskem, ameriškem in britanskem trgu. Posvečamo se tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom To Be Continued? … Philosophy and Psychoanalysis Today oziroma Nadaljevati? … Filozofija in psihoanaliza danes, ki poteka te dni v Ljubljani ter premieri Najboljše evropske predstave, ki bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Začenjamo pa s skokom na Bled, tam se je namreč sinoči, z literarnim večerom, začelo 55. Mednarodno srečanje pisateljev. Vabimo vas k poslušanju!

Pri Mladinski knjigi je izšla biografija Elde Piščanec, slikarke, grafičarke in kiparke, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja. Njeno življenje in ustvarjanje je v delu Segam po nebesnih zvezdah raziskala Metka Pekle. V Galeriji Murska Sobota pa je na ogled razstava slikarja Marka Zorovića z naslovom Slike in dela na papirju. Na današnji dan se začenja 56. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu v Ljubljani. Aprila se začenja tudi spletna akcija #naprejvpreteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

Današnja oddaja bo filmsko, knjižno in razstavno obarvana. Izvedeli boste več o dokumentarnem filmu V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, ki bo danes doživel premiero na festivalu dokumentarnega filma v Solunu. Gre za poetični mozaik individualnih in kolektivnih spominov, vezanih na Haloze in Haložane. Predstavljamo knjižne novosti založbe Goga ter vas vabimo na kar nekaj novih razstav.

V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Fotografije divje lepote narave in življenja v amazonskem pragozdu pozivajo k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. Krošnja z neznanimi sadeži pa je nekoliko enigmatičen naslov knjige scenaristke in režiserke dokumentarnih filmov Helene Koder, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga. Za svojo prvo knjigo, zbirko esejev, si je naslov izposodila verz Petra Kolška.

Obstajajo filmski žanri, ki so izrazito moško zaznamovani, na primer vesterni. A znotraj teh okvirjev poznamo številne zanimive pristope, ki te stereotipe razblinjajo. V Slovenski kinoteki začenjajo filmski cikel Neuklonljive, v ospredju so ženski pogled, feministični boj in neuklonljiva drža žensk. Napovedujemo še premiero predstave Toxic po istoimenski knjižni uspešnici Eve Mahkovic v SNG Maribor, ki jo ustvarjalci ob 8. marcu poklanjajo ženskam. In za konec še nekaj o izvirni opereti za otroke in mlade Špedicija Stradivarius.

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled ena najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti Kroples. V zbirki, ki je prvič na ogled javnosti in je nastajala desetletja, je predstavljen izbor 66 del umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Med njimi so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič. V oddaji tudi o krstni izvedbi učilniške predstave Zvezdice o nasilju v šoli zaradi istospolne zveze. Na novogoriški gimnaziji jo bodo izvedli v uprizoritvi SNG Nova Gorica.

Letošnji festival Fabula se je v petek uradno začel s predstavitvijo avtorja Pola Guascha, mladega in angažiranega katalonskega pisca, čigar roman Napalm v srcu je ob tej priložnosti izšel v prevodu Veronike Rot. Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovi knjigi. Tu so še Koroški kulturni dnevi, ki v Ljubljano prinašajo niz dogodkov in dejavnosti kot izraz žive ustvarjalnosti koroških Slovencev in Slovenk.

V tokratni oddaji se posvečamo filozofski misli in vam predstavljamo nova filozofska dela, ki so nedavno izšla pri Slovenski matici. Izvedeli boste tudi več o 14. sezoni cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Cikel v ospredje postavlja glasbo starejših obdobij.

Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.

Oddajo namenjamo odprtju festivala Fabula, v okviru katerega bo danes v Cankarjevem domu nastopil španski pisatelj Pol Guasch, avtor postapokalitičnega romana Napalm v srcu. V Gledališču Koper pa bo danes premiera predstave Sirote. V soboto se bo odprl mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V KiBeli pa si lahko ogledate razstavo Marka Šajna. Vabljeni k poslušanju!

Filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo. To, kar je v njih skrito, pa se da odkriti, je ugotavljal nemški teoretik filma Siegfried Kracauer. Akademski slikar in režiser Robert Černelč se ukvarja z idejo, kako na sliki rekonstruirati filmski trenutek v suspenzu pričakovanja, ki prihaja od zunaj, iz prostora, ki na sliki ni prikazan, je pa implicitno navzoč. Njegova dela si boste lahko ogledali v Mestni galeriji v Ljubljani na razstavi z naslovom Medprostori. V oddaji tudi o Vikingih. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo drevi premiera gledališke predstave za šolarje druge in tretje triade Vikingi: pesem severnega morja.

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.

Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.

V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo izvedli sicer zelo redko izvajano delo Lastovka Giacoma Puccinija, naslednji dan pa bodo v SNG Maribor premierno uprizorili vsem dobro poznano Molièrjevo žlahtno komedijo Tartuffe. Sinoči se je v Sloveniji mudila tudi nizozemska pisateljica in pesnica Gerda Blees, nekaj besed pa namenjamo tudi literarnemu dogodku Smrt ni moja zadnja beseda, ki bo v prostorih Slovenske matice zaznamoval drugo obletnico napada na Ukrajino. Vabljeni k poslušanju!

Razstava Vincenta Van Gogha, ki je v Rimu požela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo 600 tisoč ljudi, bo zdaj z nekaj novostmi na ogled v naši bližini – v Trstu. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Predstavljamo tudi 4. koncert cikla Carpe Artem ter knjigo o cerkvi v vasi Soča, ki jo je zaznamovalo umetniško ustvarjanje v času prve in druge svetovne vojne.

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Odhajamo v Berlin na 74. mednarodni filmski festival, od koder se s filmskimi priporočili oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V nadaljevanju se odpravljamo v Novo Gorico na razstavo prostorske instalacije nagrajencev festivala Pixxelpoint: Andreja Štularja in Janeza Grošlja. V Gallsuovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta nastopila filozofa Slavoj Žižek in Jure Simoniti.

Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.

V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.

V Berlinu se bo nocoj s filmom Take majhne stvari, ki ga je po romanu irske pisateljice Claire Keegan, beremo ga tudi v slovenskem prevodu, posnel Tim Mielants, začel 74. filmski festival. V filmu glavno vlogo očeta, ki preživlja družino s prodajo premoga, odigra Cillian Murphy. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili tango opero María de Buenos Aires skladatelja Ástorja Piazzolle. Nekonvencionalna operno-plesna uprizoritev temelji na tako imenovanem novem tangu in ustvarja razpoloženja, ki lahko pri občinstvu vzbudijo različna močna čustva. Aprila lani je bil na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani na ogled performans Ne me silit, da povem, kaj mislim plesalke in performerke Anite Wach. Danes bo na istih odrskih deskah premiera spremenjene različice predstave z naslovom Ne me jbt.

Potem ko je umetna inteligenca začela ustvarjati dela, ki so lahko tudi umetniška, so se začela pojavljati vprašanja o njihovem lastništvu, avtorstvu in avtentičnosti. Kaj pa če bi enako delo umetne inteligence izvedli ljudje? Ali bi bili odgovori jasni? Ta dilema je v ospredju razstave umetnika The Mihe Artnaka z naslovom Last. V oddaji tudi o Metliški cehovski knjigi, ki sodi med najstarejše cehovske registre s slovenskimi besedili. V tej knjigi pa so morala biti pravila jasna in razumljiva.

Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.

Ste vedeli, da so številka ena vzponov v Himalaji Poljaki? Tudi o tem bomo lahko kaj slišali in videli na 18. Festivalu gorniškega filma. Začenjajo pa ga s projekcijo dokumentarno-igranega filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma. Festival bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta, pripravljajo pa tudi predavanja in razstavo. Mi predstavljamo še nove izdaje zbire Lambda gejevske in lezbične poezije in proze založbe Škuc.

V daljno preteklost se bomo danes poglobili z inkunabulami, ki jih v javnih in zasebnih zbirkah hranijo na Goriškem. »Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču.« Tako v Gledališču Koper napovedujejo nocojšnjo premiero z naslovom Odprta vrata v maturo 2024. Kekec in škrat Skovik, je nova opera za otroke, ki bo premiero doživela nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Kekec se mi zdi prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen svet. Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski,« je zapisal libretist Milana Dekleva, glasbo je napisal Tomaž Habe. Vabimo vas k poslušanju!

Smo ena od redkih držav, ki je kulturi in pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan - datum Prešernove smrti je praznik od leta 1945, državni praznik je postal leto pozneje, dela prost dan pa leta 1991. Vrstijo se poslanice o pomenu kulture, kot vsako leto nas tudi danes vabijo številni kulturni dogodki in prireditve, nekateri med njimi so posvečeni poeziji in Prešernu ali pa letošnjim Prešernovim nagrajencem. V prazničnem duhu je tudi današnja oddaja, v kateri bomo med drugim predstavljamo novi cikel Salon z razgledom, v okviru katerega je kot prvi gost nastopil pisatelj Vladimir Tabašević.

V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.

Danes bo v Kinodvoru premierno doživel eksperimentalen film Ne misli, da bo kdaj mimo Tomaža Groma. Film nenehnega premikanja in potovanja je umetniška stvaritev kontrabasista, skladatelja in improvizatorja, ki se je filmskega jezika lotil na edinstveni način. Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju pa je predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, za katero so domnevali, da je bila izgubljena.

V oddaji Svet kulture bomo tokrat spoznali nekaj novih knjig za otroke in mladino ter monografijo avtorice Daše Ličen z naslovom Meščanstvo v zalivu, ki s predstavitvijo pestrega društvenega življenja v Trstu letoma 1848 in 1914 ponazarja vpetost nekdanjih intelektualcev v tedanje svetovne nazore.

Leta 1938 je severni sij obarval nebo nad Evropo, v Mariboru pa se je zgodil brutalni umor ženske. Ta dva dogodka sta izhodišče za roman Draga Jančarja Severni sij. Kdo bi bila lahko resnična ženska, ki je bila umorjena? Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi bila lahko umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to? Ta vprašanja pa so izhodišče za predstavo Severni sij. Marjetica, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. V oddaji tudi o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in koncertni premieri dua harfistke Sofie Ristić in tolkalke Petre Vidmar v našem komornem studiu.

V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana nocoj svoja vrata odpira razstava Jožefa Muhoviča O minevanju in trajanju – dela na papirju. V Narodnem muzeju Slovenije so pripravili razstavo z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. V Galeriji Fotografija pa bodo drevi odprli razstavo Janeza Bogataja z naslovom Bagatelles. Podrobnosti v oddaji.

Pregled aktualnega kulturnega dogajanja bomo najprej začeli v Bežigrajski galeriji 2, kjer so minuli petek odprli razstavo slovenskega slikarja Franceta Miheliča z naslovom Nekoč. Vstopili bomo tudi v Anton Podbevšek teater v Novem mestu, ki že vse od svoje ustanovitve prireja reflektivne pogovore soareje. Skladateljica Nina Šenk pa je prejemnica skladateljske nagrade Erste Bank, ene najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe.

Oglašamo se s 35. tržaškega filmskega festivala, na katerem se je predstavilo tudi pet slovenskih filmov: Opazovanje Janeza Burgerja, Kino Volta Martina Turka, Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič; dokumentarec Cent’anni, Sto let Maje Doroteje Prelog in kratki film Morje med nama Luna Sevnika pa so gledalci izbrali za najboljša filma festivala. Naš dopisnik Janko Petrovec je obiskal arheologe med delom in novo razstavo novih odkritij v Pompejih, ki vse podrobneje pripovedujejo o življenju preprostih ljudi.

Kdo so ženske, ki nosijo svet? Njim je posvečena fotografska razstava v Posavskem muzeju v Brežicah. Ženskemu pogledu se bomo posvetili tudi z razstavo Geometrijski sprehodi v razstavišču artKIT v Mariboru, kje se v estetiki lirično prostorskih grafik umetnice Natalije Juhart Brglez izkazujejo pogledi na štiri mesta. Nocoj se obeta tudi ljubljanska premiera baleta Faust, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja in tudi o tem nekaj več besed v oddaji, vabimo vas k poslušanju!

Na 35. mednarodnem filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednje- in vzhodnoevropskega filma, se v uradnem programu predstavljajo trije slovenski celovečerni filmi, dva kratka ter animirani projekt v razvoju. Svoj prvenec Cent'anni oziroma Sto let predstavlja režiserka Maja Doroteja Prelog, kratki igrani film Morje med nama pa režiser Lun Sevnik. V oddaji predstavljamo še zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola: Mi gledamo film, film gleda nas, ki ga uredniško podpisujeta Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran.

Na malem odru SNG Nova Gorica premierno postavljajo slovensko uprizoritev sodobne tragedije Piera Paola Pasolinija Ubesedovanje, ki prinaša razmislek o razrednem boju, nasilju in moči umetnosti v dobi kapitala. Režiser je Jan Krmelj. V Ljubljani pa začenjajo s prvo izdajo Neskončne sedanjosti, mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks v produkciji gledališča Glej.

22. januarja pred dvajsetimi leti smo izgubili dva velika umetnika: pesnika in prevajalca Janeza Menarta in Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, esejista, visokošolskega profesorja statistike in politika. Odigral je pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji družbe. Ob tej obletnici je Beletrina izdala novo knjigo njegovih izbranih novel z naslovom Ohranjeni spomin. Predstavljamo še knjigo izbranih intervjujev z režiserjem Tomijem Janežičem, ki se je s samosvojo in izrazito raziskovalno poetiko kmalu po končanem študiju dodobra uveljavil v slovenskem gledališču, z začetkom novega tisočletja pa tudi v tujini.

Resničnost pred resničnostjo je zgovorni naslov razstave del Mateja Čepina, ki je na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1. Njegove slike naseljuje nenavadno, mestoma tesnobno ali pa še raje absurdno vzdušje, v krajino z zadušeno svetlobo postavlja presenetljive motive in nenavadne osebe, ter nas tako vabi v pravljično ali pa filmsko zaznamovan svet, oboje namreč vpliva na njegovo umetnost, še zlasti blizu mu je denimo David Lynch. Predstavljamo tudi opero Werther v SNG Opera in balet.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Izdelki vizualne umetnosti so danes pogosto preplet različnih medijev, tehnik in postopkov, bolj kot gola oblikovna plat pa izstopa ideja, koncept. Na tem področju eksperimentira predstavnik srednje generacije Mladen Stropnik in sicer na papirju, grafikah, risbah, fotografijah, skulpturah, videih in v performansih. Njegov slog zaznamuje estetika minimalnega, hkrati je igriv in šaljiv, oseben in črpa iz vsakdanjega življenja, tudi spolnosti. Svojo ustvarjalno energijo rad izmenjuje še z drugimi ustvarjalci. O dveh njegovih vzporednih razstavah, v razstavišču UGM Studio Umetnostne galerije Maribor in v Galeriji Loža v Kopru, torej danes. Še prej pa o premieri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana: po skoraj stoletju bo uprizorjena Molièrova igra Skopuh. Znamenito komedijo o stiskaču Harpagonu, ki je za denar pripravljen žrtvovati vse, je režiral makedonski režiser Slobodan Unkovski, eden najprepoznavnejših režiserjev nekdanje Jugoslavije. Igro je prevedel Aleš Berger, v glavni vlogi pa nastopa Bojan Emeršič. Pa še o drugi izvedbi festivala Dnevi sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki bo predstavil številne zasedbe študentov in profesorjev.

Pri založbi Beletrina je izšla ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu, delo biografinje, zgodovinarke in preiskovalne novinarke Gitte Sereny Pot v temo. Knjiga je nastala na podlagi več kot 70 urnih pogovorov s Franzem Stanglom, ki je med 2. svetovno vojno vodil uničevalni taborišči Sobibor in Treblinka. Predstavljamo tudi razstavo fotografa Matica Pandela Plastično sonce v Mali galeriji Cankarjevega doma.

Oziramo se v Slovensko filharmonijo, kjer se drevi s slavnimi Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi pričenja že 9. festival baročne glasbe. Posvetili pa se bomo tudi predstavi Harun in morje zgodb v Prešernovem gledališču Kranj, uprizoritev romana Salmana Rushdieja, fantazmagorični zgodbi o svobodi govora. Režirala jo je Ivana Djilas, ki je tudi avtorica dramatizacije.

Danes bo na Mali sceni MGL premiera predstave Zaprta vrata, eksistencialistična drama, ki jo je pred osemdesetimi leti napisal francoski filozof Jean Paul Sartre. Režiral jo je Jaša Koceli, na novo pa jo je prevedla dramaturginja Eva Mahkovic. V Slovenski kinoteki pa si bo mogoče ogledati projekcijo videov iz arhiva Chiapas Media Project in dva animirana filma kubanskih animatorjev in glasbenikov.V predavanju pred projekcijo bo režiserka Alexandra Haklin govorila o svojem delu z zapatističnimi skupnostmi. Vabljeni k poslušanju.

Ob prehodu v novo leto Društvo likovnih umetnikov Maribor tradicionalno pripravi pregledno razstavo najnovejših umetniških del svojih članic in članov in izbere nagrajence. Medtem so v Črnomlju predstavili zbornik Bela krajina za radovedneže in ljubitelje, ki predstavlja enega najbolj izčrpnih virov o pokrajini vpeti med Gorjanci in reko Kolpo.

O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.

Ponoči so v Los Angelesu podelili zlate globuse najboljšim televizijskim in filmskim ustvarjalcem prejšnjega leta. Pet zlatih globusov je dobil biografski film Oppenheimer o ameriškem fiziku znanem kot očetu jedrske bombe. Film je režiral britanski režiser Christopher Nolan. Po dve zmagi sta prejela filma Anatomija padca in Nesrečna bitja, nagrado za najboljšo igralko pa je kot prva v zgodovini globusov dobila domorodka Lily Gladstone – nastopila je v filmu Morilci cvetne lune Martina Scorseseja. Med televizijskimi serijami je blestela serija Nasledstvo. V nadaljevanju oddaje boste slišali pogovor s Petrom Koštrunom, ki trenutno razstavlja v galeriji Photon, prelistali pa smo tudi sveženj otroških in mladinskih knjižnih novosti.

Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor praznuje častitljiv jubilej, 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem ves ta čas delujeta Akademska folklorna skupina Študent in Akademski pevski zbor, ki sta za svoje nastope prejela številne domače in mednarodne nagrade. Tokrat predstavljamo delovanje Akademske folklorne skupine Študent. V oddaji tudi o drugi sezoni kultne slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, ki se na Televiziji Slovenija začenja konec tedna.

Tržaški Slovenci je obsežna publikacija profesorja Milana Bufona, ki predstavlja zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti: od cvetoče rasti mesta in priseljevanja v 18. stoletju pa do asimilacije, ki narodno skupnost spodjeda tudi danes. Več o tem v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o noviteti izpod peresa Ferija Lainščka: Življenje nima naslova. Vabimo vas k poslušanju!

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Dunajski filharmoniki so v samem svetovnem vrhu tovrstnih zasedb, zato se jim lahko pridružijo le tisti najboljši, skrbno izbrani glasbeniki. Med njimi sta tudi kontrabasist Iztok Hrastnik in violinistka Petra Kovačič. Pred tradicionalnim novoletnim koncertom si bomo lahko na prvem programu Televizije Slovenija o njiju ogledali dokumentarni film. Prav tam pa bo zvečer na sporedu še en dokumentarec: Uživajte, oder je vaš – portret našega najbolj uspešnega in mednarodno uveljavljenega baletnega koreografa Edwarda Cluga.

V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!

V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!

Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!

Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!

Današnja najdaljša noč v letu je na področju kulture že tradicionalno rezervirana za Noč kratkih filmov, potekala bo že desetič po vrsti, vključuje pa tri programske sklope. Odvila se bo odvila v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem ter prvič tudi v gledališču Miela v Trstu. V Kinu Šiška pa so sinoči predstavili zbornik z naslovom Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969. Izšel je pri Mladinski knjigi, dokumentira pa zgodovino prvega študentskega radia v Jugoslaviji.

Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!

Skupinska razstava z naslovom So_OBSTOJ je povezala štiri uveljavljene slovenske intermedijske umetnike Borisa Bejo, Majo Smrekar, Uršo Vidic in Miho Godca. V svojih najnovejših projektih razmišljajo o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem. V oddaji bomo prelistali tudi knjižne novosti Slovenske matice.

V Škofji Loki so včeraj podelili nagrade sklada Staneta Severja. Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je nagrado dobila dramska igralka Mateja Pucko, za igralske stvaritve v štirih uprizoritvah zadnjih dveh let pa dramski igralec Matija Rupel. Tekstilna industrija je povezana s težkimi zgodbami, pravi fotografinja Meta Krese, ki se s to temo ukvarja že dolgo. Od pridelave bombaža, povezane z izkoriščanjem in slabimi pogoji, do razpada domače industrije – vse to se znajde na njenih fotografijah, ki so na razstavi Nismo stroji na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu.

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani bo v soboto premiera komedije Kar hočete v režiji Janusza Kice. Že nekaj časa pa v Trbovljah, Kopru in Mariboru poteka festival RUK, mednarodni intermedijski festival, ki spaja umetnost, znanost in tehnologijo. V galeriji Škuc si lahko ogledate skupinsko razstavo Tukaj, a nekje drugje, kjer umetnice in umetniki raziskujejo teme pripadnosti in mobilnosti. V nedeljo pa bo v Škofji Loki 53. podelitev Severjeve nagrade, ki nagrajuje stvaritve igralk in igralcev v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih ter študentske in skupnostne projekte na področju igre.

V galeriji Equrna je na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom Neoantromi, v kateri ta uporablja različna orodja in ikonografijo iz znanosti, popularne kulture in množičnih medijev, ki razvijajo strategije za preživetje in moč človeške domišljije postavljajo naproti apokaliptičnim scenarijem. Spet predstavljamo tudi novosti pri Cankarjevi založbi: Knjiga o jugu hrvaškega pisatelja Jurice Pavičića in monografija z naslovom Je to knjiga? Angusa Phillipsa in Mihe Kovača.

V Narodni galeriji predstavljajo sveženj risb poznobaročnega slikarja Janeza Potočnika, ki je po besedah kustosa Andrej Smrekarja še vedno svojevrstna uganka. Kakovost v njegovem opusu zelo niha – prav v akademijskih risbah je opaziti ambicioznost in spretnost, odličen je bil v kopiranju, ko pa ni imel slikovne predloge, na katero bi se lahko uprl, so bili izdelki okorni. Pa vendar, deloval je kot samostojen slikar, predvsem meščanskih portretov, eden bolj znanih je tisti Michelangela Zoisa, očeta razsvetljenca Žige Zoisa. V Svetu kulture še o ponovni izvolitvi Dušana Merca za predsednika Društva slovenskih pisateljev.

Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.

Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.

Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.

Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.

Predstavljamo prejemnike nagrad in priznanj Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem delom nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi tristo izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premierno uprizorjena monodrama Navodila Ane Duše, ki jo bo na odru odigrala mlada igralka Julita Kropec. Navodilom se bo v soboto pridružila še monodrama Meduza, nastala po dramski predlogi Karin Komljanec in Nebojše Popa Tasića. Omenjena projekta sta nastajala neodvisno drug od drugega, vsebinsko pa ju povezuje feministična tema.

V oddaji bomo najprej prelistali knjigo Tole ni zate bosansko-ameriškega pisatelja, esejista, scenarista in glasbenika Aleksandra Hemona. Avtor v njej obuja spomine na zgodnje otroštvo, poskuša raziskati, kaj ga je oblikovalo v osebo, ki je danes, hkrati pa raziskuje tudi same mehanizme spominjanja. V oddaji vas vabimo tudi v SNG Maribor na tretji koncert cikla Carpe artem z naslovom Odmevi elegance.

V oddaji boste najprej slišali oceno predstave Paradiž, ki je bila pretekli petek premierno na ogled v SLG Celje. Dogajanje v predstavi, ki jo je režiral italijanski režiser Mateo Spiazzi, je postavljeno v slovenski dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci ves čas predstave nosijo. Prelistali bomo tudi nekatere otroške in mladinske knjižne novosti.

Je Tavčarjevo Cvetje v jeseni še vedno zanimivo? Režiser Klemen Markovčič pravi, da je, saj živimo dlje in je zato tema ljubezni v starejšem obdobju vedno bolj aktualna. V nizu branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v Odprti knjigi na Arsu prihaja na vrsto prav ta povest. Mi pa bomo tokrat pretežno gledališki, posvetili se bomo predstavi, ki so jo uprizorili v Stari mestni elektrarni. Fun Fact, Zanimivo dejstvo so soustvarili umetniki kolektiva Beton Ltd. in talinskega gledališča Kanuti Gildi SAAL. In namig: Oziranje nazaj, v spomin, je nenavadna izkušnja. Ocenjujemo še predstavi Šolski zvezek v Lutkovnem gledališču Ljubljana in Sneženo sestro v Mini teatru.

Tokrat se posvečamo gledališkim premieram, grenke komedije Paradiž italijanskega režiserja Mattea Spiazzija v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pričakujemo premiero opere Planinska roža slovenskega skladatelja Radovana Gobca. Na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani bo premiera uprizoritve Fun Fact (Zanimivo dejstvo), nastale v sodelovanju z estonskimi ustvarjalci. Nekaj besed namenjamo tudi otroški predstavi Snežena sestra v Mini teatru in performansu Atwoodovo padalo v Anton Podbevšek Teatru.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani danes odpirajo osrednjo razstavo v Ravnikarjevem letu 2023, ki pa nima pregledne narave, temveč izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli tega velikega modernističnega arhitekta. Ravnikar nam pomaga misliti situacijo tukaj in zdaj je vodilo razstave z naslovom Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja. Na njegovo zapuščino opozarja tudi razstava z naslovom Metoda, oblika, material - razvoj Trga republike in Ravnikarjeva arhitektura kot učni raziskovalni poligon, ki so jo odprli včeraj v prostorih NLB Galerije Avla na Trgu republike 2 v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bodo nocoj v koprodukciji z Dramo SNG Maribor, ljubljanskim Cankarjevim domom in Zavodom Škrateljc premierno odigrali uprizoritev Pod svobodnim soncem. Predstava je nastala po romanu Frana Saleškega Finžgarja in v izvirnem odrskem besedilu Gorana Vojnovića s podnaslovom Epopeja pod vprašajem.

Nova knjižna dela so napisali igralka in pisateljica Barbara Cerar, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec ter pisateljica Mateja Mahnič. V galeriji Alkatraz v Ljubljani so včeraj odprli razstavo Potapljanje v spekulativno, v Nepalju pa je na ogled pregledna postavitev avstrijskega slikarja Josefa Rebella, ki je pred več kot dvema stoletjema tam razvil svojo poetiko.

Predmeti in fragmenti sodobne tehnologije, v katerih prepoznavamo motive in simbole, ki jih dnevno gledamo na različnih zaslonih, postajajo material za slikarske upodobitve Katje Felle. Tako umetnica vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Njene najnovejše slike na platnu, tapiserije in akvareli so na ogled na razstavi Skrito, v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na ljubljanski Akademiji za glasbo se nocoj začenja koncertni cikel Tutti, v okviru katerega izvajajo koncerte poklicni orkestri s študenti v solističnih vlogah ter največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.

V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.

V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole. Povabili vas bomo tudi v SNG Maribor, kjer se drevi obeta premiera predstave Prometej, ena lepa apokalipsa. Gre za tretji del trilogije izpod peresa dramaturga in dramatika Milana Ramšaka Markovića. Tik pred koncem pa še povabilo na 39. Slovenski knjižni sejem, ki je te dni v polnem zamahu. Trajal bo do nedelje.

V Galeriji Murska Sobota sta na ogled dve novi razstavi in sicer lendavskega akademskega slikarja Štefana Galiča predstavljajo z njegovimi barvnimi lesorezi, bil je namreč vrhunski mojster te klasične grafične tehnike. Painting the Blues pa se glasi predstavitev Madžara Tamasa Bakosa, nekoč brezdomca, ki je živel na ulicah Budimpešte in nato postal slikar, samouk. Njegova slike so predvsem nadvse iskrene. In še 12. CoFestival se začenja, mednarodni festival sodobnega plesa, ki ga v Kinu Šiška odpirajo z razstavo fotografij Urške Boljkovac Odsev telesa in s predstavo grškega plesalca in koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki so jo opisali kar kot meditativno koreografsko čarovnijo kot simbiozo med naravnimi in človeškimi skupnostmi.

CoFestival se bo odvijal v Ljubljani na več mestih, v Kinu Šiška, Stari mestni elektrarni, Plesnem teatru, Cukrarni, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Cirkulaciji 2, Mestnem muzeju in Lutkovnem gledališču. Do 30. novembra bo postregel 18 dogodkov sodobnega plesa.

V Ljubljani poteka osrednji jesenski knjigotrški dogodek, Slovenski knjižni sejem, in v naslednjih minutah bodo v ospredju knjige: tri novosti izpod prstov Dušana Merca, Borisa Kolarja in Blaža Kutina. Na drugem koncu Slovenije nocoj pripravljajo premiero drame Oleanna, ene od največkrat uprizarjanih iger sodobnega ameriškega dramatika in režiserja Davida Mameta. Mojstrovina, kot jo napovedujejo v novogoriškem Narodnem gledališču, še iz časov pred »jaz tudi« gibanjem raziskuje odnos med študenti in profesorji, definicijo spolnega nadlegovanja, destruktivnost napačne komunikacije in pretirane politične korektnosti. Režiser in igralec v glavni vlogi je Radoš Bolčina.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes vrata obiskovalcem odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki bo s predstavitvami najnovejših knjig in srečanji z njihovimi avtorji potekal vse do nedelje – in z izbranimi dogodki tudi na valovih Radia Slovenija. Še pred sejmom je izvirno in dve prevodni knjigi predstavila založba Goga: izšle so knjige Janija Virka, Jesúsa Carrasca in Aleksandra Hemona.

S podelitvijo vodomca in drugih nagrad se je sklenila 34. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ali krajše Liffa. Liffe je v dvanajstih festivalskih dneh v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Celju pripravil skoraj 300 projekcij več kot 100 celovečernih in kratkih filmov z vsega sveta. Napovedujemo še premiero predstave v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar, ki je nastala po motivih besedil Ivana Cankarja in risb Hinka Smrekarja ter v režiji Juša Zidarja. Pa tudi o knjigi Slavka Alojza Kramarja Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – knjiga imen in obrazov v tokratnem Svetu kulture.

V mariborskem gledališču bodo nocoj premierno uprizorili monodramo z naslovom Monolog za živeče v času izumrtja, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa delo tržaškega režiserja in dramaturga Giorgia Pressburgerja V gradu. Vabimo vas tudi v Cankarjev dom, kjer se obeta komorna opera Ko bom še ter vas povabili na 1. Koncert Komornega abonmaja Narodnega doma Maribor.

Predstavljamo prvo baletno premiero sezone v SNG Opera in balet Ljubljana, baletni večer z naslovom Bolero, pri katerem gre za sodelovanje umetniških direktorjev obeh nacionalnih baletnih ansamblov, umetniškega direktorja ljubljanskega baleta Renata Zanelle in umetniškega direktorja mariborskega baleta Edwarda Cluga. Napovedujemo odprtje razstave slik Vladimirja Lamuta z naslovom Pogled na mesto v galeriji Krka v Novem mestu, na ogled so upodobitve dolenjske prestolnice iz sredine prejšnjega stoletja. Poročamo o kulturnem dogajanju v Italiji. V milanski Kraljevi palači so pred dnevi odprli retrospektivo španskega mojstra Francisca Goye, enega od pionirjev moderne umetnosti, v Milanu pa so na ogled tudi dela dve stoletji zgodnejšega mojstra – El Greca.

V Ljubljani, pa tudi v Mariboru, Celju in Novem mestu še vedno poteka filmski festival Liffe. V sekciji Panorama je bil med drugim na sporedu film Štirje mali odrasli finske režiserke Selme Vilhunen, v sekciji Predpremier pa je bilo mogoče videti film Pankrt danskega režiserja Nikolaja Arcela. Oba filma se vsak na svoj način ukvarjata s pomenom ljubezni in družine, prvi je zasidran v sodobnosti, drugi pa v osemnajstem stoletju. Pri založbi UMCO je izšel nov roman Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Prejemnik nagrade krilata želva za najboljši potopis in nominiranec za nagrado kresnik, je za izhodišče svoje knjige postavil izlet očeta in sina po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Obiskala naj bi narodne parke, koncert Brucea Springsteena in nekaj zgodovinskih lokacij, od območja izdelave prve atomske bombe do vesoljskega centra v Houstonu. V ameriški divjini pa se zgodi zaplet, ki v zgodbo pripelje eksistencialno preizkušnjo. V oddaji vas vabimo tudi na koncert komornega cikla Carpe Artem.

Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.

Filmski festival Liffe je v polnem zagonu – v sekciji Predpremiere, ki prinaša najbolj pričakovane filme, je bil prikazan tudi novi celovečerni film Hanne Slak Niti besede. Kaj se zgodi, če po travmatičnem dogodku ne stopimo v dialog, ampak se zapremo, se sprašuje intimna drama o odnosu med materjo in sinom. Predstavljamo pa tudi prenovljeno Hišo aleksandrink v Prvačini.

V Operi in baletu SNG Maribor bo nocoj slovesna premiera celovečernega baleta Faust koreografa in režiserja Edwarda Cluga. To bo največji baletni dogodek slovenskih umetnikov na mariborskem odru doslej. Clug je o večni aktualnosti tega dela povedal, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako navzoč kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati svoji lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost. To spoznanje je bilo tudi ključno za ustvarjalni proces baleta. V oddaji tudi o koncertu Komornega orkester Franza Liszta iz Budimpešte. V dvorani Union v Mariboru bo z madžarskim komornim orkestrom nastopil francoski klavirski virtuoz Pierre-Laurent Aimard.

Predstavljamo doktorico Nado Grošelj, ki je sinoči prejela nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jermanovo nagrado. Prisodili so ji jo za monografijo Grenko-sladki eros Anne Carson, kanadske klasične filologinje, pesnice, esejistke in prevajalke. V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija so pripravili novo premiero, priredbo svetovne klasike, Molièrove komedije Žlahtni meščan. Nadvse aktualno besedilo iz 17. stoletja, ki nastavlja ogledalo človeški bolestni obsedenosti z družbeno veljavo in videzom, bo nocoj premierno na sporedu, za radijsko izvedbo je poskrbel režiser Alen Jelen. V Galeriji Fotografija v Ljubljani so včeraj odprli prvo razstavo v novih prostorih. Po dvajsetih letih delovanja in več selitvah so prostore iz stare Ljubljane premaknili v novi Center Rog, kot prvi se tam predstavlja Matjaž Krivic, družbeno in okoljsko angažirani dokumentarni fotograf.

»Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družbeni proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami«, so zapisali v Društvu arhitektov Ljubljana, ki danes v galeriji Kresija odpirajo razstavo Vizije so 18: Gentrifikacija; dodajajo še, da gre za arhitekturno razstavo, »katere namen je predstaviti problematiko gentrifikacije v Ljubljani in preveriti, kako bi lahko zaskrbljujoče trende naraščajoče neenakosti in poblagovljenja mesta spremenili.« konec citata. Prav tako v Ljubljani se danes začenja Ljubljanski mednarodni filmski festival, Liffe, ki prinaša pregled aktualne svetovne kinematografije. Pred skokom na Dunaj, ostajamo še v Ljubljani, ki bo od jutri do konca februarja obogatena z razstavo Varuhinje rek. slikovno gradivo: www.vizijeso.com

Literarna nagrada mira opozarja, da so dosežki ustvarjalk in intelektualk še vedno prepogosto spregledani. Ob letošnji je žirija poudarila, da je nagrajenka Jerneja Jezernik že kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prevodi poskrbela, da so knjige Alme Karlin, nekoč priznane ter potem pozabljene pisateljice in svetovne popotnice, prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla kar 17 njenih knjig. In kdo bi si mislil, da je spregledan lahko tudi kamen. "Spoznali smo, da je material iz naše neposredne okolice lahko zelo kakovosten in lep, a žal v vsakdanjem življenju nima svoje veljave," so zapisali v društvu Skulpte, ki povezuje ustvarjalce predvsem v dolenjskem kamnu. Gremo na njihovo razstavo v novomeško galerijo Kocka.

V oddaji se oziramo na oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer so pod režisersko taktirko Luka Marcena uprizorili predstavo zasnovano po romanu Vinka Möderndorferja Druga preteklost, spoznavamo pa tudi nove izdaje otroške in mladinske književnosti, denimo didaktični slikanici Polžek Oli svetuje, Zgodbe o odnosih za pogovor z otrokom avtorice Martine Peštaj.

V velikem razstavišču Kibla Portal v Mariboru je na ogled skupinska razstava z naslovom Licemerje in napuh, ki preizprašuje vlogo in odziv ljudi na dogajanje v svetu, na vojne, uničevanje narave, medsebojno odtujenost. Razstava Iskanja v risbi, spoznanja v misli pa v Cankarjevem domu v Ljubljani prinaša izbor risb in misli Edvarda Ravnikarja, najpomembnejšega slovenskega arhitekta druge polovice 20. stoletja. Tega modernističnega arhitekta tako predstavi še kot vrhunskega risarja ter premišljevalca o sodobnem svetu, umetnosti in arhitekturi.

Čas in eter namenjamo pisatelju Vladu Žabotu in njegovemu novemu romanu Gral ter razstavi Iskanje novih podob v novomeški galeriji Simulaker. Iz sveta kulture prihajajo še vesti o Dnevih nemško govorečega filma, festivalu Platforma malih umetnosti in premieri predstave sodobnega cirkusa Gozd. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji utrinek z razstave Iskanje novih podob, foto: Tomislav Herega, osebni arhiv Ajde Kadunc

Mariborska Založba Aristej, majhna, a po družboslovno humanističnem programu prepoznavna založba v slovenskem prostoru praznuje to jesen 30. obletnico ustanovitve. Nekaj informacij o Aristejevem programu je za Svet kulture zbrala Brigita Mohorič. V oddaji pa tudi o razstavi Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena v Galeriji Božidar Jakac.

Vedno na voljo ali v angleškem jeziku For your pleasure nosi naslov razstava, ki obravnava družbeni spol in iz njega izhajajoče diskriminacije, seksizem in neenakost. V ljubljanski Moderni galeriji jo bodo odprli nocoj, na njej pa se bo predstavilo 45 umetnic, umetnikov, tandemov in kolektivov. V Gledališču Koper pa bodo nocoj premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom. Prix Europa je festival, ki od leta 1987 v Berlinu predstavlja najboljše, najbolj inovativne in izstopajoče medijske izdelke evropskega kontinenta. Med temi sta se letos znašli kar dve radijski deli Programa Ars – radijska igra Pot domov in radijska opera Morje.

V oddaji Svet kulture bomo potegnili črto pod letošnjim gostovanjem Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Slovenija je štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir - prejel jo je pisatelj britansko-indijskih korenin Salman Rushdie. Nekaj misli znamenitega pisatelja, ki jih je izrekel ob prejemu nagrade, boste slišali v oddaji, v kateri smo prelistali tudi novosti Cankarjeve založbe.

V oddaji Svet kulture vas bomo najprej povabili v Narodni muzej, kjer so sinoči odprli razstavo Spomin Slovenije. Razstava prikazuje prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, pomnikov slovenske kulture in zgodovine. V oddaji tudi več o nocojšnji premieri sodobno-plesne predstave Na stežaj zaprta vrata, ki jo je skupaj s plesalci zasnoval Branko Potočan ter o prvem abonmajskem koncertu celjskega godalnega orkestra.

Rdeče in zlato nosi naslov razstava Ejti Štih, ki opozarja na zlorabe žensk in deklet v Boliviji. Drugi iz cikla koncertov Sozvočja svetov bo predstavil slovensko noviteto in izbranega mladega solista. V oddaji na kratko tudi o razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije, o muralu Brez naslova v Mestnem muzeju Ljubljana ter Parku izbrisanih ob Trubarjevi cesti v Ljubljani. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: postavitev razstave Rdeče in zlato v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja, izsek, vir: dolenjskimuzej.si

Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Odgovor na to vprašanje lahko slišite v oddaji Svet kulture, v kateri bomo predstavili tudi uprizoritev Kakor v nebesih, simpozij muzealcev in koncert Družinskega abonmaja.

Če je otroški knjižni sejem v Bologni znan po ilustraciji, to ne velja za Frankfurtski knjižni sejem. Del naše tradicije je prav kakovostna ilustracija, opozarja razstava, ki jo je Center ilustracije pod okriljem zavoda Divja misel odprl med stojnicami založnikov. V oddaji izpostavljamo še Jenkove dneve, ki so namenjeni spominu na Simona Jenka pa tudi sodobni poeziji in drugim oblikam ustvarjanja.

Oglašamo se s Frankfurtskega knjižnega sejma s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo, kjer še vedno odmeva včerajšnji nastop Slavoja Žižka na slovesnem odprtju. Pomen nastopa Slovenije kot častne gostje na sejmu sta sicer predstavili predsednica države Nataša Pirc Musar in pesnica Miljana Cunta. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo nocoj premiera predstave Čarovnica iz Zgornje Davče, po dramaturškem besedilu Rudija Šelige in v režiji Barbare Zemljič, v Mestnem gledališču Ptuj pa predstave Franz Tomislava Zajca v prevodu Boruta Veselka in režiji Petra Srpčiča.

Danes se odpira frankfurtski knjižni sejem, največja svetovna manifestacija na področju književnosti in založništva, na njem pa Slovenija kot častna gostja sejma. Na prvem mestu torej o našem gostovanju in pogovor z arhitektoma slovenskega paviljona, potem pa se bomo v oddaji posvetili še razstavi El Greca v Palazzo Reale v Milanu ter premierama, gledališki premieri Umirajoči bog Triglav in filmski: nocoj bo v Kinodvoru premierno prikazan film Pero, Damjana Kozoleta, poklon velikemu slovenskemu filmskemu in gledališkemu igralcu Peru Muskevskemu.

"Klasično dramsko gledališče temelji na skupnosti, na povezovanju različnih ljudi z različnimi nazori, medtem ko družbena omrežja skupnost razbijajo", pravi Vili Ravnjak, avtor monografije o zgodovini SNG Maribor, ki jo obda s svojo teoretično in ustvarjalno mislijo. O tej, a še prej o 5. ZIZ festivalu, dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije, ki bo, kot pravijo, ponovno pokazal, kako se prilagodljiva nizkoproračunska produkcija razlikuje od tiste v institucionalnih gledaliških hišah. V Gorici in Novi Gorici ter še v številnih središčih v Sloveniji in Italiji pa bo potekal čezmejni filmski festival Poklon viziji. Vrhunec bo v četrtek, ko bodo podelili nagrado Darka Bratine, ustanovitelja goriškega Kinoateljeja, bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu.

Ljubezen, sovraštvo, življenje in smrt, prešuštvo, hinavščina, politični in karierni oportunizem, razredni boj, begunska problematika – skratka, ni je teme, ki se je ne bi dotaknilo besedilo dramskega diptiha Tonyja Kushnerja, zapisano v kanon dramatike poznega dvajsetega stoletja. Vprašanje je, kam ga zasukati, pove direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed o predstavi Angeli v Ameriki, s katero začenjajo novo sezono. Odgovor na to ima režiserka Nina Rajić Kranjac. Tudi na oder Prešernovega gledališča Kranj gremo, razlog je premiera drame Predsednice avstrijskega dramatika in kritika takratne meščanske družbe, Wernerja Schwaba. To črno komedijo je režiral Jure Novak. V Mariboru pa na Intimni oder GT 22 vabi predstava Heroj 4.0 Buisness as usual, ki jo uprizarjata, tako kot prejšnje tri postavitve Heroj, mariborska igralca Uroš Kaurin in Vito Weis. In še ocena predstave Amazonka v Lutkovnem gledališču Ljubljana tokrat.

Današnja oddaja bo pisana kot jesensko listje. Najprej vas bomo povabili v Mestno gledališče ljubljansko kjer se nocoj obeta premiera predstave Zahodni privez. O njej je prevajalec Aleš Berger dejal, da gre za večplastno igro, ki vešče krmari med konkretnostjo in metaforami, njeno dogajanje pa vseskozi zaznamuje določena dvojnost. Napisal jo je kultni francoski dramatik in pisatelj Bernard-Marie Koltès, režiral je Jausz Kica, dramaturginja pa je bila Petra Pogorevc. Prelistali smo še novi deli Vinka Möderndorferja Odštevanje in Mateje Gómboc Gorica. Izvedeli pa boste tudi, kdo so letošnji nominiranci za Jenkovo nagrado.

Vesno za najboljši dokumentarec so na 26. Festivalu slovenskega filma v Portorožu podelili intimnemu filmu Telo režiserke Petre Seliškar in ob tem zapisali, "da je Nietzschejev rek "kar me ne ubije, me krepi", pravzaprav točen". Spremljamo Urško, nekdanjo manekenko ter potem pianistko in mamo, ki jo je življenje z avtoimunskimi boleznimi porinilo v dvajset let borbe na robu med življenjem in smrtjo. Premiera Telesa torej v Kinodvoru. Mi pa tudi o krstni plesni uprizoritvi, ki se posveča telesni in socialni oddaljenosti ter njenemu premagovanju. Z Distanco koreografov Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia začenjajo letošnjo abonmajsko sezono v SNG Nova Gorica. In še v Repen, kjer so na ogled slikovite podobe solin in krasa koprskega slikarja Vojka Gašperuta, ki že več kot 50 let ustvarja z usti.

V italijanskem mestu Pietrasanta so se v soboto poslovili od slikarja Fernanda Botera. Uvrščali so ga med najbolj priljubljene in prepoznavne slikarje 20. in 21. stoletja, ki se je v umetnostno zgodovino zapisal zlasti s svojimi zaobljenimi liki. Predstavljamo tudi razstavo Ivana Zajca v Narodni galeriji in razstavo Presečiča, ki tematizira razmerje med uporabno vrednostjo keramike in sodobnimi umetniškimi praksami.

V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi se bomo najprej preselili v Portorož, kjer se je sinoči sklenil 26. Festival slovenskega filma. Kot najboljši celovečerec je slavil eksperimentalno-dokumentarni film brez dialogov Ne misli, da bo kdaj mimo, ki ga podpisuje Tomaž Grom. Vesno za najboljši celovečerni igrani film je prejel film Zbudi me v režiji Marka Šantića – v oddaji poročamo tudi o predstavi Sosedje nemškega režiserja in scenarista Ralfa Westhoffa v režiji Tijane Zinajić, ki je te dni na ogled v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Roman Jutranja zvezda pripoveduje o vsakdanjem življenju v dneh, ko se na nebu nenadoma pojavi izredno svetla in velika zvezda. Avtor, norveški pisatelj Karl Ove Knausgård je hotel prikazati, kako različni ljudje različno dojemajo resničnost in iste dogodke. Zdaj bo roman v režiji Ivice Buljan in dramatizaciji Gorana Vojnovića zaživel na velikem odru ljubljanske Drame. Predstavljamo tudi dramo Dan, ko jaz ni bil več jaz Maše Pelko in predstavo Otroci sonca v režiji Mateje Koležnik.

V središču Sveta kulture je danes Nobelov nagrajenec za književnost Jon Fosse. Norveški pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in esejist je debitiral z romanom Rdeče, črno, leta 1983, do danes pa je napisal več okoli 30 dramskih besedil, nekatera so bila uprizorjeno tudi v slovenskih gledališčih, več kot 20 romanov in osem pesniških zbirk. Fosse tudi prevaja poezijo in je bil med svetovalci za norveški prevod Biblije leta 2011. Številna njegova dela so prevedena v tuje jezike, med drugimi tudi v perzijski jezik, v Teheranu pa jih tudi redno uprizarjajo. Jon Fosse je prejemnik mnogih mednarodnih in norveških nagrad ter državniških časti, med njimi tudi užitek stalne rezidence v centru Osla. Več o Nobelovem nagrajencu v nadaljevanju oddaje, v kateri smo se posvetili tudi Festivalu slovenskega filma v Portorožu, 13. mednarodnemu festivalu likovnih umetnosti v Kranju, ki letos izbor prepoznava skozi moto »Risba, intimni zapis in temelj ustvarjanja« ter novi knjigi Mojce Širok, Praznine, tretji iz trilogije Rim-Ljubljana-Bruselj. Vabimo vas k poslušanju!

V ljubljanski Cukrarni se že osmič začenja festival Indigo, na katerem se bodo zvrstili pogovori, predstavitve umetnikov, filozofska soočenja, glasbeni performansi in DJ seti domačih in tujih gostov. Prav tako v Ljubljani pa se začenja tudi 10. mednarodni festival stripa Tinta, ki bo do nedelje ponudil razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco Strip in skupnost o pomenu stripa v družbi in otroški program.

V Portorožu je vse pripravljeno na začetek 26. Festivala slovenskega filma. Otvoril ga bo film Šterkijada, ki ga je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. V oddaji pa tudi več o še enem tradicionalnem festivalu, ki se kmalu začenja in sicer 29. mednarodnem festivalu Mesto žensk – na njem se letos predstavlja kar 90 umetnic in umetnikov. Ogledali smo si tudi razstavo Damijana Kracine Napačna ladja v galeriji Božidar Jakac.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v okviru Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma nastopila zasedba Ensemble Modern, ki sodi med najpomembnejše zasedbe, ki se posvečajo sodobni klasični glasbi. V mesečnem pregledu otroške in mladinske literature se bomo sprehodili skozi sedemdeseto obletnico zbirke Čebelice, predstavljamo pa tudi nov cikel radijskih oddaj – Na krilih pesmi.

Ob 110. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Vladimirja Pavšiča, znanega s psevdonimom Matej Bor, v radovljiški knjižnici Antona Tomaža Linharta na spominski slovesnosti predstavljajo monografijo o gradivu iz njegove zapuščine, ki jo hranijo v knjižnični domoznanski zbirki. Pogovarjali smo se z eno od osrednjih gostij festivala Itn., mlado nizozemsko-turško pisateljico Lale Gül, ki v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Gremo še na Štajersko, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor so dramsko sezono začeli s premiero predstave Pijani, novo operno sezono pa začenjajo s premiero Mozartove Čarobne piščali, že tretje uprizoritve tega glasbenega dela v zgodovini opere. Na mariborskem Intimnem odru GT22 pa predstavljajo avtorsko predstavo Krik: Vrzeli, projekt skupine študentov in absolventov AGRFT-ja, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; v prvi so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju.

Danes izpostavljamo premiero operete Dežela smehljaja Franza Leharja in praizvedbo komične opere Miši v operni hiši Alojza Ajdiča v ljubljanski Operi, uvodni koncert abonmaja Same mogočne skladbe orkestra Slovenske filharmonije, na katerem bo izvedena mogočna Druga simfonija Gustava Mahlerja in razstavo del fotografa Luca Locatellija v Galleriii d’Italia v Torinu.

V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi vas najprej vabimo na komorni koncert Godalnega seksteta Ars, ki bo nocoj v Slovenski filharmoniji. Predstavljamo knjižne novosti založbe Beletrina, med njimi tudi novo delo dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic, ki je znana po eksperimentiranju z različnimi literarnimi oblikami in izrazi. Poročamo še o mednarodnem filmskem festivalu stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru.

V Mestnem gledališču Ptuj sezono odpira premiera predstave Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija, ki se sprašuje kakšna je resnična izkušnja vojne in je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. V sklopu praznovanja 30 let Maske na več lokacijah po Ljubljani in v kraju Mohorje poteka serija umetniških in diskurzivnih dogodkov pod naslovom Zdaj je tukaj! Poročamo tudi o radijski komediji Ujeti trenutek, ki jo je napisala Nika Švab, režiral pa jo je Klemen Markovčič in je nastala v produkciji Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.

V Gradcu v Avstriji poteka 56. festival Štajerska jesen, ki so ga naslovili “Ljudje in demoni”. Na interdisciplinarnem umetniškem festivalu se bo odvilo 40 različnih umetniških dogodkov. Z njimi želijo pokazati, kako ljudje krmarijo po današnjih moralnih sivih conah in se soočajo z demoni, ki jih obkrožajo. V oddaji bomo prelistali tudi knjižne novosti Slovenske matice: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo je naslov četrte pesniške zbirke Miljane Cunta; Nataša Konc Lorenzutti pa v dokumentarnem romanu Senca brez človeka piše o resničnih osebnih usodah slovenskih otrok, ki so jih med 2. svetovno vojno ugrabili nacisti.

V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole. Povabili vas bomo tudi v SNG Maribor, kjer se drevi obeta premiera predstave Prometej, ena lepa apokalipsa. Gre za tretji del trilogije izpod peresa dramaturga in dramatika Milana Ramšaka Markovića. Režiser je Sebastijan Horvat. Tik pred koncem pa še povabilo na 39. Slovenski knjižni sejem, ki je te dni v polnem zamahu. Trajal bo do nedelje.

V Frankfurtu se je sinoči zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Aleksander Čobec se je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser. V Kinu Šiška se danes začenja 9. Bienale slovenske neodvisne ilustracije, na obisku v Sloveniji pa je bil direktor enega največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerije Uffizi, nemški zgodovinar dr. Eike Schmidt.

SNG Drama Ljubljana s predstavo Antigona odpira začetek nove sezone, ki bo hkrati tudi zadnja sezona pred prenovo stavbe. Na odru bomo lahko videli Antigono Dominika Smoleta, ki jo je za namene uprizoritve priredil Janez Pipan. V mariborskem gledališču pa otvarjajo novo dramsko sezono s premiero trpko komične drama srečanj, ujetih v eno neprespano noč, z naslovom Pijani. Ivan Viripajev, eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro napisal po naročilu düsseldorfskega gledališča, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili, na mariborski oder pa jo je tokrat postavil mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml.

V oddaji Svet kulture vas bomo najprej povabili v Narodni muzej, kjer so sinoči odprli razstavo Spomin Slovenije. Razstava prikazuje prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, pomnikov slovenske kulture in zgodovine. V oddaji tudi več o nocojšnji premieri sodobno-plesne predstave Na stežaj zaprta vrata, ki jo je skupaj s plesalci zasnoval Branko Potočan ter o prvem abonmajskem koncertu celjskega godalnega orkestra.

Tokrat izpostavljamo 61. Linhartovo srečanje, ki se je danes ob 11h začelo v Postojni. Festival gledaliških skupin Slovenije, ki že 17-ič zapovrstjo poteka v postojnskem kulturnem domu, v tekmovalnem delu predstavlja 7 najboljših gledaliških predstav ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije. Z nastopom slovite skupine za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble se drevi začenja 13. festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki bo med Novo Gorico in Goriškimi brdi potekal vse do nedelje. 30 let od ustanovitve danes praznuje Založba ZRC, ki v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU skrbi za produkcijo ter založništvo znanstvene literature, prodajo knjig in promocijo znanstvenih dosežkov.

Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Predmeti in fragmenti sodobne tehnologije, v katerih prepoznavamo motive in simbole, ki jih dnevno gledamo na različnih zaslonih, postajajo material za slikarske upodobitve Katje Felle. Tako umetnica vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Njene najnovejše slike na platnu, tapiserije in akvareli so na ogled na razstavi Skrito, v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na ljubljanski Akademiji za glasbo se nocoj začenja koncertni cikel Tutti, v okviru katerega izvajajo koncerte poklicni orkestri s študenti v solističnih vlogah ter največje zasedbe, ki delujejo na akademiji. fotoutrinek z otvoritve razstave Skrito / Caché, vir: www.glu-sg.si

Včeraj so v galeriji Vžigalica odprli razstavo umetnika Dominika Mahniča, ki svoj umetniški opus gradi na dialektiki med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Na razstavi z naslovom Krmiljenje čopiča je predstavljen njegov stroj za slikanje, imenovan čopičograf. Kot je povedal umetnik, pri tem izumu ne gre za vprašanje, ali lahko stroj slika, ampak ali lahko on slika s strojem. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev z naslovom Muzeji, trajnostni razvoj in družbena dobrobit.

Tokrat predstavljamo obsežno delo o korespondenci Nikole Tesle z ameriškimi bankirji, plod dolgoletnega dela urednika Tiborja Hrsa Pandurja, in nocojšnji prvi koncert novega cikla Sozvočja svetov, ki ga bomo neposredno prenašali na programu Ars. Napovedujemo tudi prvi koncert nove sezone Srebrnega abonmaja.

Prevajalka Andrée Lück-Gaye, ki več kot tri desetletja prevaja iz slovenskega v francoski jezik in je v veliki meri zaslužna za prepoznavnost slovenske literature v Franciji, je prejela najvišje francosko prevajalsko priznanje. Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak ji je priznanje podelila za njen izjemni prevajalski opus in še posebej za graditev trdnih kulturnih vezi med državama. V oddaji tudi o dveh razstavah. V lapidariju Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Spontani ambient akademskega slikarja Rudija Benetika. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu pa etnološka razstava o bajnih bitjih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati.

Danes se odpira frankfurtski knjižni sejem, največja svetovna manifestacija na področju književnosti in založništva, na njem pa Slovenija kot častna gostja sejma. Na prvem mestu torej o našem gostovanju in pogovor z arhitektoma slovenskega paviljona, potem pa se bomo v oddaji posvetili še razstavi El Greca v Palazzo Reale v Milanu, ter premierama, gledališki premieri Umirajoči bog Triglav in filmski: nocoj bo v Kinodvoru premierno prikazan film Pero, Damjana Kozoleta, poklon velikemu slovenskemu filmskemu in gledališkemu igralcu Peru Muskevskemu. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: kinodvor.org

Ne samo da sodobni človek ne najde smisla, tudi trudi se ga ne iskati več, pravi režiser Diego De Breja ob predstavi Plešasta pevka, s katero se drevi začenja nova sezona Mestnega gledališča Ljubljanskega. V oddaji pa tudi o nekaterih razstavah, ki jih pred začetkom največjega mednarodnega knjižnega sejma na svetu odpirajo v Frankfurtu. Povabili vas bomo še na grafični bienale ter predstavili letošnjo dobitnico Arsove lastovke.

Osrednji dogodek današnjega praznovanja je gala koncert Smfoničnega orkestra RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pred koncertom se lahko udeležite slavnostne podelitve lastovke, 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo, kjer boste izvedeli, katera izmed njih je letos najbolj navdušila žirijo. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani pa bo danes premiera predstave Zadnji Hamlet režiserke Lee Kukovičič. Pestro bo tudi v Mariboru, kjer se bo z otvoritvenim koncertom začel Festival Maribor. Vabljeni k poslušanju!

»Ljubezen nam je vsem v pogubo«, osrednja tema povesti V Zali Ivana Tavčarja, je naslov bralne uprizoritve, ki bo nocoj v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, poslušali pa jo bomo tudi v neposrednem prenosu na Programu Ars. Projekt V Zali je eden izmed dogodkov Tavčarjevega leta ob stoti obletnici pisateljeve smrti in del praznovanja Arsovih šestdeset. V ponedeljek pa so v galeriji DESSA odprli razstavo Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kako lahko arhitektura pomaga oblikovati bolj vključujočo in planetu prijazno prihodnost.

Na Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana bo premierna uprizoritev dokumentarne predstave Punce v režiji Tjaše Črnigoj. V hiši kulture v Pivki in na spletu pa si bo mogoče ogledati razstavo Zeleno, ki te ljubim modro, na kateri se s svojimi deli predstavlja šest oziroma sedem umetnikov s Pivškega in Kočevskega. Vabljeni k poslušanju!

V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila jubilejna edicija najstarejšega filmskega festivala na svetu, beneške Mostre. Zlatega leva, glavno nagrado 80. Mostre, je mednarodna žirija namenila filmu Nesrečna bitja, črni komediji z elementi znanstvene fantastike grškega režiserja Jorgosa Lanthimosa. Ob letošnji 60. obletnici delovanja programa Ars pa so se študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje odzvali na natečaj o posebnem pomenu Programa Ars v radijskem in širšem medijskem prostoru. Na ogled bodo na razstavi, ki jo odpiramo danes.

Prostori umetniškega ustvarjanja velikokrat vzbujajo zanimanje javnosti, a kaj nam pravzaprav govorijo o umetnikih? V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Umetnikov atelje, ki prinaša fotografske portrete španskih in slovenskih umetnikov v njihovih ateljejih. Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. In kaj se v petek dogaja na 38. literarnem festivalu Vilenica? Dopoldne se je končal dvodnevni komparativistični kolokvij o literaturi in duševnosti, pripravili so tudi dve branji. Kot vrhunec dneva pa so napovedali literarni večer z nagrajencem Ottom Tolnaiem in povezovalko Jutko Rudaš v Švicariji v Ljubljani. In še glasba: predstavljamo nedeljsko krstno uprizoritev nove opere našega skladatelja mlajše generacije Vida Ožbolta z naslovom Srečanje v Slovenski filharmoniji.

Danes izpostavljamo premiero filma v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor. Novi film makedonske cineastke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu je bil posnet po resnični izkušnji scenaristke Elme Tataragić, ki je spoznala človeka, ki je v vojni v Bosni streljal nanjo kot ostrostrelec. Film s težko vsebino je sicer poln črnega humorja. V Mestni galeriji Ljubljana se s svojimi deli prvič predstavlja akademski slikar Jurij Kalan. Tokratna doslej najobsežnejša predstavitev njegovih del zajema slike večjih in manjših formatov, risbe, fotografije, grafike, kamnite in lesene glave ter lesene pobarvane kipe.

Francoskega pisatelja Hervéja Le Tellierja, avtorja številnih knjig, bralci poznajo predvsem po romanu Anomalija, za katerega je dobil Goncourtovo nagrado, najprestižnejšo literarno nagrado v Franciji. Nastopil je pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma, mi pa smo ga povabili pred mikrofon in se z njim pogovarjali tudi o njegovih pisateljskih začetkih. Gremo na beneški filmski festival, letos jubilejno 80. Mostro, kjer sodelujejo naši filmski ustvarjalci. Na programu je namreč svetovna premiera digitalno restavriranega celovečerca Slike iz življenja udarnika. Film bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića so na Lidu predvajali že pred pol stoletja, leta 1972, vendar ga pozneje po posredovanju tedanje oblasti zaradi provokativne vsebine tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih. Pred mikrofon smo povabili direktorja fotografije Karpa Godino in Ivana Nedoha, koordinatorja projekta restavriranja filma. In še to: v Mariboru je 12. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju pa panojska razstava fotografij ob Tavčarjevem letu, ki predstavlja tako pisatelja kot njemu ljubo Poljansko dolino.

V tokratni oddaji več o novi razstavi slovenskega umetnika Žige Kariža z naslovom Nos in kljun. Uveljavljeni vizualni umetnik, ki deluje na presečišču slikarstva, konceptualne umetnosti in novih medijev, predstavlja risbe in slike z motivom, kot pove že naslov, nosu in kljuna. Izvedeli boste tudi kateri dve slovenski radijski deli sta se uvrstili na tekmovanje Prix Evropa, poročamo pa še o nekaterih otroških in mladinskih knjižnih novosti.

Začetek septembra je že tradicionalno rezerviran za mednarodni literarni festival Vilenica. Tokratni, že 38. po vrsti, bo potekal pod geslom Raznoliki obraz Evrope in bo v različnih krajih po Sloveniji trajal do sobote, ko bodo v jami Vilenica slovesno podelili istoimensko nagrado madžarskemu pesniku, pisatelju in dramatiku Ottu Tolnaiu. Oglašamo se tudi z 80. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah.

V Novi Gorici se danes odpre Gotropolis, tridnevni mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki ponuja gledališke, multimedijske, plesne in cirkuške predstave. Festival se bo začel z uličnim sprevodom, ki bo obarval mestne ulice, parke in trge. V Ljubljani pa si bo v Križevniški cerkvi mogoče ogledati razstavo umetniških del sicer pokojnega kiparja Vojka Štuheca, razstava ima naslov Hommage á Vojko Štuhec: Pet let kasneje. Vabljeni k poslušanju!

Del kulturnega izročila, ki nas spremlja od rojstva do smrti in vmes, so tudi šege, navade in obredi. V želji, da jih predstavi, jih je prvič pri nas tako celostno med trde platnice zbral Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter redni sodelavec naše hiše. Z njim smo se pogovarjali o njegovi pregledni monografiji z naslovom Od imena do spomina. Spomin pa je tudi letošnja osrednja nit Evropskih dnevov judovske kulture. Spomin v svoji večplastnosti – bodisi kot nekaj osebnega ali kolektivnega, predvsem pa kot ključen za razumevanje naše zgodovine in kulture. Predstave, glasbene dogodke, vodstva ponujajo, prvo je bilo po razstavi o knjižni dediščini predvojne prekmurske judovske skupnosti v mariborski knjižnici. Prve dni septembra pa se bodo tudi letos na Opčinah pri Trstu zgodili študijski dnevi Draga, ki so dosegli častitljivo starost, saj bodo že 58-tič zapovrstjo.

V Murski Soboti se začenja festival sodobnega plesa Fronta. V programu prevladujejo dueti in zato tudi teme, ki se dotikajo intime. V štirih dneh bodo na 14 dogodkih nastopili plesni ustvarjalci iz 13 držav. S tem izpolnjujejo utopično vlogo, da ustvarjajo v majhnem mestu na robu države, kjer lahko obiskovalci vidijo predstave z večjih festivalov in iz prestolnic, je povedal umetniški vodja Matjaž Farič. Začeli pa bomo na beneškem filmskem festivalu, ki bo letos potekal v senci hollywoodske stavke.

V Novem mestu se danes začenja mednarodni festival kratke zgodbe Novo mesto short, kjer bodo podelili nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta, ki je izšla v Sloveniji. V okviru 71. Festivala Ljubljana pa bo nocoj koncert ameriškega opernega tenorista Jonathana Tetelmana in francoskega baritonista Ludovica Tezierja pod vodstvom dirigenta Marca Boemija. Sprva je bil napovedan v Križankah, zaradi slabega vremena pa prestavljen v Dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Koncert boste neposredno lahko spremljali tudi na programu Ars.

Tokrat izpostavljamo nekaj dogodkov, ki smo jih obiskali na Salzburških slavnostnih igrah. Ta znameniti festival, eden najstarejših na svetu, se letos končuje 31. avgusta, zato napovedujemo še osrednja zaključna dogodka. Predstavljamo tudi koncert Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki bo nocoj nastopil v okviru Festivala Ljubljana in je bil eden najtežje pričakovanih poletnih koncertnih dogodkov pri nas, ter mednarodni festival akvarela Castra v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, na katerem svoja dela predstavlja 165 umetnikov iz 36-ih držav.

Dan pred 26. avgustom, dnevom rojstva Borisa Pahorja, so v ljubljanski knjigarni Konzorcij pospremili s predstavitvijo prevoda njegove avtobiografske knjige z naslovom Nikogaršnji sin, ki jo je pravzaprav v sodelovanju z lani maja umrlim pisateljem iz Trsta v italijanskem jeziku napisala Cristina Battocletti, novinarka in pisateljica. Z njo smo se pogovarjali. V Svetu kulture še o sodobnem plesu – med drugim kako izstopiti iz običajnih konceptov sodobnega plesa? Tudi ta razmislek je izziv Platforme sodobnega plesa, 17. mednarodnega festivala v Mariboru. Letos kliče nazaj k naravi, naravi, ki je tudi umetniški vir. Se znamo zares vračati k prvinskemu in ali ta pojem sploh prav razumemo? Pa še o novih zaposlitvah, ki jih je Ministrstvo za kulturo zagotovilo za oba baletna ansambla za obdobje dveh let in napovedalo dolgoročno rešitev sistemskega problema zaposlovanja, ki v slovenskem baletu traja že 30 let.

Na Ptuju se danes uradno začenjajo Dnevi poezije in vina, kjer se bodo po gostovanjih po različnih slovenskih krajih zbrali izbrani pesniki in pesnice letošnjega festivala. Odprlo ga bo branje Odprtega pisma Evropi, ki ga je v razmislek o okoljski problematiki napisal pesnik David Harsent. Preplet elektronske glasbe s kritično mislijo, teorijo in aktivizmom bomo spremljali na festivalu Grounded, njegova tema je tokrat mir. V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani bo v petek in soboto na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin.

Trg revolucije v Ljubljani, urbanistični načrt za Novo Gorico, veleblagovnica Globus v Kranju, to je le peščica del, ki jih je urbanistično in arhitekturno zasnoval Edvard Ravnikar, ki je preminul na današnji dan pred tremi desetletji. Več o tem v oddaji, ko se bomo posvetili tudi izbranim predstavam na festivalu Mladi levi, ki poteka te dni ter mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu na Ajdovščino. Foto: Urška Preis, Tery Žeželj, za projekt V podtalnicah telesa, www.bunker.si

V Kopru se začenja že tretji otroški gledališki festival Pri svetilniku, ki bo ob dveh premierah koprskega gledališča, predstavah Dnevnik Ane Frank in Peter in volk, ponudil tudi uspešnici Mehurčki s Tinkaro Kovač in Ježeva hišica. V Mariboru pa je še vse do 9. septembra v razstavišču sodobne umetnosti KiBela na ogled razstava z naslovom Laboratorij predlogov nemške avtorice Valerie Abendroth, na kateri so realistični 3D-natisi človeških organov, zasnovani za zdravniška usposabljanja, sopostavljeni z umetniškimi predmeti, ki jih je ustvarila umetnica.

V današnjem Svetu kulture se posvečamo filmu, poeziji, pa tudi vinu. Na Petanjich se namreč začenjajo že 27. Dnevi poezije in vina, ki se bodo nato selili še v 16 krajev po Sloveniji. Ponudili bodo branja poezije 18 uveljavljenih pesnikov, pogovore z njimi, predstavitve video poezije, koncerte, pokušine vin in kulinarične dogodke. Začenjamo pa v Ljubljani, kjer so v soboto podelili nagrade 9. Mednarodnega festivala kratkega filma FeKK; mednarodna žirija je grand prix namenila filmu Harnessing režiserja Davida Paiga. (foto: film Harnessing Davida Paiga, glavnega nagrajenca letošnjega FeKK-a)

Danes se v Ljubljani začenjajo 26. Mladi levi. Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti, ki ga pripravlja zavod Bunker, bo na različnih prizoriščih ponudil umetniške dogodke, ki jih letos, tudi v luči nedavnih poplav, povezuje kolektivnost in zavezanost skupnosti. Eden najbolj izstopajočih primerov solidarnosti na mednarodni umetniški sceni pa je zbirka del Muzeja sodobne umetnosti iz Skopja. Ta je nastala po uničujočem potresu leta 1963, ko so se na vabilo tega muzeja z donacijo svojih umetniških del odzvali številni mednarodno uveljavljeni umetniki in umetnice. Ob obletnici potresa je nastala razstava, ki je na ogled v Kunsthalle na Dunaju.

Na več ljubljanskih prizoriščih poteka mednarodni festival kratkega filma Fekk. Raznolik in obsežen program so razdelili v strokovni, pregledni, retrospektivni in tekmovalni. Včeraj pa se je v Ljubljani začel tudi 11. Ne-festival gledališča zatiranih, ki bo potekal do 20. avgusta. Vabimo vas še v Bežigrajsko galerijo 1, kjer nocoj odpirajo razstavo Od skice do lutke, ki jo pripravljajo vsako leto že od leta 1980.

Dvema festivaloma se posvečamo – v Celju dvodnevnemu 6. pesniškemu festivalu Izrekanja, ki ostaja zvest svojemu temeljnemu poslanstvu: združevanju poezije in drugih umetniških govoric, predvsem glasbe, gledališča in performansa. Osrednja pesniška gostja je letos hrvaška pesnica Tatjana Gromača, ki se ji pridružuje hrvaški pesnik in novinar Radenko Vadanjel. V Viteški dvorani Gradu Brežice pa začenjajo Festival Seviqc Brežice, ki že od svojega začetka deluje pod sloganom Semper viva quam creata – Vedno živa kakor pravkar ustvarjena. Do konca avgusta bo na zgodovinsko zanimivih lokacijah v poslušanje ponudil šest raznolikih koncertov stare glasbe na avtentičnih inštrumentih.

Čeprav so v naših mislih v teh dneh predvsem človeška življenja in osnovne bivanjske razmere, ki so bile marsikje onemogočene, pa je jasno, da je škodo utrpelo tudi kulturno področje. Kot je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko, je težka tudi izguba družinske dediščine, spominov, slik in knjig, predmetov, ki bogatijo naše življenje. Na ministrstvu so tako med drugim izdali smernice za prebivalstvo glede ravnanja s predmeti. Posvečamo se škodi na sakralnih objektih, knjižnicah, kulturnih domovih in kulturnih centrih ter nekaterih muzejih in galerijah po Sloveniji, pa humanitarnim odzivom in predstavljamo eno od osebnih zgodb reševanja foto in filmskega gradiva, ki sta ga pogoltnila voda in blato.

V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se soočajo s kršitvijo delavskih pravic in z zlorabami pri svojem delu. Stripar Ivan Mitrevski je v stripu Nevidna življenja zbral, ubesedil in narisal več kot sto zgodb, ki kažejo na pasti vse bolj razširjenih prekariziranih delovnih odnosov. Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku pa v tem tednu poteka tradicionalna likovna kolonija 12. dvorski likovni dnevi. Na njih ustvarja štirinajst umetnikov iz Slovenije in tujine, v zbirki Dvorski likovni dnevi pa je že več kot 200 umetnin.

Tokrat najprej o likovni umetnosti. V Studiu Umetnostne galerije Maribor je na ogled izbor del Milana Goloba iz zadnjih dveh desetletij, tudi naslovi slik, ki še niso narejene. Pregledali bomo razstavno ponudbo, ki jo ponuja italijanska prestolnica, in obeležili jubilej pomembne osebnosti med Slovenci v Italiji, Rafka Dolharja. Na fotografiji: Milan Golob: Bruno Cavalcoli (1914-2006), 2020, akril in olje na platnu, 35×49 cm, foto: avtor.

Poplave, ki so ta konec tedna prizadele Slovenijo so poškodovale tudi nekatere kulturne institucije po državi. Ministrstvo za kulturo spremlja stanje na terenu in pridobiva aktualne informacije. Po sedaj zbranih podatkih je voda ponekod vdrla v notranje prostore galerij in muzejev, a umetnin in drugih predmetov ni poškodovala, saj so jih pravočasno umaknili na varno. Podatki o stanju in škodi še niso dokončni zaradi nedostopnosti terena, z Ministrstva za kulturo so sporočili še, da bodo še naprej spremljali stanje in poročali o nastali škodi. V oddaji pa tudi o prijaznejših temah. Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija z Alojzijo Zupan Sosič na čelu je izbrala dela Miriam Drev, Sergeja Harlamova, Ive Jevtić, Nevenke Perne Miklič in Gregorja Podlogarja. Vabimo vas tudi na plesno predstavo Gran Bolero v izvedbi En knap group in Zagrebškega plesnega ansambla.

V mestu Radovljica bo tudi letos glasbeni festival, 41. Festivala Radovljica, ki že vrsto let to srednjeveško mesto oživi s pestrim programom stare glasbe. Z jutrišnjim dnem pa bo festivalsko obarvan tudi Maribor, saj bo vse do konca avgusta tam 34. Poletni lutkovni festival.

V prizadevanjih, da bi v mesto prinesli nove kreativne konpcete, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo, so v Slovenj Gradcu pred leti ustanovili filmski festival Shots. Začenja se danes. V Galeriji Fotografija v Ljubljani smo obiskali razstavo Drastični ukrepi. Ta združuje dela Maruše Uhan in Andreja Lamuta, se vsak na svoj način poglabljata v pojave in situacije, ki so večinoma povsem neopazni del našega vsakdanjika, vse dokler se nas ne dotaknejo njihovi ekstremi, skrajne točke, v katerih sprva povsem običajni pojavi postanejo središče našega zanimanja ali tisto, kar neposredno vpliva na naše doživljanje sveta. Takrat na površje privrejo njihove temne plati, zlovešče podobe in človeška majhnost. Na dvorcu Visoko v Poljanski dolini se bodo v okviru letošnjega Tavčarjevega leta začeli filmski večeri pod zvezdami, na katerih bodo vsak četrtek prikazovali filme, nastale po pisateljevih delih, in posnetke uprizoritev njegovih predstav. na fotografiji: Andrej Lamut: Catalpa Bignonioides Study 02, 2021, www.galerijafotografija.si

Poročamo iz razstave Mita Gegiča z naslovom Očetnjava je jecljajoči jetnik, v kateri se podobe lovstva spreminjajo v pripoved o usodnih brodolomih in poskusih prečkanja Sredozemlja, ki jo nocoj odpirajo v ljubljanski Galeriji Kresija. Ozrli pa se bomo tudi v galerijo Bažato, kjer poteka razstava Čas na poti, na kateri predstavljajo aktualno produkcijo umetnikov in umetnic sodobne likovne ustvarjalnosti.

V prvem avgustovskem tednu se na beneškem arhitekturnem bienalu francoski paviljon Ball Theater spreminja v radijsko gledališče oziroma zvočni laboratorij Radio Utopia in del tega je tudi mednarodni projekt B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. Posveča se vlogi zvoka v razvoju človeka in na bienalu bo med drugim predstavljen koncert za dojenčke in malčke Tako tiho ter radijska igra za dojenčke Morje. Gremo še na Dunaj, ki vsako leto v tem času ponudi nekaj za ljubitelje umetnosti zelo privlačnih razstav. V Leopoldovem muzeju je še do začetka septembra na ogled razstava z angleškim naslovom Amazing, ki je zasnovana kot potovanje skozi zgodovino evropske umetnosti zadnjih sto let z deli privatne zbirke nemškega zbiralca umetnin Reinholda Würtha – ene najpomembnejših tovrstnih zbirk v Evropi.

Neizbežno oziroma "vsaka usoda je izbira" je bila osrednja tema mednarodnega festivala Mittelfest. Poročali bomo ob zaključku tega festivala, ki spodbuja umetniški dialog med 27 državami. Da so človekovi posegi v naravo postali tako destruktivni, da svetloba v njej pojenja, pa meni fotograf Branimir Ritonja. To je želel prikazati tudi na svojih fotografijah, ki jih je mogoče videti v okviru razstave Ostanki svetlobe. Ogledate si jo lahko v Atriju ZRC SAZU.

Za ptujski glasbeni festival Arsana vstopnice po spletu kupujejo že v številnih evropskih državah, poročajo, in to je res posebna zgodba, pravijo. Sicer pa smo tokrat sploh festivalski, gremo v Čedad v Furlanijo - Julijsko krajino, kjer se odvija mednarodni festival Mittelfest. Prirejajo ga že od leta 1991, združuje pa gledališče, glasbo in ples ter pomeni most med srednjeevropskim in balkanskim umetniškim prostorom. In še v Slovenj Gradec, kjer festivalski teden začenjajo z risankami. Ko pomislimo na te, se nam pred očmi kaj hitro odvrtijo lahkotne teme, vendar je animirani film veliko več in se pogosto loteva družbeno angažiranih vsebin – tudi o tem.

V parku gradu Snežnik se začenja festival Plavajoči grad. V štirih dneh se bo zvrstilo več kot 300 dogodkov, ki naj bi v labirintu prizorišč v obiskovalcu ustvarili občutek, da je vstopil na večkilometrski oder in postal del velikanske predstave. Znane so najboljše zgodbe 32. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, ne pa še njihovi avtorji. Zmagovalna ima naslov Jablana, prispela je pod šifro Rezervno srce. V oddaji tudi o premieri gledališke predstave Domovci. V njej ustvarjalci tematizirajo izkušnje otrok, ki odraščanje preživljajo v domu za otroke brez staršev ali skrbnikov.

Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Herman Gvardjančič je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno potezo. Narava je pomembna stalnica njegovega dela in tako je tudi na razstavi Slovenae 22 – Kras v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki pooseblja slikarjevo razmišljanje po lanskoletnih uničujočih požarih na Krasu. Posvečamo se tudi razstavi Janje Kosi, ki v ljubljanski Švicariji razmišlja o prostoru.

Poletje je tudi čas festivalov. Priljubljeni Motovunski filmski festival se bo letos prvič odvijal na dveh lokacijah – 26. julija se namreč iz Motovuna seli v Gorski kotar, kjer bo trajal še tri dni. Program je letos še zlasti geografsko široko zasnovan, odprla pa ga bo komična drama Odpadlo listje Akija Kaurismäkija. Predstavljamo tudi festival Dobimo se pred Škucim, ki se s predstavo za otroke Rdeča kapica začenja v Ljubljani.

Danes izpostavljamo razstavo ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora leta 1573, ki so jo sinoči odprli v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Na razstavi so predstavljena dela slovenskih in hrvaških umetnikov iz različnih časovnih obdobij. Predstavljamo tudi razstavo Neskončne počitnice, ki je na ogled v ljubljanski Cukrarni. Umetnik Mark Požlep v njej razmišlja o tem, kakšne vplive je imela na življenja ljudi gradnja jadranske magistrale in kako je potekala.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko si je včeraj ogledala Partizansko bolnico Franja, ki jo je minuli četrtek prizadelo silovito neurje. Od skupno 14-ih lesenih barak so tri povsem uničene, preostale je deroča voda namočila in poškodovala z nanosi mulja. Ministrica je obljubila, da bodo poskrbeli za celovito obnovo tega spomeniškega območja državnega pomena. V oddaji vas vabimo tudi na nocojšnji koncert v sklopu Festivala Ljubljana. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bosta na večeru znamenitih opernih odlomkov nastopila ameriška sopranistka Sondra Radvanovsky ter poljski tenorist Piotr Beczała.

V Novi Gorici se danes s koncertom slovenske zasedbe Širom in francoske folk zasedbe CRIMI odpira 12. edicija čezmejnega festivala Glasbe sveta. Festival predstavlja pester mednarodni glasbeni program ter se osredotoča na raznolike glasbene tradicije in prakse. Na Blejskem gradu pa si bo vse do 15. septembra mogoče ogledati razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj-danes- jutri, ki je posvečena lanskoletni 150-letnici njegovega rojstva. Danes ob 21. uri pa si bo na Trgu Evrope, na stičišču Gorice in Nove Gorice, mogoče ogledati tri filme. Vabljeni k poslušanju!

Ponedeljkov pregled kulture pretežno posvečamo knjigam. Prva slovenska eKnjižnica in eKnjigarna Biblos beleži že deset uspešnih let – več o tej izjemno obsežni platformi v nadaljevanju. Prelistali bomo knjižne novosti založbe ZRC SAZU, izvedeli pa boste tudi, kdo je dobitnica pesniške nagrade kresnice.

Tokrat najprej izpostavljamo roman Borisa Kolarja z naslovom Potopimo Islandijo, ki je pred kratkim izšel v obliki zvočne knjige in ga bomo v več nadaljevanjih nocoj začeli predvajati v oddaji Odprta knjiga na programu Ars. Predstavljamo še Letni kino Minoriti, ki je po negotovosti zaradi rezov mariborske občine pri financiranju programov, odprl svoja vrata, prireditev pa je dobila podnaslov Od ljudi za ljudi. V Cortoni, zgodovinskem mestu italijanske Toskane, je na ogled veličastna razstava, s katero so se ob 500 letnici smrti poklonili slikarskemu mojstru Luci Signorelliju. Gre za enega najpomembnejših italijanskih umetnikov iz obdobja renesanse, ki je pomembno vplival na ustvarjanje Michelangela in Rafaela.

V oddaji vabimo na Festival Ljubljana, kjer se obeta prava operna poslastica. V Cankarjevem domu bo na ogled Puccinijeva opera Madame Butterfly v izvedbi beneške operne hiše, Gledališča La Fenice. Poročamo še o začetku Filma pod zvezdami na ljubljanskem gradu, prelistali pa smo tudi nekaj knjižnih novosti Založbe Goga.

Češki pisatelj Milan Kundera, ki je včeraj umrl v 95. letu starosti, je bil velik podpornik slovenske osamosvojitve. Predsednik Borut Pahor mu je pred dvema letoma podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Kundera sodi med najpomembnejše literate v drugi polovici 20. stoletja v svetovnem merilu. V 83. letu je umrl tudi pisatelj Marjan Tomšič. V oddaji še o treh razstavah. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled razstava Nevidna roka, s podnaslovom Atelje in algoritem. V galeriji Ravnikar so postavili dela Ivane Bajec, ki jo je navdihnila tema povezovanja duševnega zdravja s hojo, in dela umetniškega para Žive Drvarič in Gašperja Kunšiča, njuna tema ustvarjanja je izstop iz tirnic vsakdana.

71. Festival Ljubljana že nekaj časa pestri kulturno dogajanje v slovenski prestolnici, tokrat izpostavljamo nastop sopranistke Ane Netrebko in tenorista Yusifa Eyvazova. V Slovenskem etnografskem muzeju si je te dni mogoče ogledati fotografsko razstavo iz arhiva kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. V Novem mestu se začenjajo Poletni filmski večeri, v Kranju pa se v Prešernovi hiši odpira razstava, namenjena 140. obletnici obiska Franca Jožefa I. na Gorenjskem. Vabljeni k poslušanju!

S podelitvijo nagrad se je sklenil največji filmski festival v srednji Evropi, 57. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Zmagovalec festivala v češkem zdraviliškem mestu je nemško-bolgarski film Lekcije gospe Blage režiserja Stefana Komandareva. Predstavljamo tudi kiparja, ki ju v tem mesecu gostijo na kostanjeviški Forma Vivi – to sta Tomaž Furlan iz Slovenije in Alem Korkut iz Hrvaške. V tamkajšnji Galeriji Božidar Jakac sicer letos več pozornosti namenjajo tudi parku skulptur, kjer je razstavljenih še okoli sto skulptur iz šestih desetletjih Forma Vive.

Festival kulture Kostanjevica (FKK) poteka že šesto leto zapored in ponuja pisan gledališko-glasbeni program, s katerim decentralizira slovenski kulturni prostor. V multimedijskem centru Kibla v Mariboru si je še vedno mogoče ogledati abstraktne likovne podobe slikarke Nike Zupančič, na današnji dan pa obeležujemo 100. obletnico rojstva pomembne slikarke in ilustratorke Rože Piščanec. V Divači pa bo danes zvečer potekala prireditev Poklon Janezu Hočevarju, ki mu bo sledila filmska projekcija Kavarna Astoria režiserja Jožeta Pogačnika. Vabljeni k poslušanju!

V naše najstarejše mesto prihaja nekaj zelo sodobnega in to že 21-ič zapored – začenja se ptujski festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays. Letošnja tema je Potovanje. A mi še prej odpotujemo na Češko, natančneje v Karlove Vare na 57. mednarodni filmski festival. V tekmovalni sekciji Proxima, ki predstavlja premiere celovečernih filmov mlajših avtorjev z drznejšimi avtorskimi glasovi, izstopata dva filma, v katerih režiserki tako ali drugače raziskujeta odnos med materjo in hčerko. In še nekaj o Piccolo Opera festival, ki bo vse do sredine julija povezoval čezmejni goriški prostor. Že 16 let v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini ponuja priložnost predvsem mladim talentom in v ospredje postavlja izbrana prizorišča zgodovinskih vil in gradov.

Na tolminskem Sotočju se začenja mednarodni Sajeta Art&Music Festival, katerega osrednje mesto zavzema glasba, festival pa povezuje tudi širok spekter ostale ustvarjalnosti: film, multimedija, poezija, skulpture, performansi, ples, grafika in drugo. Več o Sajeti v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o razstavi Nova zemlja/Tišina fotografa Boruta Peterlina in o novostih poletnih izdaj slovenskih založb. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Borut Peterlin: Nova zemlja/Tišina, izsek iz postavitve, www.dolenjskimuzej.si

V današnjem kulturnem pregledu smo se odpravili v Slovenj Gradec, natančneje v tamkajšnjo umetnostno galerijo, na ogled razstave slikarskih del iz zasebne zbirke Uršič. Ta je po novem v celoti vključena v zbirko sodobnega slovenskega slikarstva Koroške galerije likovnih umetnosti. Pozornost pa namenjamo tudi mednarodnemu filmskemu festivalu Karlovi Vari, katerega 57. izvedba se je v istoimenskem češkem zdraviliškem mestu začela konec prejšnjega tedna. Organizatorji bodo letos prikazali več kot 200 filmov z vsega sveta, med katerimi je tudi 23 takih, ki bodo prav v Karlovih Varih prvič predstavljeni občinstvu.

Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi) so naslovili 59. seminar, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravili pa so še druge prireditve: 18. Mladinsko poletno šolo slovenščine in 42. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle. O tem ter o zaključku 31. Festivala Lent in 35. mednarodnega folklornega festivala – Folkart. V teh dneh so našteli okrog 1.300 nastopajočih in dokazali, da Maribor ni sivo in mrtvo mesto. In še v Gorico, kjer že 24 let podeljujejo nagrado Darka Bratine za dosežke na področju filmografije. Letošnjo bo prejel bolgarski režiser Stefan Komandarev.

"Glasbenikom iz tujine želim pokazati lepote Slovenije, predstaviti našo kulturo ter kulinariko, domači publiki pa približati klasično glasbo" pravi Tanja Sonc, ustanoviteljica mednarodnega festivala komorne glasbe. Predstavljamo tudi razstavo Indeksi: virus nekje v Evropi v Centru in galeriji P74 in odgovarjamo na vprašanje, zakaj kurator Miško Šuvaković pravi, da gre za obliko kuratorske manipulacije.

Pesnik Božo Vodušek je leta 1955 zapisal, da smo Slovenci narod prevajalcev. Zgodovina slovenskega prevoda je izjemna, saj sega od Brižinskih spomenikov naprej. To zgodovino bo zdaj mogoče spoznavati v obsežnem delu, ki ga je izdala filozofska fakulteta v Ljubljani, ta teden pa ga je na dvodnevni konferenci predstavilo 40 strokovnjakov. V oddaji tudi o Festivalu delavskega filma Kamerat, ki se drevi začne v Hrastniku. Država v fokusu je letos Srbija. Napovedali bomo tudi koncert Izidorja Erazma Grafenauerja, ki bo nocoj nastopil v komornem studiu Radia Slovenija.

Oziramo se v Rim, kjer so od prejšnjega tedna po obnovi zopet na ogled štirje templji na Trgu Argentina, ki velja za eno najzanimivejših arheoloških najdišč Večnega mesta. Z dogodkom v Ljubljani pa se začenja letošnja jubilejna, 20. izvedba festivala Pranger, ki je vsa leta v znamenju soočenj kritikov in pesnikov.

Na radijskih valovih Prvega bo nocoj zaživelo dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah, pod katerega se je podpisal Jaka Smerkolj Simoneti in je bilo na 53. Tednu slovenske drame nominirano za nagrado za mladega dramatika. To je zgodba o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi – kar sledi, je tisto, kar sodobnemu človeku tako zelo manjka. Predstavljamo tudi poletne dogodke v Novem mestu in strnemo nekaj vtisov s festivala Ana Desetnica v Novi Gorici.

Raba telesa za namen ustvarjanja kapitala nas odriva od misli, da bomo kdaj zboleli ali izgubili svoje polne gibalno-senzorične sposobnosti. Pa vendar smo ujeti v svoja telesa, nas opozarja razstava Bolano v ljubljanski Galeriji Škuc, ki jo bomo predstavili v drugem delu današnje oddaje, začenjamo pa z megalomansko barcelonsko skupino La Fura dels Baus, znano po brisanju meja med občinstvom in nastopajočimi ter ekscentričnih odrskih postavitvah.

Svet kulture namenjamo prvemu mednarodnemu baletnemu festivalu Plesne noči, ki se je včeraj začel v Cankarjevem domu v Ljubljani v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana, ter festivalu Lent, ki se začenja v Mariboru. Napovedujemo pa tudi festival Ukrep, ki ga prireja Plesni teater Ljubljana in bo potekal pod geslom Ambientalnost kot živa arhitektura mesta.

V okviru Festivala slovanskih književnosti, ki ga drugo leto zapored prireja Forum slovanskih kultur, je v Ljubljani gostovala bolgarska pisateljica in prevajalka Zdravka Evtimova, ki smo jo povabili pred mikrofon. Prav te dni je namreč v slovenskem prevodu Eve Šprager izšel njen roman Četrtek. Napovedujemo interaktivni performans z naslovom Ringlšpil, ki ga premierno uprizarjajo pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v Tunelu LGL in se ukvarja s problemom sovražnega govora in kako ga uprizarjati. V Komornem studiu programa Ars bodo imel koncert ansambel kljunastih flavt Le Phoenix pod vodstvom Mateje Bajt.

V naši dnevno-informativni oddaji o kulturi danes o včeraj na Dunaju odprti instalaciji "Ledeniki na potepu" fotografinje Vanje Bučan. Umetnica je preoblekla dunajski Ringturm. Nekoliko več o tem dogodku z našo avstrijsko dopisnico. V poslušanje ponujamo še predstavitev literarnih novosti v književni zbirki "Prišleki", ki sta jih prispevala Samanta Hadžić Žavski in Muanis Sinanović. Oddajo pa sklepamo glasbeno – predstavljamo noviteto skladatelja Mateja Bonina. (foto: Vanja Bučan, "Ledeniki na potepu" na dunajskem Ringturmu © Wiener Städtische)

S filmoma beloruske in poljske ustvarjalke Saše Ihnatovič in Ane Konik se začenja Festival migrantskega filma. Prvi prikazuje nezlomljivo voljo pribežnikov ob poniževanju in mučenju, drugi pa zahtevno realnost novega okolja, ki ne prinaša nujno začetka boljšega življenja. V oddaji še o Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina, ki letos v ospredje postavlja akcijski film, ter o razstavi Preobrat na Trgu revolucije, s katero v Mariboru razgrinjajo kulturno zapuščino Marka Breclja. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Poletni čas v Ljubljani je tudi to leto literarno obarvan, danes so se odprla vrtna vrata Društva slovenskih pisateljev, kjer potekajo že 28. Slovenski dnevi knjige. Zaradi novih in drugačnih svetov, ki se skrivajo med platnicami, letošnji festival poteka z geslom Na poti v deželo čudes.Danes se začenja tudi B-AIR Festival zvoka. Do nedelje se bo na Radiu Slovenija, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Atriju ZRC SAZU in v Moderni galeriji v Ljubljani zvrstilo več koncertov in zvočnih dogodkov. S slavnostno otvoritvijo se v prestolnici začenja tudi 35. mednarodni festival Imago Sloveniae in cikel Poletje v stari Ljubljani. V oddaji predstavljamo še novo premiero Anton Podbevšek Teatra: Zamaknjenost Lol V. Stein po romanu francoske pisateljice Marguerite Duras ter problematiko financiranja kulturnih projektov in programov v Mariboru.

V ljubljanskem parku Tivoli se začenja 12. Festival radikalnih teles Spider, ki bo tudi letos ponudil tehten razmislek o globalnih kulturnih spremembah in poziciji človeka v njih. Medtem pa je Festival performansa, ki bo potekal danes in jutri, umetniška gesta, ki se festivalizaciji sodobnih scenskih umetnosti upira tako z ironizacijo naslova kot z drugačnim pristopom k umetniškemu snovanju. V Cankarjevem domu v Ljubljani pa se je v okviru 9. Mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka začela 11. mednarodna filozofska konferenca Sorena Kierkegaarda, na kateri sodeluje 30 domačih in tujih udeležencev in udeleženk, ki so na različne načine povezani z njegovo mislijo.

Najprej gremo v Kranj, kjer so v soboto odprli 3. mednarodni igralski filmski festival, na kratko KRAFFT, in skupaj z njim še prenovljeni kino v centru gorenjske prestolnice, Mojkino Kranj. V Mestni galeriji Nova Gorica pa akademski kipar Boštjan Drinovec na razstavi Nevidni sopotnik s premikajočimi se skulpturami, ki spominjajo na razne industrijske in merilne naprave, prevprašuje težnjo človeštva po nenehnem napredku in absolutnem obvladovanju vsega okoli sebe. In še v Maribor, kjer so v Univerzitetni knjižnici ob 130-letnici rojstva znamenitega literarnega ustvarjalca, knjižničarja in kulturnega delavca Janka Glazerja organizirali okroglo mizo in predstavitev njegove ustvarjalne dediščine.

Prva oddaja tega tedna prinaša vpogled v sklepni del festivala Kino Otok, ki je letos potekal že devetnajstič po vrsti. V Berlinu so se ta konec tedna začeli Slovenski kulturni dnevi. Tema je čebelarstvo in včeraj je v Muzeju evropskih kultur potekala slovesna otvoritev z razstavo Buzzing Slovenija ali brenčeča Slovenija čebel in ljudi, ki bo odprta do aprila prihodnje leto. V mesecu Evropskih kulturnih dni se Slovenija predstavlja s številnimi okroglimi mizami, literarnimi dogodki, koncerti in predavanji, povsod kot dežela čebelarjev, v tradicionalnem in sodobnem, trajnostnem smislu. Vabimo pa vas tudi na 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa KLOVNBUF.

Prihaja poletje, ko tudi umetnost in kultura živita najraje pod vedrim nebom. Za življenje, seveda, potrebuje ustrezne pogoje. Kako jih bodo zagotovili v Mariboru, kjer je mestna občina javnim zavodom oklestila proračune, nevladne organizacije pa za letos še niso prejele predvidenih sredstev, ostaja odprto vprašanje. /premor/ Sicer pa se ta konec tedna začenjajo festivali Živa književnost in otroški knjižni festival v Ljubljani, v Celju bomo pozornost posvetili Prisluhom v mestnem gozdu, filme si bomo ogledali na festivalu Krafft v Kranju; pozanimali smo se tudi kaj se dogaja na Festivalu Borštnikovo srečanje in komu žirija namenja nagrado Tantadruj za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju!

Oddajo Svet kulture tokrat začenjamo s povabilom na dogodek, s katerim bomo zaznamovali današnji Trubarjev rojstni dan. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim desetim literarnim dogodkom Dom v jeziku. V oddaji poročamo tudi o odprtju Kinodvorišča ter premieri filma Poletje '91 Žige Virca, izvedeli pa boste tudi, kdo so letošnji Levstikovi nagrajenci. Levstikova nagrada je najstarejša povojna založniška nagrada, Mladinska knjiga jo podeljuje od leta 1949. Namenjena je slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v preteklih dveh letih in so izšli pri omenjeni založbi.

Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, obmorsko mestece že skoraj dve desetletji zapored za en teden v začetku poletja spreminja v cinefilski raj. S projekcijami filmov so začeli že danes dopoldne. V Ljubljani pa se začenja tradicionalni Junij v Ljubljani, festival, ki bo na odprtem prizorišču na Kongresnem trgu ponudil umetniške stvaritve s področij plesa, gledališča in glasbe, in se s Praznikom glasbe sklenil ob poletnem solsticiju. Prav tako v Ljubljani bo drevi premiera sodobnoplesne predstave Inside the Outside, ameriške koreografinje Deborah Hay. Znan je tudi prejemnik letošnje nagrade Vilenica, to je Otto Tolnai, madžarski pisatelj, dramatik in prevajalec. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Silvester Plotajs Sicoe: To ni kubizem, to je punk, 2022, olje in akril na platnu, www.ljubljanskigrad.si

Tokrat o novostih s knjižnega trga. Predstavljamo izbor novih del za mlajše bralce in novosti Mladinske knjige avtoric Lidije Dimkovske, Mire Furlan in Brine Svit.

Posvečamo se konferenci Nemške akademije za jezik in slovstvo, v okviru katere je izšla dvojezična antologija Moj sosed na oblaku: Slovenska lirika 20. in 21. stoletja ter že 14. Grošljevemu simpoziju, ki se pravkar začenja v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. V oddaji pa tudi vtisi iz predstave Spolna vzgoja II: Borba na odru Nove pošte.

S filozofom Rüdigerjem Safranskim, enim najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, so v Cankarjevem domu pripravili pogovor na predvečer Spomladanske konference Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljnih problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence. Posvetimo pa se še najnovejši monografiji skoraj dvajsetih avtoric in avtorjev z naslovom Osebnosti druge svetovne vojne, ki so jo predstavili v Atriju ZRC SAZU.

Postprodukcija filmov in drugih avdiovizualnih vsebin se začne, ko je snemanje končano. Ključni člen postprodukcije je montaža, ki lahko ustvari poseben filmski čas in ritem. Delo montažerja so prejšnji teden osvetlili govorci na 1. mednarodnem simpoziju oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z naslovom Fade In; potekal je v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Predstavljamo še drugi del novih knjig, izdanih pri Cankarjevi založbi. To sta dva prevodna romana, Ko bi imel vse italijanskega pisatelja Marca Missirolija in zgodovinski roman Prostovoljec britanskega novinarja Jacka Fairweatherja.

Zapodimo se med knjige: med novostmi Cankarjeve založbe sta roman Ajaccio, ponovno Ive L. Novak in Brezmadežna Zorana Predina, politična satira s primesmi družinskega romana, antiutopije in kriminalke. V ljubljanski Cukrarni pa je Založba Beletrina s prav posebnim literarno-glasbenim večerom obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so med bralce poslali njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano.

V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.

V soboto se je s podelitvijo nagrad končal najpomembnejši in najprestižnejši dogodek v svetu umetniškega filma, mednarodni filmski festival v Cannesu. Vrhunce letošnje izdaje, vključno s filmom Anatomija padca Justine Triet, ki je dobil zlato palmo, bo osvetlila Ingrid Kovač Brus. V 16 krajih po Sloveniji in zamejstvu pa je odprla sezono branja na prostem 19. izdaja Knjižnice pod krošnjami.

Slikar Tone Kralj je v času, ko je Primorska pripadala Italiji in se je po koncu prve svetovne vojne začel poskus radikalnega narodnega izbrisa Slovencev v tedanji t. i. Julijski krajini, s poslikavami v cerkvah od Sv. Višarij do Trsta, sistematično izrisal slovensko etnično mejo. O tem »sporočilu v steklenici« so posneli film, premierno je bil prikazan sinoči in se mu bomo v oddaji posvetili. Pogledali bomo tudi kaj ponuja 2. Ljubljana art weekend, in se posvetili Operni noči v Mariboru. Se pogovorili o nagradah za slovenske avdiovizualne presežke in se pomudili ob premieri v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v počastitev življenjskega jubileja tržaškega pisatelja in pesnika Marka Kravosa. na sliki: Tone Kralj: Rapallo, vir foto: www.pokrajinskimuzejkoper.si

Najprej izpostavljamo novo postavitev opere Evgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo bodo premierno predstavili na odru ljubljanske Opere. Delo, ki predstavlja vrhunec ruske romantične opere, je režiral Vinko Möderndorfer, zazvenelo bo pod taktirko kazahstanskega dirigenta Alana Buribajeva. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani bodo drevi odrli razstavo »Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne«. Na njej bo mogoče videti osrednje primere cesarske cenzure, kakor tudi manj znane, saj v 19. stoletju ni bilo literata, ki ga cenzura ne bi mogla doseči. Na odru Mini teatra bodo premierno uprizorili predstavo Obisk pri soncu, ki sta jo pripravila poljski lutkar, igralec in režiser Marcin Marzec ter ukrajinska oblikovalka in scenografka Elvira Bosovych. V Komornem studiu programa Ars pa bosta nastopila saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. (Foto: Jevgenij Onjegin, SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu)

Napovedujemo razstavo Hrepenenje, ki jo pripravljajo v Miljah na avstrijskem Koroškem. Kustosinja Tanja Prušnik se z njo loteva aktualnih družbenih tem, na razstavi pa bo sodelovalo 26 umetnikov iz različnih držav, tudi Slovenije, ki bodo skupaj predstavili okrog 200 del. Poročamo tudi o treh dramskih delih v stripu, ki so pred kratkim izšla pri Slovenskem gledališkem inštitutu v okviru mednarodnega projekta Klasiki v stripu. To so Sofoklejeva Antigona, Romeo in Julija Williama Shakespearja in Kralj Ubu ali Poljaki Alfreda Jarrya.

V oddaji Svet kulture vas vabimo k poslušanju neposrednega prenosa odprtja 147-ih Slavnostnih iger v Bayreuthu. Mesec dni trajajoč festival v mestu na severu Bavarske je eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji. Na njem uprizarjajo deset zadnjih Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Poročamo tudi o razstavi Urbana narava oblikovalk Nataše Grandovec in Martine Obid Mlakar.

V tokratni oddaji boste najprej izvedeli, kateri slovenski pisatelji so se znašli v ožjem izboru za nagrado kresnik. Mesec dni pred podelitvijo so tradicionalno razglasili peterico finalistov, ki se potegujejo za prestižni naziv »roman leta«. V nadaljevanju oddaje se bomo preselili v Cannes, kjer trenutno poteka znameniti filmski festival. Povabili pa vas bomo tudi na premiero predstave Poslednji kanček fikcije, ki se nocoj obeta v Slovenskem mladinskem gledališču ter na sejem akademske knjige Liber.ac, ki se je danes začel v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Sejem, na katerem se predstavlja 41 razstavljavcev, vključuje tudi bogat spremljevalni program, ki letos nosi naslov Brez dlake na jeziku.

S čim nas bodo letos presenetili umetniki, ki vizualne, intermedijske in performativne projekte prepletajo s svetlobo? 17. mednarodni festival Svetlobna gverila je spet v prestolnici, tokrat ne raziskuje le mestnega prostora, ampak mentalnega, metafizičnega, socialno-političnega, vesoljnega in nenazadnje, jasno, virtualnega. In kaj nas še čaka? Svet kulture gre ponovno v Cannes na filmski festival in v Maribor, kjer se s predstavami, oblikovanimi za mlado občinstvo, začenja uvodni program letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje – Mlado gledališče.

Dramsko besedilo Tega okusa še niste pokusili, ki ga je napisala Maja Šorli, je bilo leta 2021 nagrajeno z Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. V Krstni uprizoritvi bo nocoj premierno zaživelo na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Tik pred uradnim odprtjem letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, bomo pobliže pogledali, kakšen je po zamisli kuratorke letošnje osrednje razstave laboratorij prihodnosti. Pozornost pa bomo namenili tudi fotografski razstavi Mete Krese, z naslovom Ste prišli, da boste ostali?, ki se dotika teme migracij in begunstva. Vabimo vas k poslušanju! foto: Uroš Hočevar, SLG Celje

Za Mednarodni dan muzejev je leta 1977 Mednarodni muzejski svet ICOM izbral 18. maj. Z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi se vsako leto temu prazniku pridružuje tudi več slovenskih muzejev. Mednarodni muzejski dan ima letos moto »trajnostni razvoj in dobro počutje«. V Cannesu od torka poteka 76. mednarodni filmski festival, pri nas pa do sobote festival Jazz Cerkno. O dogajanju na obeh festivalih več v današnji oddaji.

V oddaji predstavljamo prenovljeno stalno zbirko v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Zadnja postavitev je iz leta 2009, nastala pa je ob 110. obletnici rojstva umetnika. Na ogled je izbor 83 del zbirke, ki sicer obsega več kot 2600 enot. Izvedeli boste tudi več o novih razstavah umetnika Mihe Turšiča v novomeški galeriji Simulaker ter Mitje Ficka v ljubljanski galeriji Kresija. Drevi pa se na Kongresnem trgu v Ljubljani obeta prava Poletna noč. Odprtje letošnjega Festivala Ljubljana bo v znamenju glasbe Tomaža Domicelja, ki letos praznuje 75 let.

Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Tokrat predstavljamo obsežno delo o korespondenci Nikole Tesle z ameriškimi bankirji, plod dolgoletnega dela urednika Tiborja Hrsa Pandurja, in nocojšnji prvi koncert novega cikla Sozvočja svetov, ki ga bomo neposredno prenašali na programu Ars. Napovedujemo tudi prvi koncert nove sezone Srebrnega abonmaja

O glasbenem festivalu in delavnicah Jazzinty, ki potekajo v dolenjski prestolnici, in o filmskem festivalu v Sarajevu, ki se preveša v sklepni del. Foto: Marko Rozman

Ljubitelji in ljubiteljice ene najmlajših, sedme umetnosti – v Cannesu se je začel 76. filmski festival. Postregel bo z 21-imi celovečerci, ki se potegujejo za zlato palmo. Uvodni večer prinaša film francoske režiserke Mäiwenn, ki je vlogo francoskega kralja Ludvika XV zaupala Johnnyju Deppu. Posvetimo se še premieri radijske igre Domovci v Cankarjevem domu, dogodku ob šestdeseti obletnici programa Ars, in knjižnemu sejmu Salone del libro, ki ga bodo sredi tedna bodo odprli v Turinu. Tudi letošnja mednarodna udeležba bo zelo kakovostna, komentira Marij Čuk, častna gostja pa bo Albanija.

Kakšna družbena ureditev bi spodbujala mir, se po navdihu pesmi Johna Lennona sprašujejo udeleženci 55. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Udeležuje se ga približno 60 pisateljic in pisateljev. Na predlog slovenskega centra PEN se bodo posvetili tudi odnosu književnosti do resnice, za katero se v obdobju širjenja dezinformacij zdi, da se odmika tudi pisateljem. V oddaji še o 80. jubileju Marka Kravosa, ki ga je pesnik in pisatelj počastil z izidom nove knjige za mlade bralce. Napovedali bomo premiero družinskega muzikala Kresna noč v Cankarjevem domu v Ljubljani in poročali o dogajanju na festivalu Prestopi, ki ga v Mariboru organizira KUD Moment.

V današnji oddaji vas bomo najprej povabili na Festival Ljubljana, kjer se nocoj obeta prava operna poslastica. V Cankarjevem domu bo na ogled Puccinijeva opera Madame Butterfly v izvedbi operne hiše Gledališče La Fenice. Za vse filmoljubce pa se nocoj na ljubljanskem gradu začenja tradicionalni letni kino Film pod zvezdami, ki bo vse do 5. avgusta obiskovalcem ponudil izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov pretekle kinematografske sezone, pa tudi pet povsem svežih predpremier in premier. Odprtje bosta zaznamovala dva slovenska filma – celovečerec Jezdeca režiserja Dominika Menceja in kratki film Babičino seksualno življenje Urške Djukič. Prelistali bomo tudi knjižne novsoti založbe Goga.

Ob obeleževanju 110. obletnice rojstva arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega študenta in sodelavca, danes v Plečnikovi hiši odpirajo razstavo, ki osvetljuje vsestranskost delovanja tega prevečkrat prezrtega arhitekta na mnogih področjih, od arhitekture in spomeniškega varstva, od oblikovanja in predvsem gorniške arhitekture. Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2023, z naslovom Misterij Gea, svoja vrata odpira danes na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. V okviru dogodka bo glavno nagrado Majskega salona prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče. »Gre za črto, ki označuje prehod med začetkom in koncem, kjer znano prehaja v neznano. Gre za temo, ki je od vedno navdihovala umetnost, predvsem književnost«, je povedal Miran Košuta, avtor zamisli o odrskem dogodku Premejevanje, pripovedi o meji skozi besedo sedmih slovenskih in italijanskih avtorjev. Dogodek predstavlja uvod v poletni niz Let’s play 2023, ki ga sooblikujejo tri tržaška gledališča: Slovensko stalno gledališče, Miela Bonawentura in La Contrada. V soboto zvečer prihaja čas 21. Poletne muzejske noči, v kateri se letos združuje več kot 80 muzejev, galerij in drugih zavodov, ki pripravljajo zanimiv in pester program. vizualna podoba: dd-trbovlje.si

Na razstavi V. Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki ga prireja Narodni muzej Slovenije, je na ogled 64 del iz 30 držav. Med drugim je mogoče videti spoj keramike in grafitov ali pa na keramičnih ploščicah spoznavati zgodbo potovanja na severni tečaj. V oddaji tudi o knjigi Končajmo že s samim sabo, v kateri Laurent de Sutter odgovarja na vprašanji, od kod izvira obsedenost s samim sabo in kaj nam to pove o svetu, v katerem živimo. Bili smo na razstavi Leona Zakrajška z naslovom Ojigi. V galeriji Kocka v Novem mestu se z njo poklanjajo velikemu umetniku tradicionalnega japonskega lesoreza in profesorju Yukiju Reiju.

Zadnja oddaja tega tedna bo arhitekturno, likovno in gledališko obarvana. Najprej se bomo posvetili slovenski udeležbi na beneškem arhitekturnem bienalu, ki se začne 20. maja. Izvedeli boste tudi več o potujoči razstavi srbske slikarke Nadežde Petrović, ki je bila kot umetnica močno povezana s slovenski impresionisti. Vabimo pa vas tudi na razstavo del akademskega slikarja mlajše generacije Patrika Dvorščaka ter v gledališče Koper, kjer bo drevi premiera predstave Ni tako slabo kot zgleda.

Deževni dnevi so kot nalašč za kulturno udejstvovanje, na primer obisk predstave. Črna komedija z naslovom Kaos izpod peresa uveljavljenega finskega dramatika Mika Myllyaha v središče postavi tri sodobne ženske, ki jih življenje privede do nekontroliranega vedenja. Prvo slovensko uprizoritev te komedije, v SNG Nova Gorica, režira Diego de Brea. Pestro gledališko dogajanje pa se konec tedna obeta tudi v gledališču Glej z mednarodnim festivalom mladinskega avtorskega gledališča FUN. Vabimo pa vas tudi na zadnji koncert jubilejne 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga pripravlja Društvo za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

V današnji oddaji Svet kulture se posvečamo že drugemu simpoziju s temo 'Meje skozi film in zgodovino', ki v Gorici in Ljubljani poteka v sklopu projekta Vzhod/Zahod. Tokrat se z razpravami s temo vključevanja arhivskega materiala v poučevanje zgodovine posvečajo mladim. V oddaji pa tudi o nocojšnjem koncertu v okviru zlatega abonmaja Cankarjevega doma, ko bo v Gallusovi dvorani nastopil Kraljevi škotski nacionalni orkester, na sporedu pa bo tudi ljubljanska premiera Koncerta za orgle, trobento in orkester turškega skladatelja Fazila Saya.

Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.

V Kinodvoru v Ljubljani bo drevi premiera dokumentarca Andrine Mračnikar o izginjanju slovenščine iz vsakdanjega življenja koroških Slovencev. Film Izginjanje je prejel nagrado občinstva na graškem festivalu Diagonale. V oddaji tudi o 11. festivalu bralne kulture Prepišno uredništvo, ki ga pripravlja založba LUD Literatura. S festivalom želijo opozoriti, da je tudi žanrska literatura kakovostna in je lahko veliko več kot le lahko branje.

Plesna predstava belgijskega koreografa in plesalca Jana Martensa, vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi, prihaja na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Izvedla jo bo plesna skupina GRIP v sodelovanju z nemško plesno skupino Dance on Ensemble. Martens bo v času bivanja v Ljubljani za profesionalne plesalce, koreografe in performerje izvedel tudi plesno delavnico. Poročamo pa tudi o gostovanju članic komorne zasedbe Absolút Trio in mezzosopranistke Mojce Vedernjak v Sloveniji. Začnemo malo po šestnajsti.

V današnjem Svetu kulture ponujamo predstavitev razstave Odsotnost prisotnosti umetnice Đejmi Hadrović. Razstava, ki se nocoj odpira v ljubljanski Galeriji P74, sodi v okvir nagrade skupine OHO, ki jo je umetnica prejela lani, pokaže pa izkušnjo nomadskega življenja sodobne umetnice ter odstira vprašanja o njeni poziciji, delovanju in vlogi v današnji družbi. Temu pa dodajamo še pregled dogajanja ob 30-ti obletnici smrti enega naših najpomembnejših cineastov Franceta Štiglica, ki je v svoji 40-letni karieri ustvaril več celovečercev, pa tudi televizijskih nanizank ter kratkih in dokumentarnih filmov. V Murski Soboti bodo obletnico zaznamovali z drevišnjo projekcijo digitalno restavrirane kopije Štigličevega filma Veselo gostivanje. (foto: Đejmi Hadrović, »Odsotnost prisotnosti«, 2022 © arhiv Galerije P74)

V Mini teatru mesec maj začenjajo s politično temo. V režiji Ivice Buljana bo premierno uprizoritev doživela drama Angeli v Ameriki. V njej ameriški dramatik Tony Kushner tematizira epidemijo aidsa na začetku 80-ih let 20. stoletja in njegove politične vplive na manjšino gejevske skupnosti. Predstavljamo tudi mladinske in otroške knjige, to so: Moja babi Jana de Kinderja, Kaj pa, če me pogoltne kit? Susanne Isern, Nič več kot prej Manke Kremenšek Križman, Gora odmevov Lauren Wolk in Žabci Dore Kaštrun. Od 3. do 9. maja pa si je v Kinodvoru mogoče brezplačno ogledati pet filmov, ki so bili uvrščeni v ožji izbor za nagrado občinstva LUX.

V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.

V oddaji se posvetimo dogajanju v Leipzigu, ki je ta teden postal mednarodno literarno stičišče pisateljev, pisateljic ter založniških hiš. Na mednarodnem knjižnem sejmu bo mogoče najti dela slovenskih avtorjev in avtoric, na sejemskih dogodkih bodo med drugimi sodelovali tudi Miljana Cunta, Gregor Podlogar in Stanka Hrastelj. V nadaljevanju lahko prisluhnete , kakšen pečat je na Radiu Slovenija pustila dolgoletna novinarka, prevajalka in filmska kritičarka, Rapa Šuklje. Na današnji dan je namreč minilo sto let od njenega rojstva.

Slikar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev. Ta učinek je posebno opazen v črno-beli grafiki, kjer se pokaže še ena njegova veščina – risba. V Narodni galeriji v Ljubljani bodo jutri odprli veliko razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra, ki je plod sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Predstavljamo tudi premiero plesne predstave Praznik dela plesalke v ljubljanski Stari mestni elektrarni. Predstava tematizira pojmovanje dela, kot se je spreminjalo v zadnjih letih in kot obstaja danes.

Razpisujemo 32. natečaj za nagrado lastovka in obiskali smo dve razstavi: v lapidariju Galerije Božidarja Jakca – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so v petek odprli Krhek svet mariborske kiparke Metke Kavčič. Po besedah kustosinje Kristine T. Simončič gre za ambientalno zasnovano postavitev ter povezovanje tradicionalnih oblikovnih vrednot in sodobnih kiparskih prijemov. V razstavnih prostorih lendavskega gradu pa bodo do konca julija na ogled dela enega najpomembnejših ustvarjalcev v povojni Ameriki, ki je s svojimi deli zaslovel po vsem svetu – Andyja Warhola.

Gledališka sezona je v svoji zadnji četrtini in premier bo tudi na konec tedna po vsej Sloveniji in zamejstvu več. Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj premierno zaživelo kanonsko besedilo slovenske dramatike Dogodek v mestu Gogi; v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu potekajo še zadnje priprave na uprizoritev besedila Thomasa Manna Mario in čarodej, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo jutri premiera predstave Ljudje, kraji in stvari, po besedilu sodobnega britanskega dramatika Duncana Macmillana. Posvetili se bomo tudi gostovanju francoskega romanopisca Davia Diopa v Ljubljani; tu bo jutri potekal tudi sejem Knjig na zraku, ki ga s skupnostjo založnikov in založnic pripravljajo ob Svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz uprizoritve Dogodek v mestu Gogi, SNG MB, foto: Peter Giodani

V slovenske kinematografe je prišel celovečerni neodvisni film Indigo Kristal mladega srbskega režiserja in scenarista Luka Mihailovića. Premiero je doživel v ljubljanskem Cineplexxu. Režiser je ob tej priložnosti skupaj z ekipo obiskal Ljubljano in po premieri črno-bele kriminalne drame o nekdanjem zaporniku, ki mora znova poiskati svoje mesto pod soncem, spregovoril za naš radio. Premierno bo danes v Kinu Brežice prikazan dokumentarni film Konoplja osvobaja. Scenarist in režiser je Miha Čelar, ki konopljo predstavlja kot zanimiv družbeni fenomen. V oddaji predstavljamo še nominirance za Cankarjevo nagrado ter nominirance za mednarodno nagrado Booker.

V oddaji Svet kulture vas bomo najprej povabili k ogledu intimne drame z naslovom Pet vrst tišine angleške avtorice Shelagh Stephenson, ki bo drevi premierno na ogled v SNG Nova Gorica. Predstava, ki jo je režirala Maša Pelko govori o tem, zakaj o nasilju še vedno prepogosto molčimo. Predstavljamo še drugi del knjižnih novosti, ki so nedavno izšle pri založbi Mladinska knjiga – roman lanskega prejemnika nagrade kresnik Romana Rozine z naslovom Tujintuj ter zbirko kolumn Renate Salecel Čas grobosti. Vabimo vas tudi na koncert priznane britanske violončelistke Natalie Clein.

Branje je užitek, knjige pa so pot do znanja in priložnost, da postanemo boljši ljudje, je misel letošnjih dogodkov na 26. slovenskih dnevih knjige, ki potekajo v Mariboru. Večdnevni literarni program se je začel z razglasitvijo nominirank in nominirancev nagrade Vasje Cerarja, festival se bo zaključil naslednji torek. Pomlad pa zaznamujejo tudi knjižne novosti pri Mladinski knjigi – v oddaji se bomo posvetili romanu in dvema novima pesniškima zbirkama. Na današnji dan, ki je hkrati tudi svetovni dan spomenikov in spomeniških območij pa bodo drevi v Tehniškem muzeju Slovenije odprli razstavo ob stoletnici prvega preleta južnega Atlantika.

V oddaji Svet kulture bomo predstavili najnovejši roman Toneta Partljiča z naslovom Veter z vzhoda. Zgodovinski roman, umeščen v 30. leta prejšnjega stoletja ponudi nov pogled na štajersko prestolnico. Žlahtna mešanica fikcije in resničnosti predstavlja kopico zgodovinskih osebnosti, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim odpira širši pogled na svet. V nadaljevanju bomo obiskali tudi mariborske odrske deske in vas povabili k ogledu predstave Kako sem se naučila voziti, ki jo je režiral Nejc Gazvoda. Besedilo je leta 1998 ameriški dramatičarki Pauli Vogel prineslo Pulitzerjevo nagrado.

Tokrat o novostih z odrov uprizoritvenih umetnosti. Predstavljamo baletni triptih Med telesi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, medtem ko na drugem koncu države, v Gledališču Koper, potekajo zadnje priprave pred premiero glasbeno-plesne komedije Sanja Valentin, v ljubljanski Mali Drami pa pred gledališko predstavo Še vedno Alice režiserja Matjaža Zupančiča, ki ponuja pogled v notranjo pokrajino znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene Alzheimerjeva bolezen. Predstavljamo tudi plesno predstavo Wima Vandekeybusa, flamskega koreografa, plesalca, filmskega ustvarjalca in fotografa, ki bo s svojo skupino Ultima vez gostoval v ljubljanski Stari mestni elektrarni.

Včeraj in danes v Slovenski kinoteki gostujeta priznani pianist Donald Sosin in violinistka, mojstrica klezmer glasbe Alicia Svigals, ki smo ju povabili pred mikrofon. Z novo izvirno partituro sta sinoči v živo spremljala do nedavnega izgubljeno klasiko nemega filma Mesto brez Judov iz leta 1924, nocoj pa bosta postmodernistično posvetilo temu obdobju filmske zgodovine Mož brez sveta. Napovedujemo dve predstavi: balet Ljubezen v Opera in balet Ljubljana in Kako sem se naučila voziti v mariborski Drami in ocenjujemo tretjo, Pot neizbrana v Mestnem gledališču Ptuj.

V Cankarjevem domu v Ljubljani bosta nastopila violinist Barnabás Kelemen in pianist Mihály Berecz, ki s pobiranjem nagrad na večjih tekmovanjih navdušujeta kot zmagoviti komorni dvojec. V oddaji tudi o novem romanu pisatelja, publicista in nekdanjega ministra za kulturo Toneta Peršaka z naslovom Za gozdom. Avtor v njem premišlja o zakonskem razmerju in spoprijemanju s smrtjo. V generacijskem prepadu med upokojencem in njegovimi tremi odtujenimi otroki pa lahko prepoznamo subtilen prerez slovenske družbe. V ospredju Primorskih slovenističnih dnevov bosta literarni zgodovinar Boris Paternu in pisatelj Marko Sosič.

Ob 100. obletnici rojstva madžarskega skladatelja Györgya Ligetija je pianist in skladatelj Sašo Vollmaier pripravil nov glasbeni projekt z naslovom Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu. Na sporedu bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavljamo spomladanske novosti, ki so izšle pri založbi Miš. Med njimi so domišljijska slikanica o arhitektu Jožetu Plečniku Krušno mesto, novi roman Igorja Karlovška Še sem živa in roman Zadnji odgovor Petje Rijavec. Oglaša se tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec. Tam so v razstavišču Dioklecijanovih term konec tedna odprli razstavo z naslovom Voda v umetnosti in umetnost vode. Posvečena je umetnosti in tehnologijam, ki jih je sprožila voda že v starem veku.

Pisanice ali pisanke, torej slovenska velikonočna jajca, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje okrasje, ki posnema največkrat rastline in cvetove, na tistih z vzhodne strani naše dežele pa se pojavljajo geometrični in stilizirani liki. Pirhi iz Bele krajine so seveda najbolj znani in v Belokranjskem muzeju v Metliki so odprli prenovljeno razstavo Belokranjske pisanice. In tokrat še od dveh novih knjigah, ki sta izšli pri Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega: Igrati (se) igralke Nataše Burger in Moč igralca Ivane Chubbuck v prevodu Jedrt Maležič. Vabljeni v našo družbo.

Danes v oddaji izpostavljamo razstavo Figuralika – Izbrani primeri iz slovenske umetnosti v Cukrarni, na kateri se obiskovalci soočijo z deli 32-ih avtorjev in avtoric v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Razstava na direkten in metaforičen način pripoveduje o stanju v družbi, v kateri živimo. Na malem odru celjskega gledališča pa bodo drevi primerno uprizorili avtorski projekt Ikigai. Avtorica koncepta in scenarija uprizoritve je Varja Hrvatin. Mlada ekipa ustvarjalcev je pripravila interaktivno igro, s katero raziskuje meje posameznikove svobodne volje v svetu.

Po festivalski turneji po Balkanu in Nemčiji prihaja v slovenske kinematografe film Jezdeca režiserja Dominika Menceja. Gre za nostalgično zgodbo dveh prijateljev iz majhne vasi, ki svoja mopeda predelata v chopperja in se podata na pot. Predstavljamo tudi razstavo Požiralniki v ljubljanski galeriji Škuc, ki želi razgrinjati in se upirati, namesto pojasnjevati. Ali, kot je zapisal kustos razstave Domen Ograjenšek: "V časih, ko se vednost in dojemanje borita z neprekinjenimi tokovi nepričakovanega, ponuja fikcija svoja orodja."

Mesec marec je bil spet pester za slovenske založbe. Največ knjig je izšlo na področju mladinske literature. In kaj novega se je znašlo na policah? Omenimo le nekaj tem: Kakšne vse kreativne ideje rodi najstniška želja po osamosvojitvi? Kaj pomeni odraščati z duševno boleznijo? Kaj pomeni odraščati kot Rom in kako je lahko rešilna bilka igra šaha? V ptujskem Mestnem gledališču pa so premierno uprizorili predstavo srbskega avtorja in režiserja Nikite Milivojevića z naslovom Pot neizbrana. V ospredje postavlja vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti, ki sta se v vsej razsežnosti pojavili in izpostavili zlasti v času epidemije koronavirusa – igrata prvakinji slovenskega gledališča Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. In še o sedmem koncertu cikla Tutti – osrednjega simfoničnega cikla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ob gostujočem dirigentu Quentinu Hindleyu in Simfoničnemu orkestru akademije se predstavlja solist Sven Brajković na klavirju. Na programu je tudi noviteta skladatelja Juraja Marka Žerovnika.

Posvečamo se diskusiji o oblikah nasilja v procesih nastajanja gledališke umetnosti, ki je bila organizirana v okviru 53. tedna slovenske drame in na kateri so se še posebno posvetili psihičnemu nasilju. Po krajšem zatišju zaradi epidemičnih razmer pa se v Cankarjev dom danes vrača festival Trangeneracije, ki spremlja in spodbuja umetniško produkcijo dijakov ter jo predstavlja drugim rodovom.

Poezijo Otona Župančiča dobro poznamo, manj znano pa je, da je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec tudi risal. V malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana so včeraj na ogled postavili njegova dela iz sedmih skicirk in mape s posebnimi risbami. Predstavljamo tudi novosti založbe Slovenska matica: antologijo slovenskega domobranskega pesništva Brez Križa in imena, izbor pisem Francesca Petrarke Pisma v antiko, prvi slovenski prevod rimskega zgodovinarja Tita Livija Od ustanovitve mesta in sintezo španske zgodovine z naslovom Zgodovina Španije.

V oddaji Svet kulture bomo strnili vtise s kolokvija o filozofu Reneju Descartesu, ki je včeraj potekal na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Kolokvij so pripravili ob izidu treh nedavno prevedenih Descartesovih del. Izvedeli boste tudi več o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, ki pripoveduje zgodbo o delu Orlovih terenskih ekip. Te so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja.

Predstavljamo monografijo scenaristke in dramatičarke Ane Lasić Intuitivna scenaristika s podnaslovom Arhetipska matrica junakovega potovanja, ki je izšla pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Knjiga, ki je plod avtoričinega dolgoletnega umetniškega in pedagoškega dela, prinaša nove poglede v zakonitosti pripovedovanja filmskih zgodb in bo v pomoč scenaristom pri ustvarjanju njihovih zgodb. Obiskali smo tudi razstavo Moja domača rutina arhitekta Farzina Lotfi-Jama v Aksiomi, ki v svojih delih obravnava temo pametnih mest, domov in s tem povezanih manipulacij.

Frankfurtski knjižni sejem, osrednji založniški dogodek v svetu, presega literarne okvire. Države lahko predstavijo širši kulturni, pa tudi turistični in gospodarski sektor. Na ministrstvu za kulturo so pripravili srečanje z nemškimi novinarji, ki so jim tokrat predstavili slovensko kulturo in literaturo. Dogodek je del promocije častnega gostovanja Slovenije na sejmu, v okviru katerega potekajo v teh dneh srečanja še z največjimi slovenskimi založniki in avtorji. Pa še v gledališče: v SNG Drama Ljubljana nas čaka krstna uprizoritev Mrakijade, družinske sage, prežete z avtobiografskimi elementi Ivana Mraka, kultne osebnosti, ki je močno zaznamovala slovensko dramatiko. Predstavo, ki časovno sega od konca prve svetovne vojne do konca druge, sta po trilogiji Rimljanovina in drugih njegovih besedilih priredila Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac.

Ob Svetovnem dnevu gledališča se danes začenja 53. Teden slovenske drame, festival dramatike in gledališča, ki nastaja po besedilih slovenskih avtorjev. Že včeraj pa se je začel festival radijske igre za dojenčke, malčke in ranljive skupine Poslušati skupaj. Tudi temu se bomo posvetili, in pogledali v berlinski Muzej uporabnih umetnosti, na razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.tsd.si

Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.

Izpostavljamo premiero opere Trubadur Giuseppeja Verdija, ki bo premiero doživela nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, scenografijo je zasnovala Vasilija Fišer, kostume Belinda Radulović, koreografijo Ana Pandur. Glasbeno vodstvo bo v rokah italijanskega dirigenta Roberta Gianole. V nadaljevanju predstavljamo Teden srbske kulture, ki te dni poteka v ljubljanski Mestni knjižnici. Ob bogatem programu, ki zajema ne le književnost, ampak tudi slikarstvo, glasbo, folkloro, film in širše kulturološke teme, je pisatelj Aleksandar Gatalica predstavil že tretji prevod iz svojega opusa v slovenščini, zbirko kratke proze Beograd za tujce. Na program Ars pa danes ob 22.05 prihaja radijska igra Pot domov po besedilu Mihe Mazzinija. Že pred premiero je bila nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić na Hvaru. Pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije, osnova zanjo je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Do hčerke v Slovenijo ni prišel, saj ga zgrabila birokratska mašinerija in umrl je vklenjen v centru za migrante. (Foto: Darja Štavs Tisu / SNG Opera in balet Ljubljana)

V oddaji se bomo danes najprej preselili na avstrijski filmski festival Diagonala, ki se je včeraj začel v Gradcu in prinaša skupno 115 filmov. Predstavljamo tudi knjigo pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin - Sin Očetov. Na novo o Bogu, ki je posthumno izšla pri založbi KUD Logos.

Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.

»Vse moje literarno znanje so sumi, jaz se literaturi približujem s sumljenjem. Literaturi in tudi skoraj vsemu drugemu,« zapiše avtorica Cristina Morales v prvencu Bojevniki, ki zaradi nenehnega preizpraševanja obstoječih družbenih, kulturnih in literarnih struktur velja za enega radikalnejših španskih literarnih glasov. Z njo smo se pogovarjali ob njenem obisku festivala Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o kiparski razstavi Boštjana Kavčiča z naslovom Krog, ki je na ogled v Galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premierno predstavljajo prvo slovensko uprizoritev komedije Lunapark v prevodu Saša Puljarevića, v kateri se srečujemo z medgeneracijskim konfliktom in konfliktom kultur. Igro o prepadu med dvema generacijama, ki se kljub nepremostljivim razlikam vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj, je režirala Tijana Zinajić. V Narodnem domu Celje je na sporedu koncert Godalnega orkestra Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, s katerim praznujejo 10. obletnico od svojega prvega koncerta, v SNG Maribor pa četrti koncert Simfoničnega cikla. Zazvenele bodo skladbe Jeana Markiča, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvoržaka.

V polni dvorani dunajskega kina Metro so odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. Dunajsko občinstvo redko vidi slovenske filme, zadnja retrospektivna slovenskega filma je bila v avstrijski prestolnici pred 20 leti, zato je odlično vzdušje v dvorani hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva pozitivno presenetilo tudi organizatorje. Dogodek je pripravila Slovenska kinoteka v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim kulturno informacijskim centrom Skica na Dunaju in nekaterimi drugimi institucijami. Skupno bo na ogled 34 slovenskih filmov, začela pa se je s prvim slovenskim celovečercem V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika iz leta 1931. V Ljubljani pa se odvija 25. festival dokumentarnega filma, kjer je v sklopu aktualnih, družbenokritičnih filmov letos opazen poudarek na ozaveščanju glede okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem.

O novostih Slovenske matice in o predstavi, s katero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu odpirajo letošnjo gledališko sezono. To je predstava Pena dni po romanu francoskega pisca Borisa Viana.

Kot že verjetno veste, se je v Los Angelesu sinoči sklenila 95. podelitev oskarjev. Najboljši film je po pričakovanjih postala komična drama Vse povsod naenkrat, ki je prejela sedem oskarjev. Tudi prestolnica je te dni v znamenju filma, poročamo o dogajanju na 25. Festivalu dokumentarnega filma. Vabimo pa vas tudi na literarni festival Fabula, v sklopu katerega se bo drevi slovenskemu občinstvu predstavil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto.

Roman Virginie Woolf Gospa Dalloway je mogoče brati kot socialni oziroma politični roman, ki se dogaja takoj po koncu prve svetovne vojne, kot prvi post-pandemijski roman po koncu španske gripe, kot feministični traktat, kot družbeno kritiko, tudi kot kvirovski roman – tako to delo iz leta 1925 opiše hrvaški dramatik Tomislav Zajec, ki je po njegovih motivih napisal izvirno besedilo. Nastala je predstava Gospa Dalloway s krstno uprizoritvijo v Mali drami SNG Drama Ljubljana. Pa še o gostovanju moldavijske pisateljice Tatiane Ţîbuleac na Fabuli, začetku Festivala dokumentarnega filma, četrtem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor in knjižnem festivalu v Trstu.

V Tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so, predelano za potrebe predmetnega gledališča, pripravili uprizoritev tragedije Williama Shakespearja Macbeth. S podnaslovom Rjaveča predstava sta jo priredila italijanski režiser Matteo Spiazzi in dramaturg Benjamin Zajc.Pri založbi Škrateljc so obudili stripovsko zgodbo o Cukrarni in slovenski moderni. Ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v lirično pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. V galeriji Krka v Novem mestu je do 5. maja na ogled razstava ilustracij Danijela Demšarja z naslovom Poetično v podobah. Večkrat nagrajeni ilustrator ima bogat ustvarjalni opus, na tokratni razstavi pa je predstavljena njegova ilustratorska poetičnost. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žena, so tudi naše vsebine uglašene z obeleževanjem. Po oddaji nas bodo spremljali odlomki iz uprizoritve Lepe Vide lepo gorijo, ki so jo po besedilu Simone Semenič v Prešernovem gledališču Kranju uprizorili v sezoni 2021/22, na sporedu pa je tudi nocoj. Med vsebinami pa bomo spregovorili o razstavi V ospredje VI pripravljajo in Dnevu odprtih vrat arhitekturnih ateljejev arhitektk, o filmski umetnosti, ki ji je posvečen festival feminističnega filma v Mariboru ter o Krojih knjig in literarnih revij, okrogli mizi ob likovni prenovi revije Literatura. foto: Nada Žgank, www.pgk.si, izsek

Letošnje leto je tudi leto Ivana Tavčarja – praznovanje se uradno začenja prav danes. Program ob 100. obletnici pisateljeve smrti so danes podrobneje predstavili na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini. A Tavčar nam ni zapustil le brezčasnih književnih del, kot sta na primer zgodovinski roman Visoška kronika in povest Cvetje v jeseni, temveč je deloval tudi na političnem in pravnem področju. Predstavljamo tudi nekaj novosti založbe Goga: Beneška pravljica Huga Pratta, CoDex 1962 : Tvoje oči so me videle islandskega multi-medijskega ustvarjalca Sjona in Zadnje priče Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič.

V Berlinu poteka Mesec evropske fotografije, največji fotografski festival v Nemčiji in na njem razstavlja v Berlinu živeča Vanja Bućan kot prva slovenska fotografinja v okviru tega pomembnega festivala. Razstava ima naslov Rajske ptice. Predstavljamo tudi novosti Mladinske knjige, založbe Miš in KUD Sodobnost International za mlade bralce.

V Svet kulture napovedujemo današnji premieri v Ljubljani in Mariboru. Mestno gledališče Ljubljansko na odrske deske postavlja znamenito »Noro« norveškega dramatika Henrika Ibsena, v mariborski Operi pa bodo krstno uprizorili »Don Carla«, ki ga je Giuseppe Verdi ustvaril po motivih drame Friedricha Schillerja. Fotografski muzej Maribor pa odpira razstavo Primoža Krašne. (foto: Nora v MGL © Peter Giodani / MGL)

Začenjajo se Rdeče zore, mednarodni feministični in kvirovski festival. Odprl ga bo performans Tatiane Kocmur The Following Body, ki je namenjen težko razumljivim posledicam telesnega, spolnega in psihičnega nasilja. Podobe in zvoki, uporabljeni za oblikovanje žive kompozicije, so bili izbrani na podlagi pogovorov umetnice s posameznicami in posamezniki, ki so v mladosti doživeli spolno zlorabo. V oddaji tudi o projektu Tjaše Černigoj Spolna vzgoja II: Zmožnost, o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in radijski kantati Milana Dekleve Ko mene ne bo, bom spet prišla do vas.

Posvečamo se novim naslovom zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe; enemu od temeljnih del avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja Natura morta – rimska novela, najnovejšemu romanu poljskega avtorja Andrzeja Stasiuka Prevoz, ter kroniki padca Sovjetske zveze izpod peresa nobelovke Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke. Z odprtjem razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga se začenja tudi Festival literature sveta – Fabula. Čeprav je uradna otvoritev festivala z ukrajinsko pisateljico Oksano Zabužko napovedana za prihajajoči petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa nekateri festivalski dogodki že potekajo.

31. Dneve komedije, zaščitni znak mesta Celje, bo na odru odprla Mojca Fatur, ki blesti v predstavi Nikoli ni prepozno. Sicer pa so letošnje glavne zvezde še Jurij Zrnec, Sebastjan Cavazza in Marko Mandić, ki bo v predstavi MandićCirkus tokrat oblečen. V soboto pa se je v Stari mestni elektrarni končal 11. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo je prejel koreograf Iztok Kovač. Za najboljšo plesno predstavo je žirija nagradila kar dve deli: U.F.O. in Vstajenje 2.0. Tudi Berlinski filmski festival je že za nami, še tja se bomo ozrli.

"Želim si, da bi popil dobro hladno pivo na osvobojenem Krimu", se ob trpki resničnosti tudi malo pošali Mark Livin, mladi ukrajinski pisatelj leposlovja, strokovnih knjig o psihologiji in strokovnjak s področja medijev. In doda: "Tisti, ki pozivajo, naj se začnemo pogajati z državo, ki izvaja zločine, naj si na lastne oči ogledajo, kaj pomeni uničenje z fosfornimi bombami, ki jih prepoveduje celo mednarodno pravo." Z Markom Livinom je na predvečer prve obletnice vojne v Ukrajini potekal pogovor v Pomniku miru na Cerju. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu pa si lahko ogledamo razstavo del slikarja Jožeta Kotarja ob umetnikovi 70-letnici in hkrati 50-letnici njegovih prvih javnih razstav. Naslovili so jo Kotar Colores mecum porto, kar v prevodu pomeni barve nosim s seboj. In še v Maribor – tam žal še vedno ne najdemo mestnega kina s kakovostno filmsko ponudbo art programa. Zato je pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju filma in filmske vzgoje znova pripravilo pester program nekomercialnih filmov, ki bodo do 22. aprila vsako soboto zvečer na ogled v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča.

Med knjižnimi novostmi, ki so izšle v teh dneh, izstopa roman priljubljene latinskoameriške pisateljice Isabel Allende z naslovom Dolgi cvetni list morja. V njem opisuje eksodus več kot dva tisoč Špancev iz frankistične Španije na krovu ladje Winnipeg pod vodstvom Pabla Nerude. Opozorili bomo tudi na strip o pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu z naslovom Kajuh, pesnik, partizan, ki je nastal po romanu Prestreljene sanje Vlada Vrbiča.

»Če slika pove več kot tisoč besed, kako izbrati tiste, ki se ji najbolj približajo? Kako ujeti v besede njeno bistvo, čeprav je bila narejena med letoma 1880 in 1918, ko niso uporabljali besed, s katerimi se ji bližam danes?« se med drugim sprašuje Tomaž Brejc, eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in avtor knjige Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918. Letos obeležujemo Kajuhovo leto in sinoči, na predvečer 79. obletnice pesnikove smrti, se je obeleževanje začelo s slavnostno akademijo z naslovom Samo en cvet. S preddogodkom se že danes napoveduje 11. Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v naslednjih štirih dnevih predstavil vrhunce slovenske sodobnoplesne produkcije. Vabimo vas k poslušanju!

Na 73. berlinskem filmskem festivalu je ena od izstopajočih tem vojna, posebej seveda v Ukrajini in konflikti v Iranu, a težke zgodbe sežejo tudi do spomina na Sarajevo. Sicer pa na Berlinalu Urša Menart predstavlja nastajajoči film Vse, kar je narobe s tabo, Ivan Gergolet na tržnici igrani prvenec Mož brez krivde, med romani, ki jih producentom predstavljajo kot potencialno zanimive za film, je tudi avtofikcijski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdank pa je pesnik, pisatelj, gledališki kritik in urednik Marij Čuk predstavil novi roman z naslovom Fojba. Čuk je nedavno objavil novo dvojezično pesniško zbirko Vse gube ljubezni, zdaj pa še roman, ki bo zaradi žgoče tematike nedvomno pritegnil veliko pozornost.

Ko se vprašanje gole eksistence zaleti v nepredvidene in katastrofalne okoliščine, teže mislimo na kaj drugega. Prav zato potrebujemo gledališče, so zapisali ob predstavi V agoniji hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki jo bodo premierno uprizorili v vili Zlatici v Ljubljani. Napovedali bomo koncert zbora Slovenske filharmonije Vse, kar ljubi. V oddaji tudi o uprizoritvi čarobne pokrajine Gorjancev. Predstavo za mlade po motivih bajk in povesti Janeza Trdine si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.

Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.

Dramski ansambel SNG Maribor premierno uprizarja glasbeno tragikomično satiro priznanega švicarskega avtorja Friedricha Dürrenmatta Frank V. v režiji Miloša Lolića, ki govori o brezvestnih bankirjih, novodobnih kraljih v sodobnem kapitalizmu. Ozrli pa se bomo tudi v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, kjer bo premierno prikazana politična drama Dominika Smoleta Antigona v režiji Luke Marcena, ki je prepoznaven po aktualnih uprizoritvah z izdelanimi družbenopolitičnimi in etičnimi stališči. Začenja pa se tudi 3. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor.

Udeležili smo se predstavitve monografije o Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila sklepno dejanje lanskoletnega praznovanja Plečnikovega leta, kot so si ga zamislili pri Založbi ZRC SAZU. Knjižni program za letošnje leto je včeraj predstavila Cankarjeva založba: že zdaj pa je izšel roman Anje Mugerli z naslovom Pričakovanja in njegovo avtorico smo povabili pred mikrofon.

Mojster svetlobe, kot mu pravijo, direktor fotografije Sven Nykvist, je bil od 60. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec velikega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Ta je povedal, da sta si delila podoben pogled na stvari, pa tudi občutke glede osvetlitve kadra in moralna stališča glede postavitve filmske kamere. Skupaj sta ustvarila številne mojstrovine sedme umetnosti in v Slovenski kinoteki predstavljajo retrospektivo njunih filmov, pa tudi tistih, pod katere se Sven Nykvist podpisuje kot avtor. Danes je, tudi zaradi modernizacije strojev, v umetniških delih malo prizorov kmečkih opravil, včasih pa je bil to pogost motiv – v slikah, kipih. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi, ki med drugim razkrije, kako ima kmetovanje ne le ekonomske učinke, temveč krepi socialne vrednote in je lahko nenazadnje tudi navdih za ustvarjalnost.

Čeprav se ideja romantične ljubezni dandanes morda zdi zastarela, njene nedosegljive ideale in predstave v sodobni družbi še vedno marsikdaj ohranjamo in jih reproduciramo, kar tematizira tudi roman Ljubimki Elfriede Jelinek. V Slovenskem mladinskem gledališču bo v soboto premierno na ogled predstava, ki je nastala na podlagi romana. Na odru koprskega gledališča pa na oder postavljajo glasbeno-gledališko uprizoritev Lepe Vide, mita o ženski, materi in gospodinji, ki jo žene hrepenenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v berlinski Hiši literature v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom – SKICA Berlin pripravili literarni večer s pisateljico Ano Marwan. Napovedujemo tudi dva koncerta. V dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani se bo s prvim koncertom glasbe za kitaro začel 4. cikel Rasgueádo, v dvorani Union v Mariboru pa bo na 3. koncertu orkestrskega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor gostoval ugledni Münchenski komorni orkester.

Posvečamo se premieri italijanske glasbene veseloigre v dveh dejanjih skladatelja Gioachina Rossinija Italijanka v Alžiru v Operi in baletu Ljubljana, pa tudi koncertu iz cikla komorne glasbe Carpe artem v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med prireditvami ob Prešernovem dnevu izpostavljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Trstu med Slovenci, ki živijo v Italiji, in jo prireja založba Mladika. Poročamo pa tudi o prav posebnem dogodku za Radio Slovenija, ki se je zgodil v Rožni dolini.

Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.

V Mestni galeriji Nova Gorica bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom Observatorij Suzane Brborović, večkrat nagrajene slikarke mlajše generacije, katere dela so tokrat usmerjena v nebo. Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič so pred petdesetimi leti izdali zbornik Skupaj, ki govori o njihovem pisateljevanju in delovanju v Mariboru nasploh. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se pred kulturnim praznikom poklonili izdaji zbornika in gostili dva izmed njegovih avtorjev.

Najprej izpostavljamo razstavo slikarja Boruta Popenka, z najnovejšim ciklom del Odpiranja se predstavlja v mariborski galeriji UGM Studio. V njem ohranja zavezanost geometrijskemu abstraktnemu slikarstvu in velikim monokromnim ploskvam. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino, več del je na začetku leta izdala Založba Mladinska knjiga, založba VigeVageKnjige pa je izdala prvo Mango v slovenščini. Po podelitvi letošnjih glasbenih nagrad Grammy smo poklicali kitarista Maka Grgića, ki že deset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, letos pa je bil že drugič nominiran za to nagrado v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe.

Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.

Oglašamo se z 52. rotterdamskega filmskega festivala, ki je poznan predvsem po neodvisni ter eksperimentalni filmski produkciji. Posvetili se bomo filmu Gospodarji lockdowna režiserja Mihirja Fadnavisa, ki raziskuje, kako se je s pandemijo soočila Indija, država z milijardo in pol prebivalcev, ki je lani sicer praznovala 75. obletnico neodvisnosti. Filmski reportaži pa bomo dodali še pregled knjižnih novosti založbe *cf.

Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla..

Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.

V Mestnem gledališču ljubljanskem poteka festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo drugič zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije, odpira pa ga predstava Praznovanje v režiji Janusza Kice. Festival se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. Obiskali smo tudi Tržaški filmski festival, na program se je uvrstil slovenski celovečerec Zbudi me v režiji Marka Šantića ter kratki filmi Tako se je končalo poletje, O denarju in sreči ter Pentola.

Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.

V našem rednem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike ter o prvem odzivu ministrice za kulturo na vprašanje o vročitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.

Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost. V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z veliko samoironije in družbene kritike prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.

V mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor bo nocoj premiera avtobiografske predstave Kriplov zagovor, v kateri gledališki igralec in lektor Simon Šerbinek na humoren način pripoveduje o svoji osebni zgodbi in invalidnosti, ki mu je spremenila življenje. Režiser uprizoritve je Matjaž Latin. V dvorani Ondine Otte Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo na sporedu drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Vodil ga bo italijanski dirigent Dario Macellari, solist v novem koncertu skladatelja Janija Goloba bo violončelist Gorazd Strlič. V oddaji predstavljamo še novo razstavo: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, ki jo odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM z začetka 20. stoletja in predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. Foto: Matjaž Wenzel

V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič. Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.

Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom. Na fotografijI: Fredy Koschitz, Mariborski most v popravilu, okrog 1942, olje na platnu, 60 x 87 cm, foto: Damjan Švarc.

Naslovno vprašanje je v ospredju drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Nocoj jo bodo v režiji Maše Pelko premierno uprizorili na Velikem odru celjskega gledališča. In še med knjige: predstavljamo drugi sklop del, ki so tik pred iztekom lanskega leta izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za romane treh precej uspešnih tujih avtoric in sicer Papirnata mesta kanadske pisateljice Dominique Fortier, Izgubljena hči ene trenutno najbolj priljubljenih italijanskih avtoric Elene Ferrante in prvi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes z naslovom Vernon Subutex.

Izpostavljamo premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji SNG opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma. Zgodba o nesojeni ljubezni in strtem srcu, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Adolphe Adame, bo tokrat zaživela v umetniški interpretaciji španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza. Pred koncem leta je pri Cankarjevi založbi izšlo šest novih del: pet prevodnih in eno izvirno. Danes predstavljamo tri: zbirko esejev Esada Babačića Navijaj v sebi, zbirko pripovedi o Istri hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina ter potopis britanskega nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace.

Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.

Po prvem celovečernem filmu v samostojni sloveniji Babica gre na jug, gre tja v filmu režiserja Vincija Vogue Anžlovarja zdaj še dedek. Dedek gre na jug je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, ki bo nocoj premiero doživela v ljubljanskem Cineplexxu. V pripovedi Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa in skupaj se odpravita proti Makedoniji, kjer želita najti Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Predstavljamo tudi knjigo Enakozvočje pisateljice Leonore Flis. Prva misel ob naslovu nas napeljuje h glasbi, in v nadaljevanju to bolj ali manj očitno potrjujejo tudi posamezne zgodbe o učenki baleta, klavirju, doživljanju glasbe.

Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik bo odslej mogoče tudi poslušati. Pri ZKP RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Draga Jančarja To noč sem jo videl v interpretaciji igralca Branka Jordana. V oddaji tudi o literarni refleksiji stisk šolskega sistema. Pri založbi Litera je izšel roman Kavč, v katerem avtorica Veronika Mojca Andrej razkriva storilnostno naravnan šolski svet.

Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023. Foto: MGL (Peter Giodani)

V tokratni oddaji najprej o novi predstavi z naslovom Gibanje, pri kateri sta združili moči Cukrarna in SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek. V glavnih vlogah nastopajo Polona Juh, Benjamin Krnetić in Nejc Cijan Garlatti, režiser je Juš Zidar. V oddaji pa poročamo tudi o novostih portala Fran. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44.

Véliki Bősendorfer, klavir, ki je poslušalke in poslušalce programa Ars prav pred kratkim iz starega pospremil v novo leto, je novo življenje dobil v lanskem letu. Prej je nekaj desetletij tih sameval v radijskem studiu; ta čas ga je opazil filmski režiser Miha Vipotnik in o njem, malo pa tudi iz domišljije, posnel film Pošvedrani klavir. Neznosna lahkost bivanja kot pogled z druge strani; tako lahko razumemo izhodišče za razstavo umetniških del iz likovne zbirke Riko, ki jo je v galeriji Miklova hiša v Ribnici, kurirala Nina Skumavc. Več o teh vsebinah v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o zborniku o medijskem prostoru Slovencev v Italiji, ki so ga pred kratkim predstavili v Trstu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Simon Stojko Falk, vir: gregor-strnisa.com

"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.

Pogledali bomo proti najdaljši noči v letu in preverili praznični program po kulturnih ustanovah. Silvestrski večer, ki ga večina preživi na množičnih zabavah na prostem ali v intimnem zavetju doma, je za vedno več ljudi tudi obisk gledališča. Silvestrske predstave so razprodane že mesece vnaprej, gledalci zaupajo umetniškim vodjem gledališč, saj na ta večer ponudijo uspešnice - navadno zabavne in sproščujoče predstave. Prvi dan novega leta bosta v neposrednem prenosu zaznamovala dva novoletna koncerta. Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu, in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije.

V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.

Plesno-gledališka predstava Stopi iz moje sence PI314 v režiji Nede R. Bric je posvetilo delu in življenju Pie in Pina Mlakar. Osrednji motiv predstave s plesalcema Nastjo Bremec Rynia in Michalom Rynia je jadrnica, Galeb PI314, s katero sta zakonca Mlakar jadrala do pozne starosti. V Galeriji Equrna pa zadnji mesec letošnjega leta obeležujejo z malim festivalom sodobnega slovenskega slikarstva. Pod naslovom Meantime/Paintings only razstavljajo slike slikark in slikarjev, ki so zaznamovali slikarsko produkcijo zadnjih let.

V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.

Leto se počasi izteka in praznični konec tedna bodo mnogokje zaznamovali božični koncerti. Med njimi Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, v Ljubljani pa bo s praznično obarvanim sporedom nastopila violinistka Anja Bukovec. V Razkrižju v Prlekiji bodo v soboto izvedli tradicionalno praznično spevoigro Božična noč, v priredbi in režiji Vinka Mőderndorferja pa bo v nedeljo v Mini teatru premiera predstave Dnevnik Ane Frank. foto: Jaka Vatovec, foto: Center in galerija P74, vir: rtvslo.si

Izpostavljamo razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem – včeraj, danes, jutri, ki so jo včeraj odprli v Kranju in razstavo, ki jo ob stoti obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha nocoj odpirajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na razstavi je predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. V oddaji več tudi o dokumentarnem filmu Magdalenice gospe Radojke Vrančič scenaristke in režiserke Helene Koder, ki so ga predvajali v kinodvorani AGRFT-ja ob ponatisu znamenitega cikla Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa.

Letošnja programska ponudba festivala Knjige pod jelkami je iz dveh delov: običajnega literarnega in otroškega s Pravljično deželo knjige. V okviru prvega bo drevi – po sinočnjem otvoritvenem pogovoru s pisateljico Mojco Kumerdej – pogovor s tržaškim novinarjem in politologom Bojanom Brezigarjem s predstavitvijo njegove zadnje knjige Srečanja – doma in po svetu. In tudi na poezijo niso pozabili. V galeriji Photon pa so odprli razstavo Nedokončane krajine avtorja Toma Brejca, po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, pravi. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike.

Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.

Marjetica Potrč, tudi v svetovnem merilu poznana sodobna umetnica, ustvarja na stičišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V Mestni galeriji Piran se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, ki je svojevrsten poklon Istri in njenim prebivalcem. S piranskim projektom Voda in zemlja je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo v domačih okolju in v maternem jeziku. In še bolj tehnična tema: na svojih domačih tleh se že od desetega leta Jožef Trpin navdušuje nad avtobusi in trolejbusi. Večkrat je s kolesom prevozil njihove proge, na koncu vožnje pa z metrom v roki prosil za ogled vozila in ga nato doma do potankosti narisal. Vso zbrano gradivo in zapiske je, sicer kemik po izobrazbi, po upokojitvi dodatno raziskal, opremil s fotografijami in ustvaril knjigo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994. Pa še o tržaški razstavi gibanja I macchiaioli, predhodnikov francoskega impresionizma v Svetu kulture.

Gledališče kot ogledalo sveta nam velikokrat daje možnost preigravanja družbenih in spolnih vlog, ki jih zasedamo v vsakdanjem življenju. Tako ga razume tudi režiser Vito Taufer, ki se je skupaj z dramatičarko Simono Sémenič potopil v ustvarjanje predstave z naslovom žbam! Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo nocoj premiera drame Neznosno dolgi objemi sodobnega ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki pripoveduje o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga, o razmerju med resničnostjo in resnico. Predstavili bomo tudi monografijo Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče Möderndorfer, v kateri je zbranih več kot sto njegovih režijskih stvaritev.

V Moderni galeriji so ob 100. obletnici slikarja, grafika, predavatelja in premišljevalca umetnosti Marijana Tršarja pripravili razstavo Abstrakcija in likovna teorija. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih založbe LUD Šerpa, in sicer dveh pesniških zbirkah. Sveža zbirka Gregorja Podlogarja nosi naslov Atlas, druga zbirka Andreje Štepec pa je naslovljena Jesenožki.

Sprehod po kulturni ponudbi bo posvečen gledališču in plesu. Napovedali bomo premieri predstav Krvava svatba v novomeškem Anton Podbevšek teatru ter Norma Jeane Baker Trojanska v ljubljanskem Miniteatru. Na današnji dan bodo prvič izvedli tudi plesni predstavi Rdeči gozd koreografinje in plesalke Leja Jurišić ter plesni solo Lade Petrovski Ternovšek Zgodbe iz tišine.

S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Poročali bomo z mednarodne filozofske konference z naslovom Hegel, ženska in feminizem. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.

Ponedeljkov Svet kulture najprej prinaša vpogled v dogodke Kajuhovega leta. Letos namreč mineva sto let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju. Tam v teh dneh potekajo številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. V oddaji poročamo tudi o dogajanju ob projektu Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Prestolnica kulture bo namreč leta 2025 Nova Gorica.

Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava v poklon Silvestru Komelu, likovnemu ustvarjalcu dveh Goric in slikarju kraške pokrajine. Koncert Sinergija strun, v znamenju kitare z glasbo iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike italijanske in nemške šole, bo nocoj v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Ljubljani pa od sinoči poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta Žensk. Rdeča nit je mitologija in feministične interpretacije mitov. na fotografiji: dokumentacija performansa: Osem umetnic: Vrhunec, foto: arhiv umetnic, vir: cityofwomen.org

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih danes predstavljamo dve novi knjižni deli izpod peresa slovenskih avtorjev - kriminalni roman Metoda Pevca Greh in generacijski roman Monike Žagar Diši po dosegljivem. Poročamo tudi o dnevih slovenskega filma, ki bodo v naslednjih dneh potekali v Beogradu ter o nagradi, ki jo bodo podelili režiserju in direktorju fotografije Karpu Godini. V Stari mestni elektrarni pa se danes začenja cikel dogodkov Mesta žensk, ki so ga poimenovali Miti in meduze. V petih dneh se bo zvrstilo več dogodkov kot so performansi, razstave, okrogla miza, predstava in koncert. Rdeča nit vseh dogodkov je feministična interpretacija nekaterih starodavnih mitov.

Veliki zmagovalec Animateke je estonski film Sierra. Film, ki so ga delno navdihnili režiserjevi otroški spomini, prikazuje, kako se oče in sin udeležita tekmovanja v reliju. Da bi zmagala, se fant spremeni v pnevmatiko. V oddaji bomo ob pregledu najboljših animiranih filmov s tega mednarodnega festivala predstavili tudi novosti s področja otroške in mladinske književnosti.

Začnemo s Prešernovimi nagradami, ki so jih tradicionalno razglasili v Narodni galeriji. Za življenjsko delo so se poklonili multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in slikarju Hermanu Gvardjančiču. Posvetimo pa se tudi gledališču: SNG Drama Ljubljana decembrsko vzdušje odpira z družinsko dramo Kako je padlo drevo, v kateri družinski člani zaradi preobremenjenosti skoraj spregledajo spreminjanje narave in urbanega sveta okoli sebe. Na malem odru SNG Nova Gorica pa bo prav tako jutri ob 20ih premierno zaživela distopična igra Nenadoma, reka, srbskega dramatika in dramaturga Dimitrija Kokanova, ki je z njo odgovoril na Orwellov roman 1984. V Svetu kulture malo 16. uri še o predstavi Iščoča v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu – ta je plod raziskovanja in zgodovinjenja slovenskega sodobnega plesa, ki se ju je lotila plesalka in koreografinja Urša Rupnik.

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo najprej popeljali v zaodrje decembrskega sejma ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Potekal bo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška, na njem pa se bo predstavilo trideset ilustratork in ilustratorjev. Posebno pozornost letos namenjajo Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. V oddaji boste izvedeli tudi več o razstavi Natalije Juhart Brglez z naslovom Linije vsakdana, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Obiskali pa smo tudi egiptološko konferenco, ki se je danes začela v Narodnem muzeju Slovenije.

Tokrat se podajamo v Bruselj, kjer so, kot je videti, ob razstavi o Giuseppeju Tartiniju slovenski evroposlanci našli skupni jezik in njeno postavitev z naslovom Učitelj narodov enotno podprli v Evropskem parlamentu. Iz Bruslja odhajamo v Celje, kjer so v Pokrajinskem muzeju odprli razstavo Žovneški postanejo grofje celjski, in v Maribor, ki se lahko pohvali z novim Lutkovnim muzejem. V prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga so na ogled so izbrane lutke, kostumi in scenski elementi.

Predstavljamo razstavo Konstruirane krajine v Galeriji Vžigalica v Ljubljani. Njen avtor, italijanski filozof in kulturni antropolog Leone Contini na umetniški način razmišlja o migracijah iz Kitajske v Italijo, ki so posledica razcveta tekstilne industrije na toskanskem podeželju. Napovedujemo Mednarodni festival sodobne glasbe, imenuje se Biennale Koper in v našem obalnem mestu letos poteka osma edicija.

Tokrat vas bomo povabili na mednarodni festival Animateka, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Letošnja, že 19. izdaja ponuja tri tekmovalne sklope, na ogled bo 8 celovečernih animacij in več animiranih dokumentarcev, v fokusu pa je tokrat francoski animirani film. V Trstu so pretekli teden otvorili razstavo o najslavnejšem britanskem uličnem umetniku, Banksy-ju. V prostorih nekdanje ribarnice je na ogled dobrih 60 raznolikih del, poročamo pa tudi o tem, kdo je prejemnik letošnje mednarodne arhitekturne nagrade piranesi.

V ospredju današnjih kulturnih novic bo balet Gospa Bovary v SNG Maribor. Po zgodbi Gustava Flauberta jo je režirala Valentina Turcu, s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Baletno predstavo bo obarvala glasba Frédérica Chopina in Philipa Glassa. Predstavili bomo tudi drevišnjo geolokacijsko zvočno razstavo Philomela Karmine Šilec, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti. Ustavili se bomo še v Piranu na tamkajšnjih Dnevih arhitekture, ter v Ljubljani na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je obiskal belgijski pisatelj Bart Moeyaert. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)

Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Vir fotografije: https://www.bad-eisenkappel.info

Fotografa Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta čas pandemije in zaprtja v svoje domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. V tem času sta doživela tudi rojstvo svojega sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsakodnevno lovila preobrazbo svoje družine. Fotografije sta razstavila v Mali galeriji Cankarjevega doma in jih naslovila Bonjour le jour, kar v francoščini pomeni Dober dan, dan. Prevajalec in pisatelj Branko Gradišnik pa je z družino koronske ukrepe obšel s potovanjem po Provansi. Nastal je potopis V raj in nazaj, ki ga predstavljamo med ostalimi novostmi založbe Sanje.

Sinoči se je s slavnostnim odprtjem v Festivalni dvorani v Ljubljani, na katerem so podelili Schwentnerjevo nagrado, začel 38. slovenski knjižni sejem. Danes dopoldan pa so sejem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal do prihajajoče nedelje, odprli še za širšo javnost. Letos bo sejem s sloganom Berem svet prvič potekal hibridno – v živo in na spletu, kjer bo trajal teden dni dlje. V obdobju epidemije covida 19 smo redno spremljali priporočila Alojza Ihana, mikrobiologa in imunologa, ki pa je tudi nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Epidemije se je zdaj lotil v dveh knjigah: človeške občutje in odzive je izrazil v romanu Karantena, tik pred izidom pa je tudi knjiga Skupinska slika z epidemijo, v kateri so zbrane kolumne iz časnika Delo. Za obe knjigi je poskrbela založba Beletrina.

V torkovem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o zbirki kratkih zgodb Nevidna ženska in druge zgodbe hrvaške avtorice Slavenke Drakulić. Priznana pisateljica se je včeraj mudila v Ljubljani in zastavili smo ji nekaj vprašanj. Odpravili se bomo tudi na tradicionalni filmski festival v Berlin, ki je trenutno v polnem zamahu. Na pustni torek pa vas bomo povabili še na prav posebno razstavo pustnih likov, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.

Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo, je zapisala mednarodna žirija o hrvaškem filmu Varen kraj, zmagovalcu letošnjega ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Pod scenarij in režijo se podpisuje Juraj Lerotić, ki je v prvencu zaigral samega sebe. V oddaji tudi o priznanjih živa za najboljši muzej in kulturni spomenik v slovanskih državah in knjižnih novostih založbe Goga.

Plesni maraton, na katerem se tekmovalci zaradi denarja in slave izčrpavajo do smrti, ilustrira rojevanje podivjanega kapitalizma. Predstava Samo ne se ustavit!, ki jo bodo premierno uprizorili na odru mariborske Drame, je metafora za vrtiljak, s katerega ne moremo stopiti, poudari režiser Primož Ekart. Sodobni čas namreč znova poraja krize in izkoriščanje delavcev. Umetniško sodelovanje med ŠKUC gledališčem in našim programom Ars pa v dvorani Gledališča Glej predstavlja krstno izvedbo novega slovenskega besedila Steklena struna. Participativna radijska igra izpod peresa Sandija Jesenika se ukvarja s problemi spolnega, fizičnega in verbalnega nasilja. Premierno bo uprizorjena danes. V Galeriji Krško je na ogled razstava Habitat slikarja Uroša Weinbergerja, ki ustvarja na področjih sodobnega slikarstva, muralov, večmedijskih instalacij ter glasbe, in posvetili se bomo še koncertu violončelista Milana Hudnika in klarinetista Jožeta Kotarja. Glasbenika bosta v Studiu 26 Radia Slovenija izvedla dela iz cikla Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, na sporedu pa bo glasba Lojzeta Lebiča, Brine Jež Brezavšček, Urške Pompe, Tilna Lebarja in Domna Gnezde.

Z delom nemškega dramatika Bertolta Brechta Strah in beda Tretjega rajha se je spoprijel režiser Sebastijan Horvat. Skupaj z dramaturgom Milanom Ramšakom Markovićem je prilagodil besedilo za sodobni čas. Predstava je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi se opira na Brechtovo besedilo, drugi pa je sodobno aktualen. Poročamo tudi o tem, da bo program Ars drevi del tradicionalnega radiofonskega projekta Rojstni dan umetnosti evroradijske skupine Ars acustica. Vsakega 17. januarja si radijske postaje namreč izmenjujejo zvočna darila, glasbene, radiofonske kompozicije in eksperimentalne radijske igre.

Predstavljamo tri nocojšnje dogodke. Na velikem odru SNG Nova Gorica bo premierno zaživela plesna uprizoritev Perpetuum mobile v koreografiji Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki sta se podpisala tudi pod vizualno podobo in izbor glasbe. Uprizoritev je posvečena 570-letnici vizionarja, umetnika, arhitekta in izumitelja Leonarda Da Vincija. V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo premierno uprizorili monodramo, avtorski projekt dramskega igralca Ivana Peternelja, pri katerem je združil moči z dramaturginjo Simono Semenič, navdih zanj pa je našel v delu ruskega skladatelja Musorgskega. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo na sporedu tretji koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ciklu Kromatika bo z dirigentom Villejem Matjeveffom in pianistko Martino Filjak izvedel dela Nine Šenk, Edvarda Griega in Jeana Sibeliusa. Na fotografiji: Perpetuum Mobile v izvedbi MN Dance Company (foto: Damir Ipavec)

V današnjem Svetu kulture v poslušanje ponujamo pogovor Vlada Motnikarja z madžarskim pisateljem Lászlóm Krasznahorkaijem, ki ga bo jutri v Cankarjevem domu gostil festival Fabula. Temu dodajamo še prispevek z najnovejše razstave fotografa Boruta Krajnca, ki se drevi odpira v novomeški Galeriji Simulaker. (foto: Vilharjeva cesta, Ljubljana, 5. julij 2008 © Borut Krajnc)

Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.

Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana pod umetniškim vodstvom Renata Zanelle tudi v novi sezoni nadaljuje z uspešnimi gostovanji v tujini. Ljubljanski baletniki so tako v nedeljo navdušili občinstvo na razprodanem gala baletnem večeru v gledališču Málibran v Benetkah, ki je potekal v okviru v okviru letošnje 16. izvedbe festivala Venezia in Danza.

V galeriji mesta Ptuj se na razstavi Czechoslovenia predstavlja dvanajst čeških umetnikov v okviru mednarodne izmenjave, ki naj bi pokazala najboljša dela s področja sodobne umetnosti v zadnjih več kot dvajsetih letih. Na Jesenicah se začenjajo 35. Čufarjevi dnevi, tekmovalni gledališki festival ljubiteljskih gledališč in igralskih skupin iz Slovenije in zamejstva. Začenjamo pa z mednarodnim filmskim festivalom Liffe, ki je v popolnem razmahu.