Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.

Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.

Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?

Donald Trump je tik pred konvencijo republikanske stranke, ki naj bi bivšega predsednika Združenih držav Amerike še uradno ustoličila za republikanskega predsedniškega kandidata, postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata je preživel z lažjo poškodbo, le nekaj sekund po strelu, ki je šokiral svetovno javnost, je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Kakšen zagon dobiva, kaj streljanje na predsedniškega kandidata pove o današnji ameriški družbi, kako varni so politično povsem razklani Američani in pred kakšno izbiro pravzaprav stojijo slabe štiri mesece pred predsedniškimi volitvami?

Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.

Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman

Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.

Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.

Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.

V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.

Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec

Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Slovenija praznuje dan državnosti. Kaj natančno praznujemo? Kakšen odnos imajo mladi do države? Kdo je pristen domoljub? Ali šola vzgaja dovolj za domoljubje in aktivno državljanstvo? Zakaj se mladi v povprečju bolj zanimajo za politiko kot pred leti? Kaj vpliva na njihovo politično zavest? Zakaj se je poglobil ideološki prepad med fanti in dekleti? O vsem tem v tokratni praznični oddaji, ko praznujemo 33. rojstni dan Slovenije. Gostje: dr. Mitja Sardoč, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu; dr. Tibor Rutar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Nika Rojc, predsednica dijaške organizacije; študenta Matic Urankar Kosec in Zala Trebežnik ter dijak Amadej Kobe.

Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so pridobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve sicer ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je dejansko rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, predstavniki slovenskih občin.

Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi. Kaj predlaga pristojno ministrstvo in kakšni so prvi odzivi na predloge sprememb? Težave s kadrom v domovih za starejše je še ena pereča tema. Bo kadrovsko sliko izboljšal interventni zakon? Komentiramo delitev položajev v evropskih institucijah po volitvah, obisk ruskega predsednika v Severni Koreji ter kaj prinaša slovenskemu gospodarstvu in raziskovalnim institucijam polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Pregled tedna pa začenjamo z najpomembnejšo postransko stvarjo, nogometom. Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je v polnem razmahu; premišljujemo njegov družbeni fenomen in vpliv na gospodarstvo.

V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.

Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.

Slovenija in Evropska vesoljska agencija bosta danes v Parizu podpisali pogodbo o polnopravnem članstvu naše države v tej organizaciji. S prihodnjim letom bo postala 23-a članica agencije in po 15-ih letih sodelovanja na nižjih ravneh bodo slovenska podjetja in raziskovalni inštituti dobili dostop do najbolj prestižnih programov in najboljših laboratorijev, pa tudi možnost sooblikovanja tehnoloških, znanstvenih in političnih usmeritev Evropske vesoljske agencije. Kaj to pomeni za slovenski vesoljski sektor, gospodarstvo nasploh in geopolitični položaj države, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne; Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs; Grega Milčinski, soustanovitelj podjetja Sinergise; Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.

Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.

Začenja se nogometni praznik. V Nemčiji je evforija že na višku, velika pričakovanja imajo tudi slovenski navijači. Analiziramo evropske volitve, kakšno je sporočilo slovenskih volivcev, kakšno v drugih evropskih državah? V Franciji se po zmagi skrajne desnice že pripravljajo na predčasne volitve. Spremljamo tudi zasedanje voditeljev G7 ter priprave na mirovno konferenco o Ukrajini.

V Nemčiji se ta konec tedna začne Evropsko prvenstvo v nogometu, kjer bo po 24 letih znova nastopila tudi slovenska reprezentanca. Ta je sredi tedna prvič vadila v Wuppertalu, trening izbrancev selektorja Matjaža Keka pa si je ogledalo več tisoč tamkajšnjih ljubiteljev nogometa. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili številnim razsežnostim te igre, ki jo nekateri imenujejo najpomembnejša postranska stvar v življenju in ki krepko presega zgolj športne vidike. Avtor oddaje je Aljaž Golčer.

Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.

Evropske volitve so za nami. Štirim dozdajšnjim evropskim poslancem se je pridružilo pet novih. Kaj prinašajo rezultati tokratnih volitev, kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšne bodo spremembe na domačem političnem področju, kakšne so napovedi za naprej? Podrobno analizo bomo opravili v današnjem Studiu ob 17.00 z Mirom Hačkom. Markom Lovcem, Dejanom Verčičem in voditeljem Tomažem Celestino.

Je bilo ta teden res (skoraj) vse podrejeno volitvam? Od priznanja Palestine v Sloveniji, do prvega znižanja obrestnih mer v Evrskem območju po skoraj petih letih? Smo v Sloveniji in Uniji sploh imeli resno predvolilno kampanjo s tehtanjem konceptov razvoja Evropske unije, odzivov na izzive podnebja, staranja, vojni in geostrateške transformacije sveta ter političnih slogov? So tudi drugod po Uniji govorili ne le o vzponu skrajne desnice ampak tudi, ali je džoint lahko zdravilo? O vsem tem z našimi analitiki, pa tudi o inventuri obnove po avgustovskih poplavah, kjer je napredek pri vodotokih in cestah napredek je, obupujejo pa na selitev čakajoče družine iz uničenih domov. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 z Eriko Štular.

Zaključno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi volitvami, ki so ga pripravili ustvarjalci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Veliko volilno soočenje so vodili Manica Janežič Ambrožič, Aleš Kocjan in Katja Štok.

Naša država potrebuje učinkovito prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči z namenskim helikopterjem. Helikoptersko nujno medicinsko pomoč zdaj opravljata dva prevoznika: Slovenska vojska in policija. Helikopterji pa imajo tudi druge naloge, zato včasih helikoptersko posredovanje ni mogoče. Gorska reševalna služba Radovljica predlaga tudi selitev helikopterske baze na letališče v Lescah, saj se reševalne ekipe na brniškem letališču srečujejo s številnimi omejitvami, ki slabšajo odzivni čas, izjemno pomemben za paciente v nujnih stanjih. Za dolgoročno prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, in čim prejšnjo vzpostavitev tretje helikopterske baze za južno Slovenijo, si prizadevajo tudi s peticijo.

V nedeljo bomo poleg evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih, med drugim o uporabi konoplje. Zagovorniki legalizacije pravijo, da pozitivno vpliva na zdravje, proračun in gospodarsko rast. Nasprotniki svarijo pred vplivom, ki ga ima dolgotrajna uporaba konoplje na duševno zdravje in razvoj možganov predvsem pri mladih. Ti ocenjujejo, da je konoplja že zdaj lahko dostopna. Stališča zagovornikov in nasprotnikov legalizacije konoplje bomo soočili v današnjem predreferendumskem soočenju, ki ga pripravljata Nataša Mulec in Jure Čepin.

Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod

V nedeljo bomo poleg evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih, med drugim o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob tem se odpirajo številna vprašanja in pomisleki. Izpostavili jih bomo v današnjem soočenju zagovornikov in nasprotnikov do prostovoljnega končanja življenja. Voditeljici sta Eva Lipovšek in Alenka Terlep.

V torek bo državni zbor odločal o priznanju Palestine. Kaj to prinaša, lahko kaj spremeni, kakšne bodo posledice? V kritičnem pregledu dogajanja v tem tednu tudi o odzivih na odločitev ameriškega sodišča o obsodbi predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Pri nas mineva dve leti delovanja vlade, delamo bilanco uresničenih obljub in podrobno analiziramo nov davčni sveženj sprememb.

V manj kot dveh letih smo že pred tretjimi davčnimi spremembami. Tokrat sicer ne gre za zvišanje davkov, razen višje obdavčitve sladkih pijač. Predlogi gredo bolj v smer odprave administrativnih ovir, določenih poenostavitev, pa tudi zaostritev. Podrobneje o predlaganih spremembah in prvih odzivih v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar.

V okviru soočenj pred volitvami v Evropski parlament bomo na Radiu Slovenija tokrat soočili predstavnike sedmih parlamentarnih list. Poleg priznanja Palestine, ki trenutno najbolj buri politično dogajanje, bomo kandidate spraševali tudi, kako naj se Evropa loti zelenega prehoda, migracij in demografske slike, kako oblikovati novo kmetijsko politiko, pa tudi o prepletanju evropskih volitev s slovensko notranjo politiko in o geopolitičnem umeščanju Evropske unije v svetovno dogajanje. V volilnem soočenju s Špelo Novak in Tomažem Celestino.

Španija, Norveška in Irska so sklenile priznati državo Palestino. Kakšen politični in simbolni pomen ima priznanje države brez jasnih mej in vodstva? Kdaj bo Palestino priznala tudi Slovenija? In kako bi lahko mednarodna skupnost prisilila Izrael, da spoštuje zahtevo Meddržavnega sodišča glede ustavitve ofenzive v Rafi? Več o teh in drugih vprašanjih, povezanih z bližnjevzhodnim konfliktom, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje voditelja Blaža Ermenca bodo: - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin - nekdanji predsednik republike, profesor mednarodnega prava, doktor Danilo Tuerk - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Bojko Bučar.

V nedeljo, 9. junija, bodo poleg evropskih volitev potekali tudi trije posvetovalni referendumi. Volivke in volivci bomo odločali o rabi konoplje, o evtanaziji in o uvedbi preferenčnega glasu. Tokrat bomo soočili 12 organizatorjev referendumske kampanje v zvezi s preferenčnim glasom. Z redkimi izjemami uvedbo preferenčnega glasu podpirajo. A kakšnega? Relativnega ali absolutnega, neobveznega ali obveznega? Kaj se bo zgodilo z volilnimi okraji? Ne glede na to, kaj bodo rekli volivci na referendumu, je za uvedbo prednostnega glasu potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru. Dva dozdajšnja poskusa njegove uvedbe sta že bila neuspešna. O vsem tem v predreferendumskem soočenju z voditeljicama Lucijo Dimnik Rikić in Jolando Lebar.

V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti? Kako naj ureja migracije, kako naj krmari v obrambni politiki in kam naj se umesti geostrateško? Bo zeleni prehod še na dnevnem redu prihodnje bruseljske administracije? O pogledih na ta vprašanja ter vsa druga, ki močno zadevajo sleherno Evropejko in Evropejca, v današnjem radijskem predvolilnem soočenju zunajparlamentarnih strank, ki jih v Studiu ob 17-ih gostita Sandra Krišelj in Robert Škrjanc.

Pred dnevom slovenske diplomacije se na Radiu Slovenija spominjamo poti, ki smo jo prehodili kot subjekt mednarodne skupnosti. V Studiu ob 17h se bomo lotili vprašanj, s katerimi so se in se še srečujejo naši diplomati, pa izzivov, ki čakajo našo državo kot članico zveze Nato, Evropske unije in nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov. Kako pomembna so za Slovenijo vprašanja priznanja Palestine, pa sprejetja resolucije o genocidu in odnosov do sosednjih držav?Nanje bodo poskušali odgovoriti gostje: nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, diplomat Milan Jazbec in profesor mednarodnih odnosov Boštjan Udovič.

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Kako dostopna bo oskrba na domu, ki se bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uveljavila prihodnje leto? Jo bo sploh mogoče zagotoviti, če je že danes pomoč na domu zaradi pomanjkanja kadra precej skromna, čakalne vrste pa so dolge? Kakšen bo vstopni prag, kdo bo do oskrbe upravičen in kaj bo z ljudmi, ki tega ne bodo dosegli ? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Mateja Nagode - (vd direktorice) Ministrstvo za solidarno prihodnost, Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Barbara Kobal Tomc- direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Liljana Batič- direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Bojan Kranjc, direktor koncesijskih domov Deos,

Vlada v javno obravnavo pošilja prenovljeno uredbo o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po več kot desetletju načrtov bi tako zdaj predvidoma v nekaj letih nova obrata za sežig odpadkov stala v Ljubljani in Mariboru, zagotavljala bi tudi toploto prebivalcem. A odprtih je še precej vprašanj, tako glede financiranja kot tudi glede javne podpore in vpliva na okolje. Za Ljubljano se prav zdaj izvaja študija, kako visok dimnik bi tak obrat potreboval, da bi izpusti segli nad inverzijo. Vprašanje je tudi, kako bi tak način obdelave odpadkov vplival na delež recikliranja. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc Jaka Kranjc, Ekologi brez meja Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem Kliničnem centru

Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

Na dan Evrope in natanko mesec dni pred volitvami v Evropski parlament v Sloveniji preverjamo, koliko dela je bilo opravljenega v preteklih petih letih, premišljujemo o kondiciji Evropske unije in gledamo v bližnjo prihodnost, v izzive, ki Evropo čakajo v prihodnjih letih. Vabilo voditeljice Studia ob 17.00 Sandre Krišelj so sprejeli dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete in dr. Matjaž Nahtigal s ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Izrael namerava zasesti Rafo, še zadnje zatočišče Palestincev v Gazi. Kam bo odšlo milijon in pol tamkašnjih prebivalcev? So izraelski cilji res uničenje teroristov, ali pa uničenje zamlje, kjer bi lahko živelo palestinsko ljudstvo? Kdaj je boj za državno ozemlje postal boj za sveto zemljo - ob ponavljajočih se izraelsko arabskih vojnah ali že zdavnaj prej? So vojne na Bližnjem vzhodu „svete“ tudi za Združene dražve Amerike“? Ali je v sveti vojni sploh možen kompromis? Na ta druga bomo skušali dogovoriti v tokratnem Studiu ob 17h. Z nami bodo vojaški strokovnjak Boris Knific, teolog Matjaž Celarc, politolog Primož Šterbenc in dopisnik Andrej Stopar. Oddajo bo vodil Marjan Vešligaj.

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.

Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. medicine Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje

V drugem Studiu ob 17h, ki ga to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno voljo napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.

Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Mineva 20 let od včlanitve Slovenije v zvezo Nato, ki je trenutno pred najbolj negotovim obdobjem in pred eno največjih preizkušenj. In medtem ko se mrzlično iščejo razlogi in načini, kako Ukrajini zagotoviti več vojaške pomoči, se krepijo pozivi Izraelu, naj vendarle ustavi napade in prepreči eno najhujših humanitarnih katastrof. Dejavno se vključuje tudi Slovenija. Ministrica za digitalno preobrazbo je sicer prestala interpelacijo, a le z delno koalicijsko podporo, ta teden pa pa se je endarle začela tudi mediacija za končanje rekordno dolge zdravniške stavke. O vsem tem v kritičnem pregledu tega tedna z Alešem Kocjanom.

Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so: - Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO - Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija - Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist - Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.

Pred desetimi dnevi se je v Posočju začela plovna sezona, ki so jo razburkala nova pravila in višje cene za uporabo vstopno-izstopnih mest. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namreč letos veljajo trije odloki. Če je denimo kajakaš, ki je veslal od Boke do Trnovega, lani plačal tri evre, bo moral za dovolilnico letos odšteti 13 evrov. Pravila igre se spreminjajo tudi za podjetja, ki so doslej lahko plačevala letni pavšal 2.500 evrov za celotno floto, po novem pa mora na odseku kobariške občine vsak gost plačati 10 evrov. Bo to prineslo večjo transparentnost, varovanje okolja, varnost in predvsem možnost boljšega urejanja vstopno-izstopnih mest v prihodnosti, kot trdi kobariški župan, ali gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, pohlep in pretirano birokracijo, kot mu očitajo podpisniki pobude za ustavno presojo kobariškega odloka? Kako na vse skupaj gledajo domačini, kajakaši in podjetja, ki ponujajo vodne dejavnosti, kakšne posledice bodo prinesle spremembe in ali bi vendarle lahko vse tri občine našle skupni jezik z uporabniki rek, bomo ugotavljali v tokratnem terenskem Studiu ob 17-ih v Kobaridu z Marišo Bizjak. Gosti: - župan Občine Kobarid Marko Matajurc - župan Občine Bovec Valter Mlekuž - župan Občine Tolmin Alen Červ - predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs - rekreativni kajakaš Dimitrij Saksida

Kaj prinaša zgodovinska odločitev za Bosno in Hercegovino o začetku pristopnih pogajanj z EU? Kakšni so sklepi vrha glede Ukrajine? Vladimir Putin si je na predsedniških volitvah v Rusiji zagotovil nov mandat, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je presenetil z najavo kandidature na parlamentarnih volitvah. Vlada in sindikat Fides sta sprejela dogovor o mediaciji, v tedenskem pregledu aktualnih dogodkov pa seveda tudi o slovenskem prazniku v Planici.

Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj o včlanitvi Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, in to naj bi danes potrdili voditelji držav članic. Smo priče pomembnemu preboju zahodnega Balkana v združbo držav, ki jim geopolitično že dolgo pripada, ali pa je to le nova stopnica na dolgotrajni poti, za katero nihče ne ve, kam vodi? Katere strahove imajo evropske države pri vključevanju zahodnega Balkana? O vsem tem in še čem bomo v Studiu ob 17h govorili z gosti Farisom Kočanom, Zijadom Bečirovićem in Petrom Grkom. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

Predor Karavanke je naš najdaljši cesti predor, edini enocevni, kar zelo zmanjšuje prometno varnost, hkrati pa edini, ki si ga delita dve državi. Preboj druge cevi avtocestnega predora je tako pomemben mejnik, gradbena dela, ki so jih začeli pred tremi leti in pol, naj bi v celoti končali do konca leta, za promet pa naj bi drugo cev odprli leto pozneje. Pretočnost prometa se bo s tem precej povečala, kar je pomembno ob podatku, da gre skozi predor skoraj 14 tisoč vozil na dan. O poteku del, težavah in pričakovanjih v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

Pogajanja – to je beseda, ki najbolje označuje skupni imenovalec iztekajočega se tedna. Doma brezplodna maratonska pogajanja o plačah, stavkovnih in protestnih zahtevah uradnikov, sodnikov, kmetov. V tujini pogajanja o miru, ki bi jih svet nujno potreboval za ohranitev človečnosti. Pogajanja bodo zato tudi rdeča nit Tedenskega aktualnega mozaika. Pojasnili bomo med drugim ozadja o mediaciji med vlado in zdravniki ter načrte v zvezi z referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Iz sveta pa o trpljenju v Gazi in oviranju humanitarne pomoči, ruskih volitvah v senci vojne v Ukrajini ter žarku upanja na poti Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Kritični pregled tedna ta teden v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

V gledališču Dolby v Los Angelesu so podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana.

Najdaljši zdravniški stavki pri nas še ni videti konca. Stavkovnemu valu se pridružujejo tudi tožilci, medtem ko so sodniki začeli s pravnimi postopki za izterjanje premalo izplačanih plač. Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema, zato so centri za socialno delo zasuti s stotinami vlog za oskrbovalca družinskega člana. V tednu, ko z dnevom žena opozarjamo na položaj žensk, je Francija v ustavo izrecno zapisala tudi pravico do splava. O teh in številnih drugih temah, ki so zaznamovale teden doma in na tujem, v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom žensk bomo v Studiu ob 17-ih govorili o eni izmed številnih žgočih tem, ki pestijo ženske: plačni neenakosti. Kako je mogoče, da so ženske pri istem delodajalcu za enako delo oziroma delo enake vrednosti še vedno plačane manj kot moški in da država kljub opozorilom Sveta Evrope nima ustreznih mehanizmov za preprečevanje plačne neenakosti? Osvetlili bomo vzroke za plačno vrzel, posledice in mogoče rešitve. Odgovore na ta vprašanja bodo iskali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, raziskovalka področja plačne vrzeli Andreja Poje, Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Oddajo pripravlja Tita Mayer.

Slovenski javni zdravstveni sistem je na prelomni točki. Kaj ga lahko reši nadaljnjega razpadanja? Stavka zdravnikov, ki traja že osem tednov, je številne obstoječe težave v zdravstvu še bolj razgalila in poglobila. Katere so te in kje so najbolj izrazite? Kako jih občutijo zaposleni, kako bolniki? Kaj je nujno spremeniti, kaj mora pri tem narediti vlada in kaj zdravniki? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s strokovnjaki, predstavniki vlade, zdravnikov, bolnišnic in zdravstvenih domov.

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti: Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete

Bodo nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, razlaščeni v bančni sanaciji pred desetimi leti, zdaj vendarle dobili ustrezno pravno varstvo in bo dolgoletna saga končno dobila sodni epilog? Potem ko je en zakon o sodnem varstvu že padel na Ustavnem sodišču, je finančno ministrstvo zdaj pripravilo novega. Še pred njegovo potrditvijo v Državnem zboru je deležen številnih kritik, še posebej na račun poravnalne sheme za 100 tisoč oškodovancev. Argumente soočamo z voditeljico Urško Jereb in gosti.

Najdaljša stavka v zgodovini države se še zaostruje, vlada pa z odlokom širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke. Bo nastali pat položaj med vlado in Fidesom lahko rešila mediacija? Kdo pa bo rešil vse bolj ne življenjske razmere v Gazi, kjer vlada vse večja lakota, širijo se nalezljive bolezni in nadaljujejo napadi? Evropski voditelji so se ta teden bolj kot z Gazo ukvarjali s pomočjo Ukrajini, ne le s finančno, razburjala je tudi izjava o morebitni napotiti vojakov.

Med počitnicami otroci in mladostniki še več časa preživijo ob sodobnih tehnologijah. Ta ne le, da povzroča vse več odvisnosti pri mladih, v povezavi s spletom se vsako leto povečuje tudi število kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da je to naša nova realnost, ki ji ne bomo mogli uiti, bomo pa nanjo morali pripraviti otroke, ki prevečkrat naivno postopajo po spletu. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O vsem tem z voditeljico Evo Lipovšek in s sogovorniki: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica; • Marko Puschner s Centra za varnejši internet Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Tri mesece pred volitvami v Evropski parlament se po Evropi širijo protesti jeznih kmetov, krepi se tudi nezadovoljstvo gospodarstva zaradi visoke cene Zelenega dogovora. Vse bolj je slišati pozive k izgradnji obrambne skupnosti in vlaganju v oboroževalno industrijo. Skrbi državljanov vse spretnejše izkoriščajo populistični in ekstremistični voditelji, ki bi v zdajšnjih razmerah lahko spremenili ravnotežje političnih sil v Uniji in vplivali na evropsko agendo. Gostje: • dr. Marko Lovec, Katedra za mednarodne odnose, FDV • dr. Denis Mancevič, New Century Corporate Communications • mag. Igor Mally, državni sekretar, kabinet predsednika vlade. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Zaradi negotovih varnostnih razmer številne države spet uvajajo obvezno služenje vojaškega roka. Po izjavah odgovornih v Sloveniji še nismo tako daleč, je pa obrambni minister Marjan Šarec z izjavo, da mora biti »slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države«, sprožil različna ugibanja, prav tako je ta možnost zapisana tudi v novi obrambni strategiji. Bo šla Slovenija po poti drugih držav in uvedla obvezno služenje vojske ali gre zgolj za testiranje javnega mnenja? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Marjan Šarec, minister za obrambo Jelena Juvan, katedra za obramboslovje na FDV Marjan Balant, upokojeni brigadir Dan Podjed, antropolog

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

Skoraj petina ukrajinskega ozemlja tudi po dveh letih od začetka invazije ostaja v primežu sosede. Neuspešna protiofenziva je razmerje moči obrnila v rusko korist, to pa je prineslo tudi notranje boje znotraj ukrajinskega vodstva in sprožilo dvome pri zaveznicah Ukrajine. Vladimir Putin je medtem povsem utišal vse kritične glasove in Rusijo preobrazil v diktaturo, v kateri tretjino proračuna namenjajo za vojaško industrijo. O aktualnih vprašanjih rusko-ukrajinske vojne in razmerah v obeh vpletenih državah tokrat v Studiu ob 17.00.

Država skuša z različnimi ukrepi olajšati dostop tujih delavcev na slovenski trg dela. Konzulat na Filipinih že deluje; tik pred podpisom je memorandum med Slovenijo in Filipini. Za določena dela ni več treba urejati dokumentov na upravnih enotah; končana je tudi javna razprava zakona, ki ureja delo tujih delavcev. Ta prinaša novo vrsto sezonskega dela in novosti na področju modre karte. Kdaj je pričakovati prihod prvih delavcev s Filipinov? V katerih panogah se bodo zaposlovali? Kako se bodo vključili v našo družbo? Bomo znova priča zgodbam o izkoriščanju tujcev? V oddaji, ki jo pripravlja Urška Valjavec, bodo sodelovali: - državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija - generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc - soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab Mark Pleško - izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.

Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Stanovanje, vsaj v prestolnici, ni več pravica, ampak privilegij. Cene nepremičnin od leta 2014 vztrajno rastejo, marsikdo je prisiljen odplačevati kredite vse življenje. Vzrok je šepajoča stanovanjska politika zadnjih desetletij. Najemniški trg je neurejen, veliko je oddajanja na črno. Nepremičnine se kopičijo v rokah najpremožnejših, manj kot 10 odstotkov novogradenj je namenjenih najemu. Stanovanjski trg pri nas je izrazito lastniški, nadzora nad uporabo nepremičnin in njihovimi cenami ni. Prav tako ni davka na prazna stanovanja, pomemben delež stanovanj se oddaja za kratkoročni najem, v turistične namene. O stanovanjski politiki in težavah z nepremičninami, zlasti v Ljubljani, v tokratnem studiu ob 17-ih. Gosti: Maša Hawlina, sociologinja z inštituta za študije stanovanj in prostora Sašo Rink, JSS MOL dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Matej Zwitter, medij Oštro

Več kot mesec dni trajajoča saga v politiki zaradi afere o nakupu sodne stavbe vendarle dobiva epilog, a vprašanje, kako bodo vsi odstopi, razčiščevanja in volilni kongres sanirali nastalo škodo. Kakšne so možnosti za čimprejšnje končanje rekordno dolge zdravniške stavke in kaj konkretno prinaša nova zdravstvena uredba, ki se med drugim loteva tudi čakalnih vrst in vse slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kaj zahtevajo kmetje in kaj pričakovati od varnostne konference v Munchnu? Negotovosti znižujejo gospodarske napovedi. O vsem tem v kritičnem pregledu s Simeono Rogelj.

Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.

Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti

Ali je v obdobju, ko se soočamo z dvema velikima vojnama, možen velik preskok, ki bi omogočal dolgoročno ohranjanje planeta Zemlja, in kaj moramo narediti za to? Zakaj je pri soočanju z okoljskimi krizami nujno narediti veliko več za odpravo revščine in zmanjšanje neenakosti v svetu? Ali zeleni prehod res pomeni odpovedovanje udobju ali pa ustvarjanje pogojev za boljše življenje? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak in gosti.

Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor

Zaradi usode pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan je vznemirjenje čutiti tudi v koaliciji. Vlada in zdravniki so tudi po številnih sestankih za pogajalsko mizo še vedno na različnih bregovih, kratko pa vse bolj potegnejo bolniki. Višje plače so s stavko zahtevali tudi na upravnih enotah. Politika je poenotena glede referenduma o JEK2, del opozicije glede energetskega zakona predlaga posvetovalni referendum. Vrh Evropske unije je dosegel dogovor o finančni pomoči Ukrajini, kar je doslej blokirala Madžarska. Številne ceste in poslopja s traktorji blokirajo evropski kmetje. Sporu na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Zakaj? Kaj sledi? Razčlenjujemo, analiziramo in odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Voditelji Evropske unije skušajo v Bruslju odpraviti težave, povezane z dogovorom o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini. Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini, naraščajočih trenj med Rusijo in Natom ter vzpona Kitajske, od katere je močno odvisno njeno gospodarstvo? Kako lahko poveča svoj vpliv in svojo moč? In koliko je njena ranljivost tudi posledica notranjih nesoglasij? Gostje: • profesorica mednarodne ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Katja Zajc Kejžar • publicist in nekdanji diplomat Mirko Cigler • profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Zlatko Šabič

Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.

Zaposlenim na upravnih enotah je dokončno prekipelo. Približno 2 tisoč uradnikov na 40-ih upravnih enotah bo s stavko zahtevalo višje plače. Prav plače so razlog, da zaposleni zapuščajo uradniška delovna mesta, novi pa se na razpise ne prijavljajo. Upravnih storitev pa je vse več. V oddaji bomo predstavili stališča sindikalne in vladne strani, skušali bomo tudi razjasniti razmere na upravnih enotah, ki so že več let vse prej kot idealne in stimulativne. Studio ob 17.00 s Katjo Arhar.

Po slabih dveh tednih stavke zdravnikov se bolj kot njen konec na obzorju riše zaostrovanje stavke. Tudi preostanek javnega sektorja od vlade pričakuje intenzivnejša pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v njem. V kritičnem pregledu tedna tudi o razplamtevanju bližnjevzhodnega kriznega žarišča, o katerem je v palači Združenih narodov govorila slovenska zunanja ministrica, medtem ko so nedaleč proč ameriške strankarske volitve Donaldu Trumpu tlakovale začetek poti proti Beli hiši.

Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo s strokovnjaki za pomorski promet pogovarjali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih pomorskih poti. Z gosti oddaje bomo med drugim govorili o tem, ali je ogrožena tudi konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja. Voditeljica oddaje je Tjaša Škamperle. Gostje: Urška Starman v Cargo partner zadolžena za »pomorske tovore« Gregor Belič, član uprave Luke Koper Valter Suban, Fakulteta za pomorstvo in promet UL Gracijan Necmeskal, Zveza pomorskih agentov

»Še vedno ponoči razmišljam o svojem domu in ga sanjam. Morali pa se bomo navaditi, če na isti lokaciji ne bomo mogli več živeti,« pripoveduje Renato Vastl s Poljane na Koroškem, ki se bo moral izseliti. Trenutno je na seznamu 348 objektov po Sloveniji, daleč največ v Zgornji Savinjski dolini. Prav zdaj se predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah individualno pogovarjajo z lastniki objektov na ogroženih območjih. Težko pričakovane so cenitve objektov. Kako bodo določili razlivna območja, kdo lahko ostane in kdo ne, kakšno je stanje na treh najbolj znanih slovenskih plazovih, ki ogrožajo vasi in ključne cestne prometnice ter še vedno kažejo zobe. Kako bomo dolgoročno bivali v teh okoljih? Gostje Studia ob 17.00 so bili: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrotehnik, ki sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih; Miloš Bavec, direktor Geodetskega zavoda Slovenije; Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji.

Zdravniki, nezadovoljni s pristopom vlade glede njihovih stavkovnih zahtev, so drugi stavkovni teden začeli z zaostrovanjem aktivnosti. Kaj stavka pomeni za paciente, kaj je v ozadju pogajanj med vlado in zdravniškim sindikatom Fides ter kje so možne rešitve? O tem voditeljici Katja Arhar in Helena Lovinčič s kolegi in dopisniki.

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.

Teden je zaznamovala zdravniška stavka, ki jo pacienti sprva niso močno občutili, zdaj pa se stopnjuje in s tem se krepi strah pred dodatnim povečevanjem čakalnih dob. Sprašujemo se, ali bodo nanovo imenovani vladni pogajalci za celotni javni sektor in posamezne stebre lahko premaknili pogajanja z mrtve točke. Protest nadaljujejo tudi sodniki, tožilci so še uradno napovedali stavko za konec meseca, ministrica za pravosodje pa se namesto z iskanjem rešitev ukvarja z afero sodna stavba. Komentiramo domači kompromis glede sežiga oziroma sosežiga odpadkov. O moči kapitala razmišljamo tudi ob tradicionalnem srečanju globalnih elit v Davosu, ki sta ga zaznamovali vojni v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu. Poročamo tudi o spopadu za republikansko predsedniško nominacijo v ZDA. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.

Pred volitvami je premier Robert Golob samozavestno napovedoval dva mandata, na polovici prvega je očitno, da bo izziv zdržati do konca. Poleg tega, da se afere kar lepijo tako na vlado kot na ministrskega predsednika, so ob neuresničenih napovedih petih reform tukaj še odprte fronte z različnimi interesnimi skupinami, ki jih ministrska posadka nikakor ne uspe zapirati. Kaj lahko ogrozi stabilnost vladne koalicije v državnem zboru? Ali lahko vladne stranke še obrnejo javnomnenjske trende? O teh in drugih političnih vprašanjih voditellj Aleš Kocjan s sogovorniki Gostje: politolog Marinko Banjac, gospodarski analitik Goran Novkovič, komunikacijski strateg in strokovnjak Dejan Verčič.

V Ljubljani se je s podiranjem nadvoza nad Dunajsko začela gradnja novega Prometnega centra, ki bo povsem spremenila podobo mesta, kaj pa bomo pridobili potniki? Tovorni promet bo kljub prvotno drugačnim načrtom še vedno v celotni speljan skozi središče mesta. Se bo z izgradnjo drugega tira Divača Koper res samo še povečal? Kako bo sama gradnja v prihodnjih letih zmanjšala pretočnost prometa v mestu in okolici in ne nazadnje kdaj do modernejših železnic, ki bodo konkurirale vožnji z avtomobilom? V današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in z gosti: Alenka Bratušek, Ministrica za infrastrukturo Dušan Mes, Generalni direktor Slovenskih železnic Robert Rijavec, Prometno-tehnični inštitut na Fakulteti za Gradbeništvo in geodezijo UL

Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin

V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.

S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.

Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.

Natančno eno leto po neuresničeni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrih začasnega dodatka k sodniškim plačam in pol leta po odločbi ustavnega sodišča sodniki začenjajo tako imenovano belo stavko, tožilci se pripravljajo na stavko. Vztrajajo, da morata vlada in parlament poskrbeti za uskladitev njihovih plač s poslanskimi, tako kot je to naložilo ustavno sodišče. Vlada, na drugi strani, vztraja, da bo to storila, ko bo končan dialog z vsemi preostalimi sindikati v javnem sektorju. Sodniki in tožilci zahtevajo odstop predsednika vlade in ministrice za pravosodje. Zadeva je tik pod vreliščem. Očitno se tudi pogovarjati ne zmorejo več. Za skupno mizo bodo sedli v današnjem Studiu ob 17.00: – ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, – predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, – podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič, – predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

Zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides danes opozorilno stavkajo, ker vlada ni uresničila podpisanih zavez. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, odpravo nesorazmerij v plačah med mlajšimi in starejšimi zdravniki ter ločen plačni sistem. Če se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, Fides od 15. januarja naprej napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Na obljubljene spremembe v zdravstvu čakajo tudi pacienti, ki opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu še poslabšujejo, čakalne vrste daljšajo, dostopnost do osebnih zdravnikov pa je vse težja. Kje je napovedana reforma, zakaj se zatika in kaj čaka javno zdravstvo? O vsem tem z voditeljico Heleno Lovinčič in gosti v studiu ob 17.00.

Minevajo trije meseci, odkar se je vnovič razplamtelo bližnjevzhodno krizno žarišče. Izraelska vojska v napadih na Gazo ne popušča, z vse bolj napetimi odnosi Izraela z libanonskim gibanjem Hezbolah, z napadi na ladjevje v Rdečem morju in terorističnim napadom na civiliste v Iranu se uresničujejo napovedi o nevarnosti razlivanja konflikta na širšo regijo. O aktualnem dogajanju, diplomatskih prizadevanjih za umiritev razmer, možnostih za trajnejšo rešitev izraelsko-palestinskega spora se bo voditelj Blaž Ermenc z gosti pogovoril v Studiu ob 17-ih.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Čeprav smo že zakorakali v novo leto, leta 2023 zagotovo še dolgo ne bomo pozabili, zlasti ne četrtega avgusta, ko je našo državo dobesedno poplavilo. Poleg ekstremnega vremena pa smo imeli tudi ekstremne cene, v politiki pa so se namesto z ukrepi, ki bi olajšali življenje ljudi, veliko ukvarjali sami s seboj. O pestrem dogajanju v Sloveniji v minulem letu danes vnovič v Studiu ob 17.00

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Slovenski športniki so v letu 2023 poskrbeli za številne nove uspehe. Od zmage na Višarjah in preboja na nogometni Euro ligi do nove medalje odbojkarjev in planiških zlatih presežkov. Pregled šport v letu prepletamo s kvizom članov športnega uredništva. Voditelja oddaje sta Klemen Verlič in Luka Petrič.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so na tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.

Poglej globoko v naravo in takrat boš vse bolje razumel, je nekoč dejal Albert Einstein. In kaj nam je v letu 2023 poleg prekrasnih slik, ki jih lahko nariše le narava, še povedal globlji pogled vanjo? To, da živimo v času porušenega ravnovesja v naravi, politiki in družbi ter da bomo do vzpostavitve novega opazovali skrajnosti. V tokratnem Studiu ob 17.00 o pestrem dogajanju v Sloveniji v iztekajočem se letu.

Zasnežene gore vabijo številne ljubitelje, tudi turne smučarje. A razmere so nepredvidljive in skrivajo številne pasti. Zato je pred obiskom gora potrebna prava odločitev, povezana z odgovornostjo, pravilno opremo, z znanjem in izkušnjami. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija preventivno opozarjajo in svetujejo. Zaradi spreminjanja temperatur pa je tudi nevarnost plazov, zato so za zagotavljanje varnosti pomembni znanje o uporabi zimske in plazovne opreme ter verodostojne informacije o stopnji nevarnosti. Oddajo bo vodila Aljana Jocif. Gosti: - Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije - Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije - Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan. Gosti: - delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer, - odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec, - odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl, - direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič, - medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.

Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že 45 let.

Za nami je še en podnebni vrh, 28. po vrsti. Končal se je skoraj hkrati z iztekom leta, ki bo najverjetneje najbolj vroče v zgodovini meritev. Zaveze k opustitvi fosilnih goriv ni prinesel, pač pa le odmik od njihove uporabe. Kako daleč so trenutne zaveze držav od spoštovanja ciljev pariškega podnebnega dogovora, kaj to pomeni za planet, je bil v Dubaju dosežen zgodovinski dogovor ali se končuje le še ena predstava za javnost, pa tudi, kako je nanj vplivala geopolitična situacija in kakšne politike lahko od držav pričakujemo v prihodnje? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer Klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija za okolje Nekdanji podnebni pogajalec Andrej Kranjc Novinarka Radia Slovenija, ki je spremljala podnebni vrh v Dubaju, Špela Novak

V tokratni oddaji Studio ob 17.00 preverjamo, kakšna smučarska prihodnost čaka štajersko prestolnico. Zlata lisica se vnovič seli v Kranjsko Goro, letos tudi brez mariborskih športnih delavcev. Kaj to pomeni za preživetje smučarskega kluba Branik, kaj za smučarsko dejavnost na Pohorju? Z voditeljem Bratkom Zavrnikom in dopisnico Romano Erjavec preverimo še, kako bo priložnost izkoristila Zgornjesavska dolina.

Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.

Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir. Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov? To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.

Vlada premiera Roberta goloba je dobila dva nova ministra in oba bosta morala takoj zavihati rokave. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se bo spopadel s posledicami poplav, minister za javno upravo Franc Props pa se bo soočil s sindikati javnega sektorja. Premier obljublja dialog gospodarstvu. Kdo ima prav glede prihodnjih cen elektrike? Obrtniki, ki se bojijo drastičnega zvišanja, ali dobavitelji, ki zatrjujejo, da so strahovi pretirani? Kakšne so najnovejše informacije s podnebnega vrha v Dubaju in kakšni so temelji za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Kitajsko? Odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Hekerski napadi na kritično infrastrukturo so vse pogostejši. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Pri nas še vedno odpravljajo posledice napada na Holding Slovenskih elektrarn, v tujini odmeva napad na največje jedrsko območje v Združenem Kraljestvu. Kako varujemo kritično infrastrukturo, kako odločamo, kaj sploh sodi v to kategorijo, HSE na primer ni sodil, in kaj pomenijo kibernetski napadi za varnost nasploh? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Uroš Svete - direktor Urada za informacijsko varnost Denis Čaleta - varnostni strokovnjak in predsednik sveta inštituta za korporativne varnostne študije Tadej Hren – Sicert Gregor Spagnolo - etični heker ter strokovnjak za varnost aplikacij

Nasilje nad ženskami je največkrat kršena temeljna človekova pravica, saj je po najnovejših podatkih kar polovica vprašanih žensk v Sloveniji in vsaka tretja v Evropi po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju bomo v Studiu ob 17h govorili o tej žgoči družbeni problematiki. Zakaj imamo še vedno težave s prepoznavanjem nasilja, kakšna je vloga države pri njegovem preprečevanju in kaj lahko naredi vsak od nas, da bi bili kot družba bolj senzibilni in bi znali obvarovati žrtve ter nedvoumno obsoditi nasilneže? Oddajo pripravlja Tita Mayer.

Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.

Prva dela, ki bodo v prihodnjih dveh letih vplivala na prometne tokove v Ljubljani in preizkušala strpnost voznikov, so pred vrati. Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil končan že v letu 2025, bo dodobra zaznamoval arhitekturno in urbanistično krajino prestolnice. V ponedeljkovem Studiu ob 17-ih se bomo spraševali, kako bosta novi potniški center in preureditev okoliških cest vplivala na nadaljnji urbanistični in prometni razvoj Ljubljane, koliko bo to prispevalo k optimizaciji potniškega prometa, ali to v sozvočju z ustrezno stanovanjsko politiko lahko spremeni gentrifikacijske procese v mestu in ne nazadnje, kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno do vseh.

V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.

Tokratni Studio ob 17-ih pripravljajo kolegi z Radia Maribor, spodbudil pa ga je sporni sklep, ki ga je pred dnevi potrdil Svet RTV Slovenija. Ta je zaradi hude finančne stiske, v kateri se je znašla naša medijska hiša, naložil upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukrepov. Med njimi so ukinitev mariborskih Radia in Televizije, Radia Si ter koprskih Televizije in Radia. Sklep bi lahko bil po nekaterih interpretacijah v nasprotju z zakonom. Ob tem se pojavljajo vprašanja: Ali grozi ukinitev regionalnih RTV-centrov? Ali je sklep mogoče razumeti tako, da regionalne vsebine niso pomembne? Zakaj se pogovarjamo o ukinjanju regionalnih programov, ne pa o vzpostavitvi stabilnega financiranja javnega medijskega servisa? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Rižnar, njeni gostje so: Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija Matej Žunkovič, v.d. vodje regionalnega RTV centra Maribor Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor Tomaž Karat, v.d. odgovornega urednika TV Maribor Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si Andrej Šavko, v.d. odgovornega urednika Radia Koper

Devet gorskih središč v novo zimsko smučarsko sezono vstopa z novimi, sodobnimi smučarskimi napravami. Celotna vrednost naložb bo okrog 80 milijonov evrov, država je zanje namenila dobrih 55 milijonov evrov. Nekatera srednja in mala smučišča, ki na zadnjem razpisu niso dobila denarja, sama vlagajo v sistem izdelovanja kompaktnega snega in manjše posodobitve. V času, ko upravljavci v gorskih centrih kljub podražitvam smučarskih vozovnic računajo na za petino večji obisk in hitijo z zadnjimi deli ter pridobivajo uporabna dovoljenja, pa smučišče na Kaninu ostaja zaprto. O vseh odprtih vprašanjih in pripravah na smučarsko sezono v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Aljano Jocif.

Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo. Gostje v Studiu ob 17.00 so bili: - akademik, jezikoslovec prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prejemnik Zoisove nagrade; - prof. dr. Igor Škrjanc, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade; - prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisovega priznanja; - izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta, prejemnica Zoisovega priznanja.

Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.

Prebivalci vojnega območja na Bližnjem vzhodu so vendarle dočakali začasni dogovor o prenehanju spopadov. Kako dolgo bo vzdržal in kakšno olajšanje bo sploh prinesel? Na stabilnost upajo tudi na Balkanu, kjer je v iztekajočem se tednu sporočilo nujne stabilnosti širil generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Povsem doma pa so zaskrbljeni pogledi uprti v finančne dokumente. Zakon o obnovi je že dobil potrditev, zakon o izvrševanju proračunov pa še ne - tudi zaradi do zdaj neverjetnega razloga - domnevne okvare glasovalnih naprav. Če poslanke in poslanci s svojim ravnanjem žanjejo začudenje, pa so na drugi strani navdušenje želi slovenski športniki. Nogometna pravljica je namreč po 13 letih spet živa. Tudi o tem v kritičnem pregledu tedna z voditeljico Natašo Mulec.

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter

Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.

Od katastrofalnih poplav je minilo že več kot tri mesece. Stiske so še danes velike, nekateri so namreč izgubili vse imetje. V številnih dobrodelnih akcijah je bilo zbranih tudi ogromno finančnih sredstev, zato se postavlja vprašanje, kako pregledno je zbiranje in razdeljevanje pomoči ljudem, ki so jih prizadele poplave. Pa tudi, koliko je bilo skupaj zbranega in razdeljenega denarja med ljudi? Kakšen je nadzor nad razdeljevanjem pomoči, ki jo zbirajo človekoljubne organizacije ali društva? In kakšna je vloga države pri tem nadzoru? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Vodja klicnega centra 114 za pomoč po poplavah Andrej Šter Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Brada Krašna Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici

Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica

Na Bližnjem vzhodu se nadaljuje agonija prebivalcev Gaze, kjer Izrael tudi z uničevanjem bolnišnic preganja pripadnike Hamasa. Dočakali smo sicer resolucijo varnostnega sveta, toda prelivanju krvi ni videti konca. O tem med drugim v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, v katerem na domačem prizorišču prečešemo najnovejše gospodarske razmere in osvetlimo proračunske številke, v katere bodo zagrizli poslanke in poslanci. Vladajočo politiko očitno čaka tudi priprava sprememb zakona o delovnem času, ki niti zaživel še ni; prav tako bo treba ugrizniti v kislo jabolko plačnih zahtev posamičnih skupin uslužbencev v javnem sektorju. Teden analiziramo z voditeljico Darjo Groznik.

Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.

Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL

V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Klemen Boštjančič, minister za finance; - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije; - Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS; - profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu. Z voditeljico Matejo Železnikar

Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo: • Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji • Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo • Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo • Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije • Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so: - Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht - Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani - Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications - Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.

Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.

Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.

V današnji oddaji Studio ob 17.00 bomo osvežili spomin na vremensko dogajanje v začetku avgusta. Takrat so minevali ure in dnevi, ko je narava prekinila vse komunikacijske poti, radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija pa sta bila edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od številnih tehnoloških pridobitev. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija so se o tem z voditeljico Metko Pirc pogovarjali: – Matija Mastak (dopisnik Radia Slovenija), – Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), – Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in – Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite.

Vlada je, kot kaže, pred korenito rekonstrukcijo. Ne le izključitve v največji vladni stranki, premier napoveduje obsežno krčenje in vnovično združevanje posameznih ministrstev. Odzivi v koaliciji so redkobesedni, še vedno pa močno odmeva pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Je premier prekoračil pooblastila in kaj bo pokazala forenzična preiskava glede očitkov o kartelnem dogovarjanju v Darsu? Več v kritičnem pregledu tega tedna, kjer bomo spregovorili tudi o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi. Ljudem zmanjkuje vode, hrane in zdravil, bolnišnice, prenatrpane z ranjenci, so praktično nehale delovati. Združeni narodi so nemočni. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je kot prvi zahodni voditelj po začetku zadnje vojne sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Voditelji Evropske unije na zasedanju v Bruslju iščejo odgovore na velike geopolitične izzive Evrope. Dva velika vojaška konflikta potekata na dvorišču Unije, pomen Evrope v geopolitiki sveta bledi, tudi na gospodarskem področju sta jo prehiteli Amerika in Kitajska. Ocenili smo razmere, analizirali vzroke in skušali najti rešitve v evropskem proračunu in drugih evropskih politikah. Kaj je prava pot za Unijo in kje so pasti, pa tudi, kje je v vsem tem Slovenija z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so za omejevanje nedovoljenih migracij izkoristile zaostrene varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Migracije je spet povezala s terorizmom in zato znova uvedla mejni nadzor. S tem pa je tudi dala pomembno sporočilo notranji in zunanji javnosti. Hrvatom smo dali jasno vedeti, da njihovo trmasto in arogantno nasprotovanje napotitvi enot Frontexa na njihovo mejo z Bosno in Hercegovino ni na mestu. Doma pa se je s tem vsaj začasno nevtraliziralo ostre kritike opozicije, da varovanje meje s Hrvaško ni dovolj strogo in da moramo nehati odstranjevati ograjo. Toda ali bo tak ukrep lahko prispeval k zmanjšanju teroristične ogroženosti ali zmanjšanju števila nezakonitih migracij? O tem voditelj Robert Škrjanc z dopisniki in sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi; Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, župan občine Kočevje; Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Sove.

Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom. Gosta: - Predsednik GZS Janko Cerkvenik - Poveljnik GZS Zvonko Glažar

Po izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu številne države Evropske unije zaradi zaostritve varnostnih razmer vnovič vzpostavljajo meje znotraj shengenskega območja, jutri mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvaja tudi Slovenija. Analiziramo, kaj prinaša takšno zaprtje in kako bo vplivalo na migrantske tokove. Napetosti v Izraelu se medtem še stopnjujejo, dogajanje pa je zaznamovalo tudi odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja. Ocenjujemo, kakšen bo izkupiček promocije za slovensko knjigo ter se sprašujemo, kam vse je šlo skoraj 200 milijonov izplačil za posledice avgustovskih poplav.V kritičnem pregledu tedna z Urško Jereb.

Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.

Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja se ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah? Urška Henigman se je o tej obširni in kompleksni problematiki pogovarjala z gosti v studiu. To so bili: Zgodovinarka doktorica Maja Vehar, ki je raziskala smernice spolnovzgojnega dela od 50. do 70. let 20. stoletja v Sloveniji, Tinkara Srnovršnik, doktorica medicine specialistka ginekologije in porodništva, ki kot strokovna sodelavka sodeluje pri portalu NIJZ za mlade #tosemjaz, učiteljica biologije Zorica Potisk, ki je na Gimnaziji Kočevje ves čas na voljo dijakinjam in dijakom za pogovore o spolnosti in intimi, športna pedagoginja Špela Bergoč z Zavoda za šolstvo, sociolog in med drugim tudi raziskovalec intimnih življenjskih stilov mladih profesor doktor Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec Tim Prezelj, ki je pripravil analizo kurikuulumov in učbenikov s področja spolne vzgoje v Sloveniji.

Svet Radiotelevizije Slovenija je podal soglasja k imenovanju direktorice Televizije, direktorja Radia in direktorice digitalnih vsebin. Novo vodstvo čakajo številni izzivi. Javni zavod je namreč v težki finančni situaciji, pričakujejo se rešitve na kadrovskem področju, ena ključnih nalog vodstva bo tudi povrnitev zaupanja javnosti in skrb za kakovosten program. Kako se bodo lotili vseh težav, kakšni so načrti za Televizijo, Radio in MMC? So izzivi sploh rešljivi ob zahtevni finančni situaciji? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z novim vodstvom in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti: Direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat Direktorica Digitalnih vsebin Kaja Jakopič in Direktor Radia Slovenija Mirko Štular.

Izraelska vojska v odgovoru na nedavni Hamasov teroristični napad nadaljuje obstreljevanje območja Gaze in se pripravlja na kopensko ofenzivo. Domove je zapustilo več kot milijon Palestincev. Ob humanitarni katastrofi v Gazi se stopnjujejo tudi sovražnosti ob izraelsko-libanonski meji. V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k umiritvi razmer, toda za zdaj zaman. Več o aktualnem konfliktu na Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.

Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar. Gosti so: Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja

Po silovitem napadu Hamasa na Izrael in krvavih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi borci je vnovič na preizkušnji krhka stabilnost Bližnjega vzhoda. Kaj o tem konfliktu, pa o tistem, ki se bije na vzhodu Evrope ter o napetostih na Kosovu menijo obrambni ministri Severnoatlantskega zavezništva? V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo opazovali tudi slovenski politični vrtiljak, ocenili načrtovanje pokojninske reforme ter pogledali proti Frankfurtu, kjer bo prihodnji teden na največjem knjižnem dogodku v soju žarometov slovenska knjižna ustvarjalnost.

Nova izhodišča za pokojninsko reformo med drugim prinašajo postopno zviševanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, namesto najboljših 24 let bi upoštevali celotnih 40 let, in tudi novosti glede prispevnih stopenj, ki jih zavarovanci in delodajalci vplačujejo v pokojninsko blagajno. Načrt je, da bi nova zakonodaja začela veljati v letu 2025. Medtem ko še vedno čakamo na začetek pogajanj, pa v Studiu ob 17.00 soočamo socialne partnerje. Gostje oddaje: – Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; – Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; – Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM .

Projekt izgradnje javnega dela Potniškega centra Ljubljana in okoliške javne infrastrukture je razgrnjen. V tokratnem Studiu ob 17.00 smo se spraševali, kako prijazen bo nov potniški center za potnike in kako učinkovita bo multimodalna prestopna točka, ki bo omogočala prestopanje potnikov med sredstvi javnega prevoza. Kako dolga bo pot do prvega mestnega avtobusa? Kaj bo prinesla načrtovana širitev okoliških cest, kako bo poskrbljeno za pešce in kolesarje, kako se načrt prilagaja vse močnejšemu segrevanju mest in kako bo nov potniški center vplival na kakovost življenja okoliških prebivalcev?

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v soboto sprožilo nepričakovan napad na Izrael in na več mestih vdrlo v judovsko državo; začela se je nova vojna na Bližnjem vzhodu. Kako je lahko zatajil obsežni izraelski varnostno-obveščevalni aparat? Lahko vojna zajame širšo regijo? Kaj ta konflikt pomeni za razmerja sil na Bližnjem vzhodu in za celotno mednarodno skupnost? Več o teh in drugih vprašanjih v Studiu ob 17-ih. Avtor oddaje je Blaž Ermenc.

Slovenski radijski trg je od danes uradno bogatejši za projekt Radioplayer, s katerim se lotevamo vse večjega izziva izpodrivanja radijskega medija iz novejših avtomobilov. To pa je le ena od novodobnih težav radijskih postaj. Mladih poslušalcev je vse manj, umetna inteligenca je grožnja in hkrati izziv, poplava informacij na družbenih omrežjih je za številne poslušalke in poslušalce povsem zadosten vir informacij. Kako se spopasti s temi izzivi, kako jih dojema javni radio in kako komercialne radijske postaje, o tem v današnjem Studiu ob 17.00 živo ob robu Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni. Gostje: Mirko Štular, v. d. direktorja Radia Slovenija Andrej Vodušek, programski direktor Infonet media Peter Čakš, medijski strokovnjak, Inštitut za medijske komunikacije

Kakšne bodo posledice vladnega kadrovskega cunamija v tem tednu? Kaj bodo prvi koraki nove ministrice za zdravje? Se bodo rošade v ministrskih vrstah še nadaljevale in kaj bo z ministrico za javno upravo? Bodo pristojni pomirili vse večjo stisko krajanov, ki čakajo na pomembne odločitve glede sanacije? V kritičnem pregledu tega tedna tudi o reševanju slišanih opozorilih na zasedanju Evropskega sveta, migracijah in Nobelovih nagrajencih.

Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila: • Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani • Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem • Majo Ladić z Mirovnega inštituta Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin.

Po državi se je po ujmi sprožilo okoli 10 tisoč zemeljskih plazov, daleč največ doslej. Jeseni, ko se bo zemlja še bolj napojila, lahko pričakujemo še dodatne plazove. Večina sicer ni ogrožajočih, ponekod kot denimo v Strugah pa je naselje ogroženo in krajani še vedno čakajo odgovor, kako bo z njihovimi domovanji. Ali naj se lotijo sanacije ali bo potrebna nadomestna gradnja? Kdaj bo znana odločitev in kdo bo poravnal izjemno visoke sanacijske stroške, ki lahko celo presegajo stroške preselitve? Kako se lotiti sanacije plazov po državi, da bo ta pretehtana, dolgoročno vzdržna, da bomo upoštevali stroko in prostorsko načrtovanje prilagodili naravi? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ervin Vivoda - vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miloš Bavec- Direktor Geološkega zavoda Slovenije in član vladnega sveta za vode Klavdij Strmčnik- župan občine Luče

Pet let zapored imamo krizne proračune, po covidu in energetski krizi zdaj še protipoplavni proračun. Vlada pomoč in ukrepe zagotavlja z zadolževanjem. Smo finančno že izčrpani? Zakaj najprej dodatno obdavčenje, preden vlada postrga pri sebi? Kako se bodo zagotavljala sredstva in kako pregledna bo poraba sklada za obnovo? O proračunskih razpotjih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti: Sašo Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Bojanom Ivancem, gospodarskim analitikom iz GZS, in Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam.

Domnevno ne transparentno deljenje denarja ministrice za javno upravo; dejstvo, da še vedno nimamo novega ministra za zdravje, reforme pa so povsem potisnjene v ozadje; obnova države po poplavah, ki nekako ne sledi objavam – to je samo nekaj tem, ki opisujejo aktualno dogajanje v slovenski politiki. Kam nas lahko vodi pot naprej, kaj vse je šlo narobe in ali je še sploh kaj možnosti, da se zadeve v preostalih dobrih dveh letih mandata postavijo na približno pravo mesto. O tem s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem programu.

Vlada ni uspela slediti napovedim in ohraniti predvidenega obsega proračuna za prihodnje leto. V parlament pošilja predlog za zvišanje porabe, v Bruselj pa prošnjo za odobritev presežnega primanjkljaja zaradi orjaških stroškov sanacije po naravni katastrofi. Najbolj prizadetim družinam je med obiskom na Koroškem obljubila individualno obravnavo, občinam pa dodatno gradbeno mehanizacijo. Krepi se tudi zaskrbljenost zaradi vse večjega števila migrantov in beguncev, ki prihajajo na naše meje, ob brezplodnem iskanju skupne rešitve v Evropski uniji. Pojasnjujemo ozadje nedavnega nasilja na Kosovu in poskuse regulirati okoljsko odgovornost multinacionalk. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.

V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.

V Studiu ob 17.00 se bomo pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Govorili bomo o negotovih razmerah v svetu in nemoči Organizacije združenih narodov zaradi vojne v Ukrajini, tik preden bo Slovenija zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta v Svetovni organizaciji. Pred volitvami je Nataša Pirc Musar napovedala, da ne bo tiho, ko se bodo v družbi dogajale nepravilnosti. Zato bomo od nje terjali stališča do perečih vprašanj, s katerimi se sooča vlada; od zastoja pri reševanju težav v zdravstvu, do migracijskih pritiskov na Evropsko unijo ter posledično našo državo. Pogovarjali se bomo tudi o izvorih različnih oblik nasilja v družbi ter seveda o posledicah katastrofalnih poplav, ki bodo še dolgo krojile stisko prizadetih ljudi ter veliko finančno in izvedbeno breme za državo. S predsednico se bo pogovarjal Aleš Kocjan.

V Rimskokatoliški cerkvi že približno dve leti poteka široko posvetovanje o potrebni cerkveni in družbeni preobrazbi, imenovano sinoda. Pred oktobrskim prvim zasedanjem škofovske sinode v Vatikanu se bodo klerikom na razpravi o prihodnosti Cerkve prvič pridružili tudi laiki. Katoliško cerkev na Slovenskem bo v Vatikanu zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Z njim in drugimi predstavniki Katoliške cerkve se bomo pogovarjali o tem, kakšno Cerkev si želijo duhovniki in verniki, ali je sinoda dosegla svoj namen, kje je Katoliška cerkev na Slovenskem v primerjavi z drugimi krajevnimi cerkvami. O vsem tem voditeljica Nataša Lang z gosti.

Potrošnja se krči, naročila so manjša, poraba elektrike nižja, projekti se zamikajo – gre za nedvoumne znake, da se gospodarstvo ohlaja. Bomo šli po poti Nemčije in konec leta pristali v recesiji ali nas čaka nespodbudno okolje zanemarljive rasti BDP na eni strani in razmeroma visoke inflacije na drugi? Na kakšen način bi se temu neugodnemu scenariju še lahko izognili, če sploh? In kako se poslabšanja razmer v gospodarstvu loteva aktualna politika? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: dr. Arjana Brezigar Masten, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije; Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije; dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.

Predhodna ocena škode po avgustovski vodni ujmi presega milijardo evrov, vlada je sprejela programe odprave škode, zagotovila prek 220 milijonov in občinam denar obljubila v nekaj tednih. V ospredju pozornosti je bilo spet zdravstvo – od težav v otroški srčni kirurgiji do preoblikovanja Vzajemne. Doma so se politiki prerekali o vlogi nevladnih organizacij pri razkrivanju mučenja živali, na zasedanju voditeljev članic Združenih narodov pa so se prerivali na čelo ekipe za naše članstvo v Varnostnem svetu. V oddaji komentiramo tudi predlog francosko-nemških strokovnjakov za Evropo več hitrosti in pojasnjujemo ozadje spopada za Gorski Karabah. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.

V tem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov meje. Namestitvene zmogljivosti v azilnem domu pokajo po šivih. Migranti in begunci spijo v zabojnikih, na prostem in v šotorih. Zaradi velikega števila tujcev so zaskrbljeni tudi domačini, ki živijo ob meji s Hrvaško. Zakaj se število nezakonitih prehodov meje povečuje? Kako Slovenija obvladuje razmere v zvezi z migracijami? Kakšne so razmere v azilnem domu? Ali je naša država pripravljena na prihod večjega števila prebežnikov? O tem v Studiu ob 17.00 z Lucijo Dimnik Rikić in dopisniki. Razmere doma sta preverjali dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus, politične zaplete, ukrepe in dogajanje na Hrvaškem, v Italij in Evropski uniji pa povzemajo Tanja Borčič Bernard, Janko Petrovec in Mojca Širok. Gosta v studiu pa bosta: Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.

Prebivalci območij, najbolj prizadetih v vodni ujmi, še vedno čakajo na odločitev, ali se bodo lahko vrnili v svoje domove in naj jih torej obnovijo, ali se bodo morali preseliti. Mudi se, saj je zima pred vrati. Izbrati bo treba izvajalce graditve novih cest, kjer je stare odnesla voda. Odločiti se bo treba, ali določiti enotne cene, da ne bo okoriščanja s stisko drugih. Odprto ostaja, kdaj bodo na terenu zaživele področne tehnične pisarne za pomoč ljudem in občinam. O dilemah in izzivih obnove v Studiu ob 17.00 z Alenko Terlep.

Cestni zastoji so tudi pri nas iz leta v leto večji, javni potniški promet pa zaostaja za potrebami sodobne mobilnosti. Predvsem v mestih se hoji in kolesarjenju na poti v službo in po vsakodnevnih opravkih pridružujejo udi druga sredstva mikromobilnosti, kot so električni skiro, električna kolesa, tudi rolke. A to odpira tudi vrsto dilem – kako varna so ta vozila, ki so lahko precej hitra? Bi morali uzakoniti zaščitno opremo in izpit? Pa tudi, ali sploh zmanjšujejo cestne zastoje? O tem ob evropskem tednu mobilnosti voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Simona Felser, v.d. direktorice Javne agencije za varnost prometa; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Strokovni službi Avto-moto zveze Slovenije; Marjeta Benčina, strokovna sodelavka okoljske organizacije Focus - društvo za sonaraven razvoj.

Na območjih, ki jih je prizadela avgustovska vodna ujma, so hudo prizadeta tudi številna podjetja. Zaradi uničene ali poškodovane opreme, prostorov, zalog in surovin delo marsikje stoji ali je močno okrnjeno. Bodo ta podjetja zato izgubila tekmo z mednarodno konkurenco; bodo uspela zadržati usposobljene zaposlene ter kolikšno podporo lahko pričakujejo od države, občin in gospodarskih združenj? O tem voditeljica Simeona Rogelj z našimi dopisniki po Sloveniji in sogovornicama v studiu. Gostji: Katja Pokeržnik, Gospodarska zbornica Slovenije; Alenka Marovt, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Iztekajočemu se tednu planeti niso bili naklonjeni. S tesnobo smo spremljali grozljive posnetke pustošenja povodni in potresa na južnem robu Sredozemlja, žalovali smo za mojstrom satire iz naše hiše, brez pravih odgovorov smo ostali ob spolnih zlorabah med taborniki, le nekaj dni po nasilju v domu za ostarele. Kje so torej plemenite vrednote, ki ji je tudi tokrat omenjala predsednica komisije Ursula von der Leyen letnem govoru o stanju v Uniji, zadnjem pred evropskimi volitvami? Tudi tam sta bila v ospredju geopolitika in biznis, a brez prepričljivih rešitev tako za ohlajanje gospodarstva kot migracije, kar sta – poleg zdravstva - ključna izziva tudi v Sloveniji. o vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Gabrijelo Milošič.

Malo je institucij pri nas, ki bi tako celovito in poglobljeno predstavljale in podajale kulturo in literaturo, resno glasbo, jazz in šanson, radijske igre, humanistične razmisleke in znanstvene dosežke, kot to počne program Ars. Tretji program Radia Slovenija, program Ars, je v šestih desetletij delovanja postal nepogrešljiva kulturno-umetniška institucija. Ob vrhuncu praznovanj se sprašujemo, kakšna je vloga programa Ars v zdajšnjem medijskem prostoru, med ponudniki kulturnih vsebin in pri utrjevanju narodne samobitnosti? Zakaj je treba krepiti njegovo poslanstvo kljub številnim sodobnim digitalnim kanalom in ponudnikom vsebin? O tem v Studiu ob 17.00 z Natašo Lang. Gostje: Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica 3. programa Radia Slovenija – programa ARS; Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, esejist, radijski, filmski in televizijski režiser; Milko Lazar skladatelj in multiinstrumentalist; Peter Frank, urednik novih medijev in socialnih omrežij na Arsu; Aleksander Čobec, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori. Tina Lengar Verovnik iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Nedavna primera nasilništva v domu za starejše občane in eni od ljubljanskih klinik kažeta na to, da je kljub deklarativnemu zavračanju, nasilja nad najšibkejšimi še vedno preveč. Pristojno ministrstvo se je sicer odzvalo, pripravilo posvet o preprečevanju nasilja nad starejšim in napovedalo kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Eden ključnih je reševanje kadrovske stiske, vključno s sprejetjem kadrovskih normativov, izpostavljajo pa tudi izobraževanje, izboljšanje zavodskih protokolov in ozaveščanje. V mesecu dni naj bi pripravili tudi posebno strategijo za odpravljanje nasilja nad starejšimi. O razlogih in rešitvah voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj; Breda Božnik, predsednica Socialne zbornice Slovenije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna; Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije; Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo, nekdanja direktorica domov starejših občanov.

Dober mesec po avgustovskih poplavah in plazovih bomo s pristojnimi govorili o tem, kakšne so razmere na prizadetih območjih danes, kaj potrebujejo posamezniki in občine ter kaj nas je katastrofa naučila. So pristojne službe pravočasno in ustrezno reagirale, katere primere dobre prakse ohraniti, kaj je treba izboljšati ali dodati. Iskali bomo tudi odgovor na vprašanje, ali ima država za morebitne podobne intervencije v prihodnje dovolj opreme. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje; Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije; Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka; Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije.

Sredi skrajne stiske ob soočanju s posledicami naravne ujme je našo družbo pretresel še posnetek nasilja mladoletnice nad varovancema doma za ostarele. Kako to razumeti, gre za sistemsko težavo, koliko smo soodgovorni, kako to preprečevati, smo se spraševali. Spremljali smo polemike o prispevku bank za obnovo po poplavah in preverjali, ali bo zaradi sanacije zmanjkalo energije in volje za zdravstveno in druge reforme. Naša dopisnica iz Berlina je šla po sledi napovedi o recesiji v Nemčiji, azijska dopisnica pa je ob vrhunskih srečanjih v Indoneziji in Indiji analizirala vse bolj očitno rivalstvo med Zahodom in Azijo. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.

Raziskave potrjujejo, da je redno gibanje nujno potrebno za zdrav razvoj mladostnikov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da je vsak otrok oziroma mladostnik gibalno aktiven vsak dan vsaj 60 minut. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi športni klubi in organizirane športne aktivnosti. Kako otroka, ki vstopa v šolsko obdobje, primerno spoznati s temi možnostmi? Kje postaviti mejo med zdravim gibanjem in pretiranim treningom? In nenazadnje, kako preprečiti spolne in druge zlorabe mladih športnikov, kakršne so v zadnjem obdobju prišle v javnost? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z zaupanjem med mladim športnikom, trenerjem in starši, voditelj Jure Jeromen s sogovorniki. Gostje: dr. Tanja Kajtna, psihologinja s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani; dr. Gregor Jurak, športni pedagog, vodja raziskovalne skupine SLOfit; Mojca Mavrič, nekdanja olimpijka v športni gimnastiki Posneli smo tudi izjavo doktorja Uroša Perka. Novinarka Tina Jereb, ki je razkrila jeseniški primer nekdanjega trenerja in ravnatelja, zaradi zaščite primera oziroma skorajšnjega zaslišanja na sodišču, zadeve ni želela komentirati.

Poplave in plazovi so številne ljudi pahnili v hude stiske. Nekateri so čez noč ostali brez vsega. Tudi ob največji naravni katastrofi v zgodovini države pa smo dokazali, da znamo v težkih trenutkih stopiti skupaj in pomagati. Na računih človekoljubnih organizacij je zbranih več milijonov evrov pomoči, ki so jo prizadetim v poplavah namenili posamezniki in podjetja. Tudi država bo odprla blagajno za pomoč. Je sploh znano, koliko pomoči so do zdaj zbrale in že razdelile človekoljubne organizacije? Kako bodo zagotovili, da bodo pomoč res dobili vsi, ki jo potrebujejo? Kako pregledna bo delitev pomoči? Kdo lahko zaprosi za solidarnostno pomoč? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Barbara Goričan, generalna direktorica Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Katja Kotnik, predsednica društva ADRA Slovenija; Tadej Poberžnik, direktor Centra za socialno delo Koroška; Peter Tomažič; generalni tajnik Slovenske Karitas.

Ob letošnjih obsežnih katastrofalnih poplavah smo že skoraj pozabili, da je lansko leto Slovenijo in celotno staro celino pestila ena najhujših suš doslej. Podnebne spremembe so tu in z njimi prihajajo različni vremenski ekstremi. Stroka že leta opozarja, da potrebujemo strategijo prilagajanja, a nas suša, pozeba, vročina in ujme vedno znova presenetijo. Kako daleč smo pri nas s prilagajanjem na podnebne spremembe, kaj je treba postoriti na področju kmetijstva, vodarstva, prostorskega načrtovanja in drugod? Kako doseči večjo povezanost resorjev, kdaj bodo te teme dobile več prostora na političnem dnevnem redu? O tem voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije; dr. Rok Mihelič, agronom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki.Gostje: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma;dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija;Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo;Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije,Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija.

Zadnji počitniški teden smo dobili interventni zakon za najnujnejšo pomoč prizadetim v avgustovski ujmi in ob tem skrhali po poplavno politično premirje med vlado in opozicijo. Nekatere otroke smo v šolo poslali prek zakrpanih cest v sosednjih občinah, druge v improvizirane učilnice v bližnjih stavbah. Gostili smo diplomate vseh celin in na Zahodni Balkan poslali blejsko zavezo o pripravljenosti na širitev Evropske unije leta 2030. Spet smo preštevali prebežnike na evropskih mejah in vojaške udare v afriških državah. Raje kot te bitke z naravo in orožjem pa smo spremljali boje na športnih parketih.

Začetek novega šolskega leta bo zaradi nedavnih ujm za marsikaterega učenca, starša in pedagoškega delavca še precej bolj stresen kot sicer. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo, da se bo šolsko leto povsod po državi začelo ta petek, kar pa ne pomeni, da bodo na prvi šolski dan na vseh šolah potekal pouk. Vodstva šol poudarjajo, da bodo šolske svetovalne službe otrokom nudile ustrezno podporo, hkrati pa že opozarjajo na dlje časa trajajoče težave v vzgoji in izobraževanju, predvsem na kadrovsko stisko in nerešene plačne zahteve ravnateljev. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom. Sodelujejo: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije; Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Vreme je dodobra krojilo letošnjo poletno turistično sezono. Je bila kljub temu uspešna? Kakšne so posledice neurij in poplav in kako so podjetja in zaposleni v tej panogi zadovoljni z ukrepi države? Se lahko turizem prilagodi na takšne ekstremne naravne pojave? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

Svet pestijo krize, ki povzročajo negotovost in nestabilno varnost ter posledično vplivajo na vse dele družbe. Številne krize v preteklem desetletju so povzročile nov pritisk na obstoječi mednarodni sistem in uveljavljena pravila. Zaradi tega se krepijo populizem, nacionalizem in avtokratski režimi. Letošnji 18. blejski strateški forum je v znamenju iskanja odgovorov na ta vprašanja, med drugim kako v teh časih zagotoviti skupne globalne rešitve, ki temeljijo na solidarnosti. O tem v Studiu ob 17.00 s Sandro Krišelj. Gostje: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega panela za vire; dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike Slovenije za mednarodne odnose; dr. Denis Mancevič, politolog in strokovnjak za strateško komuniciranje.

Kmetije so poplave in plazovi različno prizadeli. Nekatere so še vedno brez ceste, nekaterim je odneslo rodovitna kmetijska zemljišča ali pa na njive naneslo onesnažen mulj, nekatere so ostale brez krme za živino. Kdaj si bodo tla opomogla in kako jih lahko v prihodnje zaščitimo pred erozijo? Katere finančne in druge oblike pomoči bodo na voljo prizadetim kmetijam, ki so morale zavreči poplavljene pridelke in krmo za živali? Odgovori v terenskem Studiu ob 17.00 neposredno iz agroživilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Avtorica in voditeljica oddaje je Jernejka Drolec. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; prof. dr. Helena Grčman iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Aljaž Plankl iz Društva za permakulturo Slovenije.

Vlada je pripravila sveženj interventnih ukrepov za pomoč po največji naravni katastrofi v zgodovini Slovenije. Vključuje denarne pomoči, nadomestna stanovanja za gospodinjstva, olajšave za prizadeta podjetja, poenostavitev postopkov, pa tudi nov solidarnostni sklad z financiranje obnove. Komentiramo vključene ukrepe in tudi tiste, ki manjkajo. Pojasnjujemo dogovor s sindikati javnega sektorja, da zaradi poplav odmaknejo odpravo plačnih nesorazmerij. Z moskovsko dopisnico pojasnjujemo ozadje in posledice domnevne likvidacije razvpitega šefa paravojaške skupine Wagner, z druge strani Atlantika pa spremljamo politično-sodni spektakel z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.

Kakšne ukrepe in pomoči ljudem in občinam predvideva interventni zakon za odpravo škode po poplavah in zemeljskih plazovih, ki je osrednja točka tokratne seje vlade? Za čiščenje strug in zagotavljanje pretočnosti rek in njihovih pritokov ni več veliko časa, novo deževje je pred vrati. Marsikje ne vedo niti, ali lahko začnejo obnavljati razdejane domove, naj čakajo na dodatne analize ali jih celo čaka rušenje. Kje bodo ljudje dobili novo streho nad glavo? Katere birokratske postopke bo skrajšal interventni zakon in kako se bomo organizirali za sanacijo, zanima tudi občine. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor; Neža Kodre, direktorica Direkcije RS za vode; dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije; dr. Primož Banovec direktor Inštituta za vodarstvo, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, član Sveta za vodo.

Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo že v vrtcu imeli digitalne kotičke? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, najavljeno v okviru reforme šolstva, zagovarja pristojno ministrstvo? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih, ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti, so govorili v julijski Intelekti s Špelo Šebenik, ki jo ponavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00.

Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.

Vodna ujma je številnim uničila premoženje, za katero so še odplačevali posojila. Prebivalstvo in podjetja se sprašujejo, kje bodo dobili denar za obnovo. Številni so razočarani nad zneski, ki jih lahko pričakujejo od zavarovalnic. Kakšna je torej vloga finančnega sektorja v tej naravni katastrofi? Koliko prizadetim pomagajo banke in zavarovalnice – le toliko, da si zavarujejo ugled, ali res naredijo vse, kar je v njihovi moči? Kdo lahko računa na moratorij za vračilo posojil in kdo lahko računa na nova posojila za vnovičen zagon proizvodnje? Zakaj je zavarovalno kritje za tako obsežne poplave po večini prenizko? Kakšna je vloga države v zvezi s tem in ali bodo tudi pri nas dobički v finančnem sektorju kmalu dodatno obdavčeni? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB; Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja; Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke; Alina Meško, predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije. Ministrstvo za finance ni uspelo zagotoviti sogovornika.

Iztekajoči se teden so zaznamovali predvsem praznik solidarnosti po vojni ujmi ter praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom in največji krščanski Marijin praznik. Zbrali smo odzive na skupek ukrepov, ki jih namerava vlada vključiti v interventni zakon za pomoč po poplavah. Opozarjamo na posledice podnebnih sprememb tudi drugod – po Kanadi in Havajih pustošijo požari. Z našo azijsko dopisnico govorimo o opustošenju, ki ga je v dveh letih po umiku Američanov v afganistanski družbi povzročil talibanski režim, s posebnim poročevalcem pa o duhu sarajevskega filmskega festivala. Kritični pregled tedna ta petek z Blažem Ermencem.

Skoraj štirinajst dni po strahoviti vodni ujmi velik del Slovenije ostaja razdejan. Kako potekajo še zadnje intervencije in obljubljena plačila zanje? Kje občine potrebujejo pomoč pri ocenjevanju škode, ki bo podlaga za pomoč? Bo odpravljanje posledic in obnovo res bistveno olajšal interventni zakon, ki je že na tokratni seji vlade? Bo mogoče do jesenskega deževja dovolj sčistiti in urediti struge, da se katastrofa ne ponovi? Kopičijo se odpadki, prostori nekaterih vrtcev in šol so uničeni, ceste do njih marsikje neuporabne. Kako začeti obnovo in koliko besede pri tem naj imajo občine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc.

Kakšno je letošnje festivalsko dogajanje, kako jih je prizadela vodna ujma in kako se rešujejo iz stisk in zagat? Kako se organizatorji festivalov povezujejo med seboj, s kakšnimi idejami vplivajo drug na drugega in kje bodo z izvedbami koncertov pomagali zbirati sredstva za tiste, ki jih v teh razmerah nujno potrebujejo? Kakšna je pri vsem tem vloga Ministrstva za kulturo? O vsem tem z gosti, ki skrbijo, da tudi v težkih časih glasba krepi duha človečnosti in voditeljico Simono Moličnik. Gostje: Klemen Ramovš, umetniški vodja festivala Seviqc Brežice, direktor zavoda Ars Ramovš; Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica, profesor na visoki šoli za glasbo v Hamburgu; Jan Kern, programski vodja festivalov Imago Sloveniae - Podoba Slovenije; Tomaž Močnik, lastnik delavnice Orglarstvo Močnik; Ana Čop, ena od dveh umetniških vodij festivala Jazzinty. Ministrstvo za kulturo je tik pred oddajo odpovedalo sodelovanje in poslalo pisno sporočilo.

Na današnji dan solidarnosti bomo tudi v oddaji Studio ob 17.00 pozornost namenili tej plemeniti lastnosti, ki jo Slovenci izkažemo ob vsaki nesreči. Pripravljenost pomagati je od prvega dne poplav izrazilo izjemno veliko ljudi. Kako lahko pomagate? Kam se obrniti? Kje so nevarnosti? Kakšna so navodila civilne zaščite in kakšne potrebe humanitarnih organizacij? Zbrali bomo zgodbe solidarnosti in spomnili, da nihče v tragediji ni sam.

Teden dni po katastrofalnih poplavah v več kot 180-ih občinah še vedno odpravljajo posledice najhujše vodne ujme pri nas. Številne ceste ostajajo neprevozne, ponekod sta še vedno moteni dobava električne energije in oskrba s pitno vodo. Kopičijo se odpadki in širijo črevesne bolezni, nekaterim domovom še vedno grozijo plazovi. Podjetja so utrpela za več kot 400 milijonov škode. Kmetje so zaradi uničenih hlevov, pridelkov in krme povsem na tleh. Pomoč prihaja od vsepovsod. Kako bo pomagala država, kako mednarodna skupnost? Kako pomagajo ljudje in kaj potrebujejo prizadeti v pregledu dogajanja tega tedna s Sandro Krišelj.

Škodo imajo tako kmetije v gorskih območjih, kjer je še vedno nevarnost plazov kot nižinske kmetije, ki bodo večino poplavljenih pridelkov morale zavreči. Kaj v tem trenutku prizadeta kmetijska gospodarstva najbolj potrebujejo in s katerimi ukrepi bo država skušala vzpostaviti razmere za normalno proizvodnjo? Je možno polja na poplavnih območjih v prihodnje zaščititi pred onesnaženim muljem? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije.

Kdaj bo spet vzpostavljeno cestno in elektro omrežje, kdaj obnovljeni oziroma na novo postavljeni mostovi? Kateri ne nujni gradbeni projekti bodo ustavljeni, da bo gradbena mehanizacija preusmerjena na najbolj prizadeta področja. Neukročene reke in na tisoče plazov so spremenili relief države, kakšna bo končna sanacija? In nenazadnje bodo gradbinci upoštevali stroko in naravne danosti ali bo sanacija samo do naslednjih velikih padavin? O vsem tem z gosti: Bojan Tičar, direktor Direkcije za infrastrukturo Združenje GIZ Uroš Blažica, sicer predsednik uprave Elektra Primorska Miloš Bavec, Direktor GeoZS Franci Steinman, nekdanji profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH

Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države. Kakšne so razsežnosti se bo šele pokazalo, ko bo voda odtekla, prizadeta pa je skoraj vsa država. Škoda je gromozanska in bo najverjetneje precej presegla prve ocene o 500 milijonov evrov. Naša država je zato že zaprosila za mednarodno denarno pomoč, potrebujemo pa tudi helikopterje, montažne mostove, bagre in drugo mehanizacijo. Kakšne so razmere in kje je še vedno nevarno, kakšne so potrebe ljudi, podjetnikov in občin ter kje in kako začeti sanacijo v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in Natašo Mulec

Vreme nam to poletje res ne prizanaša. Po silovitih neurjih, rekordno veliki toči, ta teden celo pravi tornado in zdaj še jesenske intenzivne padavine s hudimi poplavami. Posledice so katastrofalne, kolikšna je škoda še ni znano, saj prizadeti ob tako pogostih katastrofah komajda sanirajo najnujnejše. Kdaj in kako bodo občine sploh lahko sanirale škodo? Kako bo pomagala vlada in kdaj je pričakovati prvo finančno pomoč? O vsem tem, pa tudi o vplivu takšnega vremena na turistični obisk v kritičnem pregledu tega tedna s Heleno Lovinčič, v katerem tudi o vremenskem dogajanju v tujini ter pospešenih evakuacijah iz vse bolj nemirnega Nigra.

Slovenske gore v poletni sezoni obišče 1,3 milijona planincev, med njimi je vse več tujih obiskovalcev. Večji obisk povečuje tudi število nesreč in posredovanj gorskih reševalcev. Številne bi lahko preprečili z večjo obveščenostjo pred odhodom v gore, zlasti tujih obiskovalcev. Ti namreč informacije iščejo predvsem pri turističnih ponudnikih in društvih, ki pa za podrobnejše presoje niso dovolj strokovno usposobljeni. Kako povečati varnost v gorah v živo iz Bohinja z voditeljico Aljano Jocif in gosti: Dr. Gregor Dolinar, predsednik GRZS Martin Šolar, podpredsednik PZS Miha Arh, predsednik GRS Bohinj Tajda Markeš, turistično-informacijski center TD Bohinj

Številni otroci v Sloveniji živijo v nevzdržnih razmerah. Javnost je nedavno pretresel primer šestletnika, ki je bil po vrnitvi od očeta k materi pozitiven na kokain. K odpravi kršitev pravic otrok v tovrstnih primerih bo pristojne po novem lahko pozival varuh otrokovih pravic. O položaju otrok pri nas ter o tem, zakaj potrebujemo posebnega varuha otrokovih pravic in kakšna bo njegova vloga bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Igorjem Šoltesom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjano Milavec in častno članico Zveze prijateljev mladine Slovenije Liano Kalčina.

Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti: - Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije; - Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije; - Marko Matjašič, glavni direktor SiDG - Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec. Sodelujejo: Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost; dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma; Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana; in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova. Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.

Slovenija čisti razdejanje in zgroženo sešteva škodo po divjih neurjih. Interventna pomoč je na poti, a občine skrbijo sredstva za sanacijo. Pojasnjujemo načrte za zakonske spremembe, ki bi omogočile predplačila za sanacijo. A treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam, in to vsepovsod: pri graditvi stavb, v kmetijstvu, urejanju hudournikov. Izkušnje kažejo, da naravne nesreče lahko celo spodbudijo gospodarsko rast, a na to ne gre računati, medtem ko iz Nemčije prihajajo novice o recesiji, inflacija pa ob vnovičnem dvigu temeljnih obrestnih mer evroobmočja vztraja na previsoki ravni. Komentiramo tudi vojno proti Ukrajini, ki jo Rusija vodi tudi na prehranskem področju.

Slovensko gospodarstvo se počasi a vztrajno ohlaja. Najbolj je na udaru industrijska proizvodnja, ki se je letos skrčila že za 8 odstotkov. Kako se podjetja soočajo s padcem naročil, dražjim zadolževanjem in pomanjkanjem delovne sile? So slovenska podjetja res pretirano obremenjena z davki in prispevki, zaradi tega pa premalo konkurenčna? Kako bi na njihovo poslovanje vplivale dodatne obremenitve, ki jih napoveduje vlada? O vsem tem in odzivih na sveže odločitve Evropske centralne banke v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Karl Lipnik, analitik časnika Delo; predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.

Invazivne tujerodne rastline so za svetovno okolje velika težava in grožnja za biotsko raznovrstnost tudi v naši državi. Evropska unija je leta 2014 sprejela uredbo o invazivnih tujerodnih rastlinah. Na seznamu, ki se sproti posodablja, je zdaj 41 vrst invazivnih tujerodnih rastlin in 30 invazivnih živalskih vrst. Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlin, kako ogrožajo gozdove, kako pomembne so različne akcije v lokalnih okoljih, ki prepoznavajo ta problem in ozaveščajo? Gozdarski inštitut Slovenije je v projektu Life Artemis razvil posebno javno dostopno aplikacijo za spremljanje in prepoznavanje tujerodnih vrst. O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: dr. Branka Tavzes, Sektor za biotsko raznovrstnost Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, naravovarstvena svetovalka na kranjski OE Zavoda za varstvo narave; Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije.

Po slabem izidu lokalnih in regionalnih volitev za vladajoče socialiste je španski premier Pedro Sanchez za to nedeljo sklical predčasne parlamentarne volitve. Te so potekale ravno ob začetku španskega predsedovanja Evropski uniji. Tudi v Španiji se krepi skrajna desnica, nenaklonjena pravicam žensk, homoseksualcev in priseljencev, zanikovalka nujnosti blaženja podnebnih sprememb, pa tudi močna zagovornica centralistične Španije in ostra nasprotnica osamosvojitvenih teženj Katalonije. Kaj politični preobrat v eni največjih članic Unije pomeni za državo, za povezavo in za evropske volitve prihodnje poletje, voditeljica Špela Novak z gosti. Gotje: Urša Geršak z oddelka za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine; dr. Jan Grobovšek, ekonomist, z Univerze v Edinburghu; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ta teden smo želi, kar smo pred tem sejali. Zaradi desetletij malomarnosti do podnebja smo želi viharje in nove žrtve po Evropi in pri nas. Na pravih, žitnih poljih je žetev poznejša in skromnejša, stiska kmetov pa tudi posledica sejanja ruske agresije po Ukrajini. V oddaji predstavljamo pričakovane sadove novega zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je državni svet odredil popravni izpit. Prah dvigujejo tudi načrti ministrstva glede ureditve trga dela, na okopih so predvsem delodajalske organizacije. Za zdaj je zaposlenost še rekordna, vse več pa je znamenj o ohlajanju gospodarstva. V kritičnem pregledu tedna z Majo Derčar pa seveda tudi o dramatični kolesarski dirki po Franciji.

Letošnja žetev se je začela pozneje kot običajno, zlasti žetev pšenice pa prekinjajo pogosta neurja. Podnebne spremembe močno vplivajo na poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, zato morajo kmetovalci pridelavo hrane čim bolj in čim hitreje prilagoditi spremenjenim podnebnim okoliščinam. Kmetom in mlinarjem poleg slabše letine sive lase povzroča tudi poceni žito oziroma moka iz Ukrajine. To utegne povzročati tudi težave v sistemu izbrane kakovosti, v katerega ravno letos vstopa naš žitni sektor. Bodo pridelovalci, ki morajo letos zlato zrnje prodajati za skoraj polovico ceneje kot lani, tudi zaradi naraščajočih stroškov pridelave deležni pomoči države? Kaj lahko sami storimo za večjo prehransko samooskrbo? O teh n drugih vprašanjih v zvezi z žetvijo, razmerah v kmetijstvu in na trgu v Studiu ob 17.00 z Lidijo Kosi. Gostje: Branko Virag, vodja kmetijstva v Skupini Panvita, predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka iz Murske Sobote, Viktor Časar, kmetovalec iz Mlajtincev, podpredsednik Strokovnega odbora za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Posebej za oddajo smo se pogovarjali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.

Proračunske škarje med prihodki in odhodki so široko razprte. Kljub temu vlada dodaja nove izdatke v obliki proračunskih varovalk, ki pa služijo kot izgovor za slabo pripravljene ukrepe. Ob tem pa na vrata trka fiskalno pravilo. Prihodnje leto bo spet treba upoštevati fiskalno disciplino, porabo bo treba znižati in se opreti na črpanje evropskih sredstev. Tudi iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer smo bolj na repu med evropskimi državami. O teh izzivih voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Josip Mihalic, direktor Urada za okrevanje in odpornost; dr. Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Javna Radiotelevizija je na razpotju. Z uveljavitvijo novele o RTV Slovenija so stekli postopki za imenovanje novega vodstva, začenši z upravo, ki bo štiričlanska. Prejšnji teden je svet RTV že imenoval predsednika uprave, a da bo ta prevzela vajeti v svoje roke, mora biti vsaj večinsko ali pa celo povsem popolnjena, kar se utegne zgoditi šele v sredini avgusta. Odhajajoče vodstvo je medtem v zadnjih izdihljajih z enim od sindikatov podpisalo kolektivni dogovor, ki ščiti interese zaposlenih, a hkrati lahko v marsičem zveže roke bodočemu vodstvu pri upravljanju. O načrtih predsednika nove uprave ter zlasti o pričakovanjih zaposlenih na RTV Slovenija po dveh letih izrazitega nezadovoljstva z odhajajočim vodstvom voditelj Aleš Kocjan z gosti. Gostje: Zvezdan Martič, novoimenovani predsednik uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija; Helena Milinkovič, predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Tom Zalaznik, predsednik Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije, podpisnik najnovejšega Kolektivnega dogovora; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi so v iztekajočem se tednu pospremile nove ovire. Ali in kdaj bo zakon sprejet, tako ni znano. Enako velja za spremembe v zdravstvu, ki se zamikajo najmanj do jeseni. Takrat naj bi se začela tudi pogajanja o novi pokojninski zakonodaji. V oddaji Tedenski aktualni mozaik z voditeljico Urško Valjavec v delu iz tujine analiziramo zgodovinski vrh zveze Nato v Vilni, pospremimo obisk premierja Roberta Goloba v Zagrebu ter v športu podčrtamo dogajanje drugega tedna kolesarske dirke po Franciji.

Čez deset dni se bo v Mariboru začel olimpijski festival evropske mladine. V mestu se intenzivno pripravljajo na prihod več tisoč športnikov iz 48-ih držav in njihovih spremljevalcev. Do takrat v mestu ne bodo mogli v celoti obnoviti atletskega ogrevalnega stadiona, si pa organizatorji prizadevajo, da bi brez težav potekalo vse drugo: od nastanitev, prevozov, prehrane do tekmovanj v vseh 11-ih panogah. Mladi športniki si želijo predvsem dobrih rezultatov, Mariborčani pa, da bi bili ponosni na svoje mesto.

Volkov je v Sloveniji v zadnjem obdobju vse več. Spet so začeli naseljevati Alpe, kjer se povečuje število pokolov ovc. Kmetje in župani teh občin zahtevajo takojšnje ukrepanje države, saj trdijo, da volk in ovca v alpskem svetu ne moreta sobivati. Da je to izjemno težko, se strinjajo tudi strokovnjaki, a pravijo, da v sodobnem svetu nobeni vrsti živali, niti zverem, ne bi smeli povsem preprečiti bivanja na določenem območju. Katere so mogoče rešitve, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Matijo Mastnakom. − Aleš Hvalc, Zveza društev rejcev drobnice, − Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor, − Miha Marenče, Zavod za gozdove, − Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Zveza NATO, ki se je po končani hladni vojni za skoraj 30 let zazibala v dremež, je z ruskim napadom na Ukrajino našla nov smisel. Države članice, teh je zdaj 31, so začele več vlagati v svojo obrambo. Po vstopu Finske naj bi se zavezništvu kmalu pridružila še Švedska, na vrata trka tudi Ukrajina. Na vrhu zavezništva v Vilni bodo voditelji razpravljali o dodatni pomoči napadeni državi ter strategijah skupne varnosti, to pa naj bi jih še bolj povezalo. O aktualnih vprašanjih v tokratni oddaji Studio ob 17:00 z voditeljem Matejem Hrastarjem in gosti: - generalpodpolkovnik Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske - Dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL - Boris Knific, urednik revije Obramba - Igor Jurič, posebni poročevalec RTV Slovenija iz Vilne

Končuje se javna razprava o delovni zakonodaji. V zakonu o delovnih razmerjih so določene pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev, zato ga številni imenujejo mala delavska ustava. Od jeseni so trajala pogajanja, a delodajalci, sindikati in ministrstvo za delo niso našli skupnih rešitev. Za sindikate je zgodba končana, delodajalci pa so na nogah. Zanje je poleg postopka pogajanj sporna tudi vsebina. Med drugim se ne strinjajo s predlogom o 30-urnem delovnem tednu, 48-urnem počitku enkrat na teden na mesečni ravni, zadržke imajo glede oskrbovalskega dopusta, pa tudi pravic predstavnikov delavcev v podjetju. Mnenja o vsem tem bodo v Studiu ob 17.00 soočili: – Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, – Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, in – Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Posledice podnebnih sprememb povzročajo kmetijstvu vse hujšo škodo. Suše, vročinski valovi in neurja ogrožajo pridelavo hrane, ta pa po drugi strani prispeva veliko izpustov toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Kako se lahko kmetijstvo, zlasti gojenje kulturnih rastlin, prilagaja podnebnim spremembam? Kako lahko panoga zmanjša svoj ogljični odtis? In zakaj moramo pravzaprav govoriti o spremembah v celotni prehranski verigi? Na ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17 h gostje oddaje: - Jernej Jakše, Biotehniška fakulteta - Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta - Ana Frelin-Larsen, Ekološki inštitut v Berlinu - Bart Stegeman, EIT Climate-Kic - Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki. Gostje: Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa; Sabina Leben s Sindikata Mladi plus; Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Evropska unija poudarja neomajno enotnost v nasprotju z neenotnostjo v Rusiji, ki so jo razgalili dogodki konec minulega tedna. Voditelji držav članic bodo po pričakovanjih na dvodnevnem vrhu v Bruslju potrdili tudi nadaljnjo finančno in vojaško pomoč Kijevu, med drugim s krepitvijo proizvodnje streliva in povojno obnovo Ukrajine. Prednostna naloga povezave pa je tudi krepitev konkurenčnosti in ekonomske varnosti, predvsem v luči vse močnejše vloge Kitajske. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov.

V Sloveniji dela okoli 190 tisoč javnih uslužbencev. 30 tisoč jih je zaposlenih v javni upravi, od tega jih 17 tisoč predstavlja uradništvo, ki deluje znotraj ožje državne uprave. Kakšen je danes uradnik in kakšen naj bi bil po predlogu novega zakona o javnih uslužbencih? Kako je treba spremeniti delovno okolje v državni upravi, da si bodo iskalci zaposlitve želeli delati kot uradniki? Kako iz državne uprave narediti znamko, ki bo zbujala zaupanje in pritegnila mlade? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Martina Vuk, sindikalistka in pravna svetovalka v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja; Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V prvem počitniškem tednu smo in pred večino učencev in dijakov so dnevi brez šolskih obveznosti in z več prostega časa. Pogledi na to, kakšne so kakovostne počitnice, pa so različni. Koliko dejavnosti in obveznosti predvideti vnaprej, o čem vse naj odloča otrok oziroma mladostnik in kako se izogniti pastem digitalnih tehnologij in slabe družbe? O vlogi staršev, skupnosti in države, pa tudi o koristih dolgčasa, voditeljica Lara Gril s sogovorniki. Gostje: Andreja Ninkovič, socialna delavka in psihoterapevtka; Urška Vrtačnik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Vič – Rudnik; Zala Bricelj, digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij; Živa Štajner s Pionirskega doma; Marko Soršak s Skupnosti občin Slovenije.

Mednarodno skupnost in Rusijo je konec tedna presenetil pohod najemniške Wagnerjeve vojske z ukrajinskih bojišč proti Moskvi. Spraševali smo se, ali gre za državni udar, za napoved notranjega ruskega spopada … Po dogovoru med razvpitim Prigožinom in beloruskim režimom so se razmere umirile. A odprta vprašanja ostajajo. Kaj nam dogajanje ob koncu tedna pove o Putinovi moči in razmerah v Kremlju? Kaj vse to pomeni za vojno v Ukrajini? Kakšne bodo nadaljnje poteze Združenih držav, Evrope in Kitajske in kako daljnosežne bodo posledice? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in vojaški strokovnjak; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona

Teden je zaznamoval prvi letošnji vročinski val. Vse je globoko pretresla smrt malčka v razbeljenem avtomobilu, dan pozneje je med neurjem moškega v avtomobilu smrtno poškodovalo padlo drevo. Sprašujemo se, ali so tudi to svareče posledice podnebnih sprememb. V luči tega je dobrodošla potrditev ambicioznejšega nacionalnega energetskega načrta in podnebnega zakona. Da bi tudi revnejši svetovni jug lahko financiral podnebne spremembe, so v Parizu pripravili konferenco o odpisu dolga državam v razvoju. Komentiramo tudi bruseljske proračunske načrte ter se z dopisnico iz Azije pogovarjamo o vroče-hladnem odnosu Kitajske z Zahodom in vlečemo vzporednice med Tajvanom in nesrečno Ukrajino. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.

Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gosti: dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo; dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.

Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.

Večina je že kdaj prejela elektronsko pošto, s katero so goljufi skušali priti do zaupnih podatkov o bančnem računu in prek njih do tam shranjenih prihrankov. Koliko je zlorab v spletnem bančništvu, kakšne so najpogostejše goljufije in kako se lahko pred njimi zaščitimo? Kdo je odgovoren za poplačilo morebitne nastale škode in kakšna prihodnost nas čaka na področju spletnih bank? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Tadej Hren, SI CERT; Aleš Ritonja, NKBM; Anton Bojanec, NLB; Alina Meško, Zveza potrošnikov; Aleš Špetič, strokovnjak za spletno okolje.

Vodik, pridobljen v elektrolizi ob napajanju iz obnovljivih virov energije, bi lahko v manjšem delu nadomestil fosilna goriva. Slovenija nima posebne vodikove strategije, skupaj z Evropsko unijo pa podpira nekaj projektov, tudi Severnojadransko vodikovo dolino. Vodik v elektroenergetiki ne bo igral vidne vloge do 2030. Kaj pa v poznejšem obdobju? Bi slovenska znanost, vlada in podjetja lahko prispevala prebojno ali vsaj Sloveniji prilagojeno rešitev za rabo vodika? Kaj pravijo dozdajšnje, sicer redke dobre prakse? Poglobljeno o vodikovih tehnologijah in sodobnih politikah voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: Tomaž Katrašnik, profesor in raziskovalec na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marko Bahor, vodja sektorja razvoja in investicij, Holding slovenske elektrarne, Tilen Sever, direktor razvoja in inovacij v Steklarni Hrastnik, Geert Decock, bruseljska nevladna organizacija Transport&Environment.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Junij je že tradicionalno mavrični mesec – mesec, ko opozarjamo na vidnost in položaj skupnosti LGBTIQ+. Položaj oseb LGBTIQ+ se sicer postopno izboljšuje, veliko je prizadevanj za graditev odprte in vključujoče družbe, a veliko vprašanj ostaja nerešenih. Poizvedujemo, kako v praksi deluje novela družinskega zakonika, vključno z možnostjo posvojitev otrok istospolnih parov. Iščemo vzroke za trdovratno diskriminacijo oseb LGBTIQ+ v nekaterih delih družbe in okoliščinah ter ponujamo možne rešitve. Sprašujemo se o drugačnosti kot tarči medvrstniškega nasilja. Pa tudi: koliko lahko parade ponosa prispevajo k osveščanju in strpnosti. O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Katja Štefanec, društvo Parada ponosa; Eva Margon, svetovalnica Legebitra; dr. Roman Kuhar, sociolog, redni progesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Barbara Čož s Centra za socialno delo Ljubljana, enota Vič-Rudnik.

Slovensko Istro so morali lani poleti s pitno vodo oskrbovati s tovornjaki cisternami z Notranjske. Leto dni po tej krizi preverjamo, kakšne so razmere zdaj. Kaj je bilo že uresničeno, kdo bo moral še ukrepati in kako. Razčlenjujemo, v čem se zdajšnje rešitve razlikujejo od že videnih v preteklosti, ki so padle v vodo. Glede trajne rešitve za vodni vir za Istro ocenjujemo, od česa je odvisna morebitna uresničitev zajetja Kubed. Zanimajo nas odkupi vode na relaciji Trst - Koper, Koper – Kras, ob tem pa se sprašujemo tudi o viziji (ali utopiji) vseevropske ali vsaj regionalne vodovodne mreže po zgledu električnega omrežja. Ob skorajšnji obletnici izlitja kerozina preverjamo, kako ogrožen je vodni vir Rižane zaradi železnice, pri čemer ne moremo mimo umeščanja dvotirnosti. Zanima nas tudi, kako poteka obnova vodovodnega sistema leto dni po požarih na Krasu in preventiva v primeru podobne katastrofe. O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, Erik Modic, župan občine Komen, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. V posnetem pogovoru pa stališča predstavlja tudi Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper.

Neskončni zastoji na cestah so, kot kaže, postali del vsakdana in ne le turistične sezone. Že dolgo ne povzročajo samo nevšečnosti in slabe volje voznikov, ampak ovirana mobilnost in slaba pretočnost povzročata veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Kaj je šlo narobe v prometni politiki, se sprašujemo. Je največja težava ljubljansko prometno vozlišče z več kot 170 tisoč delovnimi migracijami, opravljenimi po večini z osebnimi vozili, saj je javni prevoz nekonkurenčen? Je vsaj začasna rešitev tretji avtocestni pas (na Primorki in Štajerki)? In kje je rešitev za naraščanje tovornega prometa? O dolgoročni, trajnostni prometni strategiji ter o nujnih ukrepih za danes in jutri voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo; Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS; Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.

Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki. Gostje: dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici; prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.

Za našo državo je na mednarodnem parketu sanjski teden. Podpora za sedež v varnostnem sedežu OZN je segla prek geopolitičnih delitev, pridobili smo tudi zaupanje številnih držav, s katerimi doslej nismo imeli veliko stikov. Naša diplomacija je dobila prepričljiv mandat za delovanje, ki jo zavezuje k tenkočutnemu in premišljenemu delu. Eden ključnih izzivov Varnostnega sveta bo brez dvoma ostala vojna v Ukrajini. Sprašujemo se o srhljivih humanitarnih in ekoloških posledicah zrušitve jezu na Dnepru in možnih motivih za to zločinsko dejanje. Doma pa v ospredju pozornosti ostaja zdravstvo. Ali gre v zgodbi s Psihiatrično kliniko res za iskreno prizadevanje za izboljšanje zdravljenja duševnih bolezni in odnosa do bolnikov ali zgolj za manever v bitki za prevlado in kadrovski vrtiljak? Z zanimanjem pa spremljamo tudi oblikovanje novih organov na RTV Slovenija. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.

Verige oskrbe s hrano povzročajo preveč toplogrednih plinov, so preveč potratne glede porabe naravnih virov, kot so voda, kmetijska zemljišča in energija, preveč je odpadne hrane. Z vseh ravni prihajajo opozorila, da je treba nekaj spremeniti. Ena od zanimivih poslovnih priložnosti, ki sloni na konceptu krožnega gospodarstva, je pridobivanje alternativnih virov beljakovin z vzrejo insektov. Kakšne so prednosti in slabosti te tehnologije, kako zakoreninjeni so predsodki? Bomo tudi v Sloveniji kmalu imeli farme žuželk za beljakovinsko krmo živali? Kako bodo kupici sprejeli vstopanje žuželk v prehransko verigo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Aleš Kuhar, prodekan na Biotehniški fakulteti in vodja EIT Food HUB Slovenija, tehnološko -inovacijskega stičišča za področje agroživilstva; dr. Lea Lavrič, vodja razvojno-projektne pisarne v podjetju KOTO d.o.o.

Slovenija bo januarja prihodnje leto postala nova nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov za prihodnji dve leti. Na glasovanju v generalni skupščini je dobila 153 glasov podpore, protikandidatka Belorusija pa 38. Gre za velik, celo izjemen uspeh slovenske diplomacije, s katerim je bilo nagrajeno trdo delo ter številna diplomatska potovanja in lobiranje po vsem svetu v minulih mesecih. V Studiu ob 17.00 o razpletu glasovanja ter o tem, kaj čaka slovensko diplomacijo v naslednjih mesecih do članstva in med članstvom v Varnostnem svetu. Gostje oddaje: - dolgoletni diplomat, veleposlanik Roman Kirn - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Boštjan Udovič - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar - ameriški dopisnik Andrej Stopar

Na Kosovu so se razmere v minulih dneh zelo zaostrile, kosovska in srbska stran pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Tokrat se je zaostrilo po volitvah, ki jih je srbska skupnost bojkotirala, tako da so bili v večinskih srbskih občinah s peščico glasov izvoljeni albanski župani. Ti so nato skušali začeti županovanje kljub nasprotovanju srbskih protestnikov. Iz tujine se slišijo pozivi k ponovitvi volitev, vendar je vprašanje, ali bi bilo tokrat kaj drugače. Kakšno vlogo ima mednarodna skupnost, tudi Evropska unija, na Kosovu in v regiji? Ali si regija sploh še želi tako dolgo obljubljane evropske perspektive? Kakšni so sploh interesi Unije na Zahodnem Balkanu? O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Mitja Žagar, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; Matej Zakonjšek, direktor mednarodne regijske organizacije Prometna skupnost; Uroš Škerl Kramberger, komentator časnika Dnevnik in nedavni posebni poročevalec s Kosova; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz regije.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje, da spet živimo v pravni državi in odprti družbi in da so se učinkovito soočili z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki izpostavljajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mukotrpna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjeno utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.

Slovenija je v obdobju, ko se odloča o energetski oskrbi prihodnjih desetletij. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kakšne investicije bodo potrebne, bo šlo z obnovljivimi viri, kdaj se bomo odločili za drugi blok nuklearke v Krškem ali proti njem. Kakšne signale v zvezi s tem pošilja vlada? Cene energentov ostajajo višje kot pred krizo. Kaj lahko pričakujemo, ko se bo izteklo obdobje reguliranih cen in državnih pomoči, za katere gospodarstvo sicer že zdaj opozarja, da ne zadoščajo? Prihodnje leto nas čaka tudi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki bo zahteval precej aktivnejše uporabnike. O tem Studiu ob 17.00 z Erno Strniša. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo; dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani; Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne.

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik. Gostje: dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost; dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu; Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Ustavno sodišče je razsodilo, da se novi zakon o Radioteleviziji Slovenija lahko uporablja vsaj do dokončne presoje ustavnosti. Odločitev sproža zanimive ustavnopravne razprave, pomeni tudi prelomnico v dogajanju na RTV. Kako naj bi novi organi prevzeli upravljanje in vodenje? Kako naj odpravijo škodljive poteze dozdajšnjega vodstva in kako preprečijo morebitno maščevalnost in poglabljanje razkola med zaposlenimi? Bo vlada v nadaljevanju vendarle uskladila RTV-prispevek z inflacijo in kako zares zapreti vrata politiki katere koli barve v našo hišo, o tem bomo govorili v Studiu ob 17.00 z Alešem Kocjanom.

Veliko besed o reformah in iskanje denarja zanje je zaznamovalo iztekajoči se teden. Parlament je potrdil rebalans proračuna in začel razpravo o usodi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vlada pa je predstavila sveženj ukrepov za upokojence. Da so ti koraki še daleč od reform, ki smo jih obljubili v zameno za evropski denar, nas je v tradicionalnih letnih priporočilih opozorila evropska komisija. V oddaji ocenjujemo tudi uspešnost ljubljanske mednarodne konference o sodelovanju pri pregonu vojnih in drugih mednarodnih zločinov, aktualne razmere na ukrajinskem bojišču in ameriške priprave na nove politične predsedniške bitke. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik pa bomo končali filmsko, v Cannesu.

Potem ko smo v Studiu ob 17.00 gostili premierja Roberta Goloba, je svoja stališča do aktualnih vprašanj po letu dni od imenovanja nove vlade predstavila tudi opozicija. Predstavnika opozicijskih parlamentarnih strank smo vprašali, kaj so v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji pripravljeni podpreti in kaj je zanje nesprejemljivo, ko gre za reforme, ki jih je Slovenija v zameno za evropski denar obljubila v Bruslju. Na dnevnem redu politike sta tudi politični razkol in poliitčna kultura; ko gre za opozicijski stranki, pa se ni bilo mogoče izogniti precej napetim odnosom med njima. Gosta:: Aleš Hojs, podpredsednik Slovenske demokratske stranke,Jožef Horvat, poslanec Nove Slovenije.

Po letu dni od imenovanja nove vlade je čas za inventuro. Na Prvem programu Radia Slovenija smo gostili predsednika vlade Roberta Goloba. Zanimalo nas je, kako ocenjuje prehojeno pot in (ne)izpolnjene načrte, zakaj so strateške reforme, nujne za razvoj države, v minulih dneh in tednih zasenčila ideološko obarvana vprašanja, kako politika rešuje zahtevne razmere v zdravstvu. Bodo javni uslužbenci v kratkem prejeli višje plače in kaj bi to pomenilo v luči inflacije in proračuna? Je zaradi prepočasne pokojninske reforme ogroženo črpanje evropskih sredstev? Kakšna so stališča in načrti premiera glede drugega bloka nuklearke, novega letalskega prevoznika in drugih aktualnih tem? O vsem tem premier Robert Golob v pogovoru z Urško Jereb in Alešem Kocjanom.

Kaj se dogaja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga ponujajo tri zasebne zavarovalnice in ga ima večina Slovencev poleg obveznega zavarovanja? Vlada je nedavno zamejila najvišjo možno premijo, koalicija pa je predlagala novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bo to isto premijo oziroma dajatev namesto zavarovalnic pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. Torej se bo denar namesto v zasebne zavarovalnice prelival v javno blagajno. Kakšne bodo posledice za zavarovance, zavarovalnice in državni proračun, voditeljica Helena Lovinčič z gosti. Gostje: Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko; Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije; Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Pol leta od sprejetja proračuna, je pred poslanci že rebalans, potreben predvsem zaradi reorganizacije vlade. Fiskalni svet kljub vsemu opozarja na visok primanjkljaj, skoraj 3 milijarde, še enkrat višji kot lani. Povečanje pa ni posledica zgolj blažilnih ukrepov temveč tudi tekoče porabe, po pokojninski blagajni se namreč vse bolj iz državnega proračuna financira še zdravstvena blagajna. Kakšni so obeti za javne finance, kje so pasti in kje bo treba zategniti pas? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar

Slovenijo, zlasti severovzhodni del so ta teden prizadeli hudi nalivi in številni plazovi, ki še vedno ogrožajo več družin. Ogrožene, pa ne zaradi narave, ampak zaradi vladnih potez, pa se počutijo zavarovalnice, ki zahtevajo umik zamrznitve premij za dopolnilno zavarovanje ali takojšnje poplačilo nastale škode. Je država pripravljena na njihove tožbe? Kaj pa na financiranje dolgotrajne oskrbe? Odgovore iščemo v kritičnem pregledu tedna, v katerem še o stopnjevanju ideoloških zapletov med vlado in opozicijo, pa tudi o volitvah v Turčiji in dogajanju v Ukrajini, o katerem so spregovorili tudi na tokratnem srečanju PEN. Kritični pregled dogodkov tega tedna s Tomažem Celestino.

Poletna turistična sezona je pred vrati. Kakšne spremembe lahko pričakujemo na področju potovanj, dopustovanj, kampiranja in turizma na sploh bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Katjo Arhar.

Ministrstvo za kulturo letos izvaja pomembne reforme: spremenilo bo nacionalni program za kulturo in krovni zakon o uresničevanju javnega interesa na tem področju, spisalo spremljajoči akcijski načrt, hkrati pa izvedlo reformo statusa samozaposlenih v kulturi. Velik zalogaj lahko v izjemno razpršenem in organizacijsko raznolikem kulturnem prostoru uspe le po temeljitem premisleku in z jasnim konsenzom vpletenih. Na regijskih posvetih je ministrstvo že zbiralo predloge, ki bi pomagali zasnovati kulturno politiko prihodnosti. V tokratnem Studiu ob 17ih bomo preverili, kateri so najpomembnejši izzivi za novi program in druge reformne projekte. S predstavniki ministrstva, javnega sektorja, javnih zavodov ter nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi se bo pogovarjal Miha Žorž.

Turčija se je 100 let po ustanovitvi znašla na prelomnici. Kot kažejo rezultati nedeljskih volitev, je turška družba globoko razklana. Predsednik Recep Tayip Erdogan je izgubil dobršen del podpore, a tudi združeni opoziciji ni uspelo pridobiti večine v parlamentu. Za končno odločitev o predsedniku države in prihodnji usmeritvi 85-milijonske muslimanske Turčije bo tako potreben drugi krog volitev. Komu se nasmiha zmaga, kakšne bodo posledice in kaj to pomeni za razvoj Turčije s poznavalci razmer in voditeljico Sandro Krišelj. Gostje: Milan Jazbec, Ministrstvo za zunanje zadeve Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Zijad Bečirović, Ifimes

Slovenija od danes gosti dvotedensko mednarodno diplomatsko konferenco, na kateri se delegati iz 67 držav pogajajo o sprejetju konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev. Cilj je državam ponuditi mehanizem, s katerim bodo lažje preganjale storilce teh zločinov, in tako narediti korak naprej v boju proti nekaznovanosti. Zdaj se namreč večina storilcev izmakne roki pravice. O tem voditelj Matej Hrastar z uglednimi pravnimi strokovnjaki. Gostje: dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, nekdanja članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice; dr. Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu; dr. Marko Rakovec, generalni sekretar konference, direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve.

Krčevito iskanje vzrokov in rešitev za nasilje med mladimi je zaznamovalo tudi teden, ki se izteka. Pričakovanja so povezana predvsem s starši in šolo. Brez pravega kompasa so se nadaljevala mučna pogajanja o plačah v javnem sektorju in usklajevanje izhodišč za reforme dolgotrajne oskrbe. Bolj uspešna je bila v pogajanjih z vlado o subvencijah avtomobilska industrija, malo gospodarstvo pa še vedno bije plat zvona zaradi stroškov dela in pomanjkanja delavcev. Gledamo tudi prek meja k našim najpomembnejšim mednarodnim povezavam: sprašujemo se, ali je Evropska unija še projekt miru in kako uspešno je mesec dni pred glasovanjem lobiranje za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Rajko Pervanje.

Medvrstniško nasilje v Celju in strelska drama v beograjski šoli sta do temeljev pretresla tudi našo družbo in izzvala krčevito razpravo o koreninah nasilja med mladimi in nujnih ukrepih. Kako preprečevati nasilje v šolah in zunaj njih? S katerimi znanji in pooblastili bi bilo dobro opremiti kadre v šolah, da bi lažje preprečevali nasilje in ga sankcionirali? Kdaj, če sploh, je koristno vključiti policijo? Kako naj ravnajo starši? Kdo in kako naj ukrepa, da ne bo nasilja in da bo tudi šola lahko vzgajala za nenasilje? O tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom.

Velko starejših ima zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem okolju, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Za take primere je država predvidela oskrbo na domu, sofinancirajo jo občine. Čeprav bi taka pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjstvu in socialnih stikih morala biti prva izbira, je pogosto nedostopna zaradi stroškov in predvsem velikega pomanjkanja kadrov. Delo je težko in premalo plačano. Bo to uredil novi zakon o dolgotrajni oskrbi? Kako se bo ta storitev financirala v prihodnje? Kako pritegniti dodatne, usposobljene kadre? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana; Laura Perko, namestnica predsednice Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Deveti maj je dan Evrope, ko v spomin na objavo deklaracije, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, poudarjamo pomen miru in povezovanja na stari celini. Spominjamo se tudi zmage nad nacifašizmom in dne, ko je zmagovita narodnoosvobodilna vojska vkorakala v osvobojeno slovensko prestolnico. Tako pri nas kot drugod po Evropi pa tega dne ne doživljajo vsi enako. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: dr. Božo Repe, redni profesor za sodobno slovensko in občo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v LJubljani; dr. Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Ali Žerdin, sociolog, novinar in publicist.

Smer razvoja Ljubljane je pomembna za njene prebivalce, hkrati pa mora biti kot prestolnica vzor drugim krajem. V Ljubljani potekajo številne urbanistične spremembe in arhitekturni projekti. To odpira več vprašanj. Je v ozadju celovita vizija razvoja, kam se dejansko razvija slovenska prestolnica? Kaj prebivalcem prinaša njeno zgoščevanje navznoter? Kako optimizirati prometno in parkirno politiko? Kakšno naj bo razmerje med zelenim in urbanim? Kako zasledovati cilje podnebne nevtralnosti in zmanjšati učinke globalnega segrevanja? Kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno za vse? O vsem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: Rok Žnidaršič, urbanist, podžupan Ljubljane; dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS; Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora; predstavnik Oddelka za promet Mestne občine Ljubljana.

Prvi majski teden je bil počitniško-protestniški. Zaklinjali smo se delavskim pravicam in medijski svobodi ter se zgražali nad sovražnim govorom. Šokirala nas je tragedija iz Beograda, razgalila nemoč sodobne družbe in nas pustila brez odgovora o tem, ali je trinajstletnik moril iz neizmerne stiske, srhljive brezčutnosti ali česa tretjega. Tudi o medvrstniškem nasilju ob začetku drugega mandata sprašujemo generalnega državnega tožilca, o odločitvi Evropske centralne banke za vnovično zvišanje obrestne mere pa slovenskega guvernerja. Komentiramo tudi začetek mature, ukrajinsko protiofenzivo in kronanje Karla tretjega. Kritični pregled tedna ta petek z Matejo Železnikar.

Le še mesec dni nas loči od glasovanja za novo nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Članstvo Slovenije v tem organu je eden od glavnih letošnjih zunanjepolitičnih ciljev naše države, protikandidatka je Belorusija. Kako potekajo slovenska prizadevanja za ta sedež? So na zunanjem ministrstvu optimistični glede kandidature? Za kaj si bo Slovenija prizadevala ob morebitni izvolitvi v Varnostni svet? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: državni sekretar Samuel Žbogar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve; veleposlanik Roman Kirn; doktor Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. Gostje: Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje; Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja; doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.

Pater Marko Rupnik se po petih mesecih še vedno ni javno odzval na obtožbe o spolnih zlorabah redovnic; molčijo tudi njegovi najbližji sodelavci. Kaj sporoča ta molk? Ali bodo obtožbe sploh kdaj v celoti pojasnjene in kako vse skupaj vpliva na status njegovih mozaikov, ki so postavljeni v več kot 200 cerkvah po vsem svetu? O tem v skupnem projektu Arsa in Studia ob 17.00 Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: Janez Cerar, koordinator zavoda Dovolj je!, ki preiskuje spolne zlorabe v Katoliški cerkvi; dr. Tomaž Erzar, profesor zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani; dr. Gabrijel Kavčič, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference.

Čeprav je teden počitniško-prazničen, je poln dogodkov. Doma so bile v začetku tedna na cestah kolone traktorjev in upornih kmetov, jeznih na vlado, nato kolone turistov. Številni izmed njih so se prvič po veliko letih izognili predprazničnemu čakanju na meji s Hrvaško, kjer te dni ugotavljajo, kakšne so cene po uvedbi evra pred štirimi meseci. V oddaji postavljamo pod drobnogled spoštovanje delavskih pravic in ob obletnici včlanitve v Evropsko unijo analiziramo učinke članstva Slovenije - kje ta pridobiva in kje izgublja. Ugotavljamo, kako je s spoštovanjem premirja v napetem Sudanu in ob knjigotrškem sejmu v Leipzigu razmišljamo o knjigi kot poslovni priložnosti. Kritični pregled tedna ta petek z Robertom Škrjancem.

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.

O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij. Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.

V Evropski uniji vsako leto v povprečju zavržemo več kot 11 kilogramov tekstila na osebo. Slovensko povprečje je še nekoliko višje. Tekstilna industrija je med tistimi sektorji, ki najbolj prispevajo k uničevanju okolja in podnebnim spremembam ter povzročajo hude kršitve človekovih pravic, hkrati pa so prav tu možne - in tudi nujne – velike spremembe. Gibanje, ki zagovarja nujnost modne revolucije s ciljem, da modna industrija ne bi več povzročala hudih kršitev človekovih pravic in okoljske škode, je v zadnjih letih vse močnejše. Tudi v Sloveniji vse več govorimo o trajnostni modi. O tem tudi voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Aleksandra Lobnik, profesorica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje; Nataša Peršuh, profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji; Saška Susman, vodja Humane v Sloveniji; Zala Hrastar, modna oblikovalka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Nič več ni sveto in ničesar več ne jemljemo resno. Zdi se, da je bil to moto iztekajočega se tedna. Interpelacija o delu vlade kljub celodnevni razpravi ni pritegnila pozornosti ljudi, nikogar več ne vznemiri napoved rebalansa proračuna, podobno je z reformami, tudi kmetje in zdravniški pogajalci tarnajo, da jih vlada ne jemlje resno. Kje so torej razlogi za razočaranje in malodušje na predvečer obletnice prelomnih volitev? Odgovarjamo v naši oddaji. Pojasnjujemo, kaj nova evropska podnebna zakonodaja pomeni za Slovenijo, kaj ameriška medijsko-gospodarska poravnava pomeni za novinarstvo in z našimi diplomati vstopamo v ciljno ravnino lobiranja za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.

V Sloveniji je več bolniških odsotnosti z dela zaradi težav z duševnim zdravjem kot zaradi onkoloških obolenj. V času epidemije so študentje in starejši za skoraj tretjino pogosteje razmišljali o samomoru. Čakalne vrste za pomoč so nedopustno dolge tudi za samoplačniške storitve. Na samoplačniškega psihoterapevta za otroke je na primer treba čakati eno leto. Tudi varovani oddelki so prepolni, na čakalni listi za sprejem je več kot 2500 oseb. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo problema in pripravljajo spremembe zakonodaje s tega področja, da bi popravili vsaj največje sistemske anomalije. Kakšno so razmere na varovanih oddelkih, zakaj je nujna regulacija poklica psihoterapevta in kaj prinašajo zakonodajne spremembe? O tem v voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje; dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU; Miran Možina, psihiater, psihoterapevt, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani; Juš Škraban, asistent na Fakulteti za socialno delo; Andreja Štepec, ambasadorka duševnega zdravja z lastno izkušnjo in strokovna sodelavka Združenja za duševno zdravje ŠENT.

Interpelacijo zoper vlado v Državnem zboru bomo v tokratni oddaji izkoristili kot povod za to, da z ekonomisti pretresemo reforme, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Na nekatere izmed njih, zlasti zdravstveno in pokojninsko, čakamo že vrsto let. Jih bomo z zdajšnjo vlado končno dobili ali pa so se obsežni načrti politike zaradi nasprotovanja interesnih skupin že ohladili? Ali reforme v luči zategovanja fiskalne politike finančno sploh lahko izvedemo ali si vnovičnega odloga nujnih sprememb pravzaprav ne moremo več privoščiti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s komentatorjem Tomažem Celestino in sogovorniki. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornica Slovenije, Goran Novković, odgovorni urednik portala Podjetna Slovenija.

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Slovenijo so pretresli posnetki nasilja med najstnicami v celjskem nakupovalnem središču, objavljeni na družbenem omrežju TikTok. Družbena omrežja so se zažrla v naša življenja. Objava videov uporabnike - ne le otroke, ampak tudi odrasle - žene v boj za pridobivanje všečkov in prek njih k potrjevanju lastne vrednosti. Je medvrstniškega nasilja res več kot včasih? Je to posledica uporabe družabnih omrežij? Je res rešitev res njihovo ukinjanje, kot terjajo komentarji na Facebook? Kako razumeti novi fenomen TikToka in ali ga lahko obrnemo sebi v prid? Kako naj se ob pomanjkanju avtoritet znajdejo starši? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, publicistka; Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, ustanoviteljica Inštituta Vita Bona; dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon; Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede; David Milosavljević, vodja različnih slovenskih TikTok projektov.

Dogodek tedna je nepričakovana, rokohitrska vložitev zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za zaščito ljudi pred neprizanesljivo podražitvijo in vzpostavljanjem vzporednega zdravstvenega sistema v škodo javnega ali za ceneno populistično kupovanje naklonjenosti javnega mnenja? V oddaji pojasnjujemo sveže gospodarske napovedi za slovensko gospodarstvo – kaotične in nedosledne napovedi glede reform zagotovo niso dobrodošla okoliščina, a bolj kot to skrbi nevarnost recesije v Nemčiji. Komentiramo poteze italijanske desne vlade na področju migracijske politike in drugih skupnih politik Evropske unije. Z našima dopisnikoma iz Združenih držav in Azije pa o obisku predsednika Bidna na Irskem sredi obveščevalne afere doma ter o kazanju mišic velesil na tihomorskem območju. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.

Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.

Nedavna gorska nesreča na Mali Mojstrovki je med drugim razgalila problematiko vodenja v gorah, ki je tesno povezano z varnostjo. Kdo lahko poklicno vodi v gorah? Kakšne licence imajo vodniki Planinske zveze Slovenije? Komercialno vodenje ureja zakon o gorskih vodnikih, Zakon o športu pa opredeljuje strokovne delavce v športu, ki morajo biti vpisani v razvid športnih delavcev. Zaradi vse večje želje po tako imenovanih outdoor aktivnostih pa se v zadnjem času pojavljajo tudi vodniki, ki za to nimajo ustreznih licenc. Združenje gorskih vodnikov zato opozarja na neurejene razmere in nelojalno konkurenco pri vodenju. Kdo, če sploh kdo, in kako nadzira to področje v času, ko je vse več zanimanja za organizirano in varno vodenje v gorah? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS); Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS); Peter Jeromel, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

Teden je minil brez zdravniške stavke, potekala so krovna plačna pogajnaja za javni sektor, zdravstveni minister je predstavil prva dva predloga v okviru zdravstvene reforme. Predstavljamo odzive in pojasnjujemo nadaljnje korake. Osvetjujemo okoliščine torkove prekinitve dela v okviru novinarske stavke na RTV Slovenija in akrobacije za ohranitev položajev s postopkovnimi preigravanji na ustavnem sodišču. Spremljamo iskanje ravnotežja med pridelavo hrane in ohranjanjem okolja na zavarovanem območju Natura 2000. Komentiramo tudi širitev zveze Nato na doslej nevtralno Finsko, politični preobrat po volitvah v Črni gori in spektakel z Donaldom Trumpom na kazenskem sodišču. Kritični pregled tedna ta petek z Gabrijelo Milošič.

V javni razpravi sta prva predloga napovedane zdravstvene reforme. Urejata digitalizacijo v zdravstvu in prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kakšni so prvi odzivi in kako naj bi predvidene spremembe izboljšale slovensko zdravstvo? Kako in kje jih bomo občutili bolniki, kako izvajalci zdravstvenih storitev, kje so še možnosti za izboljšave in kaj bo za dosego širšega soglasja nujno spremeniti? O vsem tem, pa tudi o spremembah, ki se še pripravljajo, voditeljica Snežana Ilijaš s sogovorniki. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje; Martina Vuk, predstavnica zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije; Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor.

Izkoriščanje delovne sile, neustrezni varnostni standardi, ki so vzrok za hude nesreče, neprimerne življenjske razmere in uničevanje okolja. To so pogoste prakse v številnih gospodarskih panogah, od prehranske in tekstilne industrije do gradbeništva, industrije, turizma in finančnega sektorja. Standardi varstva človekovih pravic po svetu so zelo različni. Multinacionalke to dejstvo pogosto izkoriščajo s selitvijo proizvodnje v države z nižjimi standardi, saj je to povezano tudi z nižjimi stroški. Ali to pomeni, da podjetja niso več odgovorna za kršitve, ki jih njihovi dobavitelji povzročajo v tretjih državah? Zakaj bi morali visoki dobički pomeniti tudi visoko stopnjo odgovornosti? Kaj prinašajo spremembe evropske zakonodaje na tem področju? O vsem tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: Živa Lopatič, Pravična trgovina v Sloveniji; Elena Lunder, Focus – društvo za sonaraven razvoj; Katja Stadler Slovensko-nemška gospodarska zbornica; Andrijana Bergant, Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Na RTV ta torek poteka stavka s prekinitvijo dela. V novinarskih sindikatih namreč že več kot leto dni opozarjajo na kršenje profesionalnih in programskih standardov v informativnem programu Televizije Slovenija, na sporne in protipravne prakse vodstva RTV, podali so tudi prijave na pristojne institucije in vložili kazenske ovadbe na tožilstvo. Zakaj se razmere na RTV Slovenija tudi po letu dni niso uredile, ampak se še zaostrujejo? Kako na očitke odgovarja vodstvo Radiotelevizije Slovenija? Kaj je za ureditev razmer do zdaj naredilo ministrstvo, pristojno za medije? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Za nami je še zadnje veliko dejanje tokratne športne zime, bogate s prireditvami svetovnega formata. Zaključila se je veličastno, s planiškim praznikom, s tem pa se bo tudi v Zgornjesavski dolini uradno začela pomlad. V Studiu ob 17.00 bomo ocenili, kaj je sezona prinesla lokalni skupnosti in kaj Sloveniji. Kaj so se iz teh izkušenj naučili organizatorji, občine in država ter kako nameravajo to vnovčiti v prihodnje. Kaj tako veliki športni dogodki, kot je bilo svetovno nordijsko prvenstvo, pomenijo za državo, ali se bomo zanje še potegovali? Ali oziroma kako bo država pomagala lokalni skupnosti, da kljub velikim prireditvam ohrani svojo usmeritev v zeleno? In še, kako je Planica doživela in preživela tokratno preobrazbo? O vsem tem voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: Klavdija Gomboc, predsednica Turističnega društva Kranjska Gora; Henrika Zupan, županja občine Kranjska Gora; Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica.

Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.

Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program ChatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem … Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan"; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.

Si bo politika pustila vzeti odločanje o imenovanju sodnikov? Bo Državni zbor izvolil predsednika vlade, potem pa mu prepustil, da si sam izbere ministre, ki jih nato formalno imenuje predsednik republike? Naj si ustavno sodišče samo izbere zadeve, o katerih bo vsebinsko odločilo? Je še živa ideja o ukinitvi državnega sveta? Nobeden od teh predlogov ni nov, za vse pa bi bilo treba spremeniti ustavo. Se lahko potrebna dvetretjinska večina oblikuje v tem mandatu Državnega zbora? O tem, pa tudi o drugih načrtovanih spremembah ustave voditeljica Jolanda Lebar s predstavniki parlamentarnih strank. Gostje: Maša Kociper, Gibanje Svoboda; Meira Hot, Socialni demokrati; Matej Tašner Vatovec, Levica; Branko Grims, Slovenska demokratska stranka; Janez Pogorelec, Nova Slovenija.

Po številnih pojasnilih uporabnikov in rezultatih evalvacije se tudi pristojno ministrstvo strinja, da zakon o osebni asistenci ni povsem domišljen, stroške pa je močno podcenil. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Za izvajanje zakona so sprva na letni ravni predvidevali 8 milijonov evrov stroškov, letos bo za to predvidoma potrebnih približno 200 milijonov. To je po oceni ministra Luke Mesca nevzdržno. Na drugi strani pa so uporabniki s kompleksnimi potrebami, nekateri so od pomoči asistenta tudi življenjsko odvisni. V katero smer bo šla prenova zakonodaje, kako preprečiti zlorabe sistema in zaščititi uporabnike? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Andrejka Znoj; generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Darja Zaviršek, sociologinja in redna profesorica na Fakulteti za socialno delo; Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje; Jerneja Kolbl, pravnica in uporabnica osebne asistence.

Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.

Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.

Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.

Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.

Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gosti: Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS; Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance; Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister; Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.

Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju je bila reforma šolstva. Pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, spremembe učnih načrtov, prevetritev razširjenega programa v osnovnih šolah, uveljavitev nacionalnega preverjanja znanja kot enega od kriterijev za vpis na srednje šole, spremembe glede tujih jezikov v osnovni šoli in digitalizacijo. Kaj prinašajo te spremembe v šole, kako nanje gledajo šolniki in strokovnjaki, kdaj bi lahko začele veljati? So v tako kratkem času sploh izvedljive? Kakšno vizijo slovenskega izobraževanja bi moral prinesti nacionalni program? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gostje: dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije; dr. Boris Černilec, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Deset let pontifikata papeža Frančiška je prineslo veliko sprememb v Katoliški cerkvi. Boj proti spolnim zlorabam in finančnim nepravilnostim je pretresel cerkvene kroge. Ob tem je papež Frančišek uvedel sinodalni proces in bolj vključeval laike v delo Cerkve. Nekdanji argentinski kardinal Jorge Maria Bergoglio je izstopal po ostrih obsodbah socialnih krivic, potrošništva in uničevanja okolja. Pri svojih odločitvah je bil deležen tako podpore kot tudi nasprotovanja. O prvem desetletju njegovega delovanja in pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in mednarodnim odnosom, voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki. Gostje: Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj; Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.

Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.

Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS; Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.

Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami. Gostje: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki; Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji; Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo; Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager; Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023; Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh; Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.

Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.

Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.

Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj; Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.

Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.

Nam bo pokojninska reforma, ki jo pripravlja vlada, zagotovila varno starost? Na ta odgovor bo treba še počakati. Že zdaj pa je jasno, da samo odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja za brezskrben pogled v čas po upokojitvi ne bodo dovolj. Kako okrepiti dolgoročne pokojninske prihranke z dodatnim varčevanjem, v drugem in za zdaj še premalo razvitem tretjem stebru? Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, ki krojijo naše bodoče donose? Ali oziroma kako bi lahko država spodbudila te oblike vlaganj? So tudi tu potrebne posodobitve? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Janez Kranjc, predsednik uprave Prve pokojninske družbe; Peter Krassnig, član uprave Triglav pokojnine; Karl Lipnik, ekonomist in analitik časnika Delo.

Kako globoko je pred letom dni začeta surova vojna v Ukrajini razdejala to državo, Evropo in geopolitična razmerja? Bo rane kdaj mogoče zares zaceliti? To so vprašanja, ki so prevladovala na Zahodu v teh dneh pred obletnico ruskega napada. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo pri nas in izpostavljamo energetiko, kjer elektrika vse bolj izrinja plin. Predstavljamo vladne načrte za lažjo graditev sončnih in vetrnih elektrarn ter za spodbujanje električnih vozil. Spremljamo plačna pogajanja v javnem sektorju in nadaljevanje agonije na RTV Slovenija zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja nove zakonodaje. S ponosom spremljamo nordijsko prvenstvo v Planici in navijamo za najboljše filme na Berlinalu. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.

Vojna v Ukrajini, ruski napad se je začel 24. februarja lani, je povzročila globoke rane in gorje ukrajinskemu narodu, ki ima nedvoumno pravico živeti v svoji suvereni in ozemeljsko celoviti državi. Vojna je tako ukrajinski kot ruski strani zadala hude izgube, hkrati pa je povzročila humanitarno, energetsko in okoljsko razdejanje. Kaj so značilnosti največje zaostritve na stari celini po drugi svetovni vojni in zakaj vojni na vratih Evropske unije še ni videti konca, v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Mihom Lamprehtom. Gostje so strokovnjakinja za obrambno in varnostno politiko dr. Jelena Juvan, analitik dr. Denis Mancevič, diplomat in državni sekretar dr. Andrej Benedejčič ter dopisnika dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik.

Število bolnikov v dolgotrajni bolniški odsotnosti skokovito narašča. Leta 2015 je bilo v dolgotrajnem staležu 19 tisoč oseb, lani že 33 tisoč. Absentizem je ena največjih težav slovenskega zdravstva. Rekorder prihaja neuradno s Koroške, mesečno pa na dolgotrajni bolniški odsotnosti dobi več kot 22 tisoč evrov. Absentizem siromaši zdravstveno blagajno, gospodarstvo je v krču, družba drvi v izgorelost. V tujini je to že najpogostejši vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, tudi Slovenija gre v to smer. A rešitve za absentizem so, to kažejo tudi slovenski primeri. Na predvečer obravnave na strateškem svetu za zdravstvo, bo o ukrepih za obvladovanje zdravstvenega absentizma razpravljali voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v studiu. Gostje:Ana Vodičar, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, članica strateškega sveta za zdravstvo;Metka Teržan, URI Soča, vodja projekta Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo;dr. Aleksander Stepanović, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije; Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške gospodarske zbornice;Sonja Špoljarić, direktorica kadrovske službe v BSH Hišni aparati Nazarje.

Po ruskem napadu na Ukrajino in drugih pretresih v mednarodni skupnosti na zunanjem ministrstvu pripravljajo novo zunanjepolitično strategijo. Slovenija se vidi v jedru evropske povezave, velik poudarek naj bi bil na vladavini prava in človekovih pravicah. Kateri so glavni zunanjepolitični izzivi? Kako kaže slovenski kandidaturi za članico Varnostnega sveta Združenih narodov? Kakšni so naši odnosi s sosednjimi državami? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s slovensko zunanjo politiko, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Blažem Ermencem.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za člene, ki se nanašajo na oblikovanje novega sveta zavoda in novega statuta ter na imenovanje novega predsednika in članov uprave. Postopki imenovanja novih članov sveta medtem tečejo naprej. Kaj odločitev pomeni za RTV Slovenija, katera so ključna pravna vprašanja, ki jih je pod drobnogled vzelo ustavno sodišče, kaj odločitev pomeni za aktualni Programski svet RTV in novi Svet, ki ga predvideva novela? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in kolegi v posnetih izjavah in pogovorih v živo. Sodelujejo predsednik Programskega sveta RTV in pobudnik ustavne presoje dr. Peter Gregorčič; profesor na FDV in eden od avtorjev novele Zakona o RTVS dr. Marko Milosavljevič; pravnika dr. Matej Avbelj in dr. Ciril Ribičič; generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinkovič, ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in poslanka Alenka Jeraj. 

Na eni strani pustne in Valentinove norčije, na drugi pretresenost ob uničujočem potresu v Turčiji in trdovratni vojni v Ukrajini. Tak je bil iztekajoči se teden. V oddaji bomo spremljali razkrivanje krivcev in iskanje rešitev za krepitev varnosti, med drugim na varnostni konferenci v Münchnu. Doma so teden zaznamovala preigravanja pred začetkom trdih pogajanj o plačah v javnem sektorju in pričakovanja glede usklajevanja pokojnin. Oboje bo v velikim meri odvisno od uspešnosti gospodarstva, zato mu država obljublja izdatne spodbude. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.

Nedavni tragičen potres v Turčiji je tudi pri nas obudil razmišljanja o potresni varnosti stavb, v katerih živimo in delamo. Po ocenah strokovnjakov bi v Sloveniji protipotresno sanacijo potrebovalo približno 100 tisoč stavb. V pripravi je resolucija o krepitvi potresne varnosti. Katera vprašanja naslavlja in katerih ne? Zakaj objekti nimajo - po vzoru energetskih - tudi potresnih izkaznic? Zakaj v zakonu ni predvidena revizija projektne dokumentacije za graditev objektov? In nenazadnje, zakaj je zavedanje o potresnem tveganju med nami relativno nizko? O vem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: dr. Matjaž Dolšek, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani; Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito in reševanje Mestne občine Ljubljana; Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije; Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju so dobila zeleno luč. Odprtih vprašanj je veliko. Katere pravice se bodo spremenile, kako bodo urejene plače, koliko bo vse to stalo? O izhodiščih za pogajanja, argumentih vpletenih strani in učinkih različnih rešitev voditeljica Katja Arhar in predstavniki pogajalcev in preučevalcev. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; dr. Polona Domadenik Muren, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Število nezakonitih prihodov v Evropsko unijo se znova povečuje. Lani je v Evropo vstopilo 330 tisoč beguncev in migrantov brez ustreznih dokumentov. Kot kaže, se skladno s tem zaostruje tudi evropska politika do migracij. Voditelji Evropske unije so na nedavnem zasedanju v Bruslju znova odprli to vprašanje, jasnega in usklajenega odgovora pa tudi tokrat niso našli. Nekateri trdijo, da se Evropa v strahu pred spremembami zapira vase in postaja trdnjava, drugi v migracijah vidijo nevarnost za evropski red in kulturo. O iskanju pravega ravnotežja pri vprašanju, ki je lahko tudi odgovor na evropsko demografsko krizo, so razpravljali voditelj Matej Hrastar in sogovorniki: Gostje: Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade; dr. Marina Lukšič Hacin, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze.

Nordijski smučarji so v pričakovanju vrhunca letošnje sezone svetovnega prvenstva v dolini pod Poncami. Dolina je od danes zaprta za promet. Je prvenstvo na domačih tleh prednost ali breme? Kako so na izziv pripravljeni organizatorji in na Smučarski zvezi? Kaj vse prinaša 14 dnevni vrvež na robu Triglavskega narodnega parka? In nenazadnje, zakaj je prvenstvo v Planici tako pomembno, da so prestavili šolske počitnice, za vstopnico pa je potrebno plačati več kot smo vajeni odšteti za druge športne prireditve? O vsem tem voditelj Boštjan Reberšak s sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Gorazd Pogorelčnik, vodja panog smučarskih skokov in nordijske kombinacije; Jelko Gros, vodja nordijskega centra Planica.

Turčijo in Sirijo po katastrofalnem potresu v začetku tedna še vedno stresajo številni popotresni sunki, reševalci pa bijejo bitko s časom in mrazom. Preživele iščejo tudi slovenski reševalci, prihaja pa tudi slovenska materialna pomoč. Pomoč pričakuje tudi Ukrajina, a predvsem vojaško, ne materialno pomoč. Ji bodo evropske države dobavile tudi sodobna bojna letala? Komentiramo izkupiček evropskega vrha, pojasnjujemo predstavljena izhodišča za plačno reformo javnega sektorja ter analiziramo kulturno dogajanje ob nedavnem prazniku. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Valjavec.

Evropski voditelji na dvodnevnem izrednem vrhu razpravljajo o odgovoru na ameriški načrt spodbujanja zelenih vlaganj in električne mobilnosti, ki iz subvencij in davčnih olajšav izloča evropska podjetja, razen če ta v ZDA odpirajo delovna mesta. Evropska komisija se je na pritisk članic, ki se bojijo, da izgubljajo svetovno konkurenčnost, odzvala z lastnim predlogom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, v katerem skuša tlakovati pot za hitrejše in lažje investiranje v zeleni prehod tudi v Uniji. V kakšnem položaju sta gospodarstvi na obeh straneh Atlantika, kako lahko Evropa uspešno naslovi svoj zaostanek v produktivnosti, kaj potrebuje evropska avtomobilska industrija, kakšen načrt je pripravila Evropska komisija? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti: • Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, • Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, • Črt Kostevc, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, • Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, ki bosta na večer pred kulturnim praznikom prejela nagradi za življenjsko delo, ter nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.

Po tednu dni počitnic za učence z območja Jugovzhodne Slovenije sledijo še počitnice v drugem delu države. A počitniški čas ni prijetno obdobje za vse šolarje in starše. Nekateri so v tem času v še večjih duševnih, socialnih in finančnih stiskah kot sicer. Kaj počitnice pomenijo manj privilegiranim otrokom, kaj staršem s socialnega roba? Kako počitnice preživljajo otroci s posebnimi potrebami? Kako jim prihaja naproti sistem in kakšno vlogo imajo pri tem nevladne organizacije? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Nenad Stojanović, namestnik v. d. direktorja Centra za socialno delo Ljubljana; Alojzij Adamič, pomočnik v. d. ravnateljice Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava); Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Počitniški teden za polovico države je prinesel nove podrobnosti o načrtovanih reformah in nove posledice ukrajinske vojne. Komentiramo usmeritve koalicije za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z obljubami o vseh plačah nad minimalnimi življenjskimi stroški in načrte za več tisoč novih stanovanj na leto. Pojasnjujemo ozadje domače vohunske afere in posledice odločitve Zahoda o sodobni oborožitvi za Ukrajino. Ocenjujemo evropski odziv na ameriške subvencije za zeleno preobrazbo industrije ter analiziramo obisk predsednice države v Zagrebu in evropske. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.

Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A; Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.

Skoraj leto dni je že od začetka vojne v Ukrajini. Še vedno ni resne pobude za iskanje miru. Nasprotno, vojskujoči se strani krepita svoje sile in se pripravljata na morebitno spomladansko ofenzivo. Ukrajina pričakuje dobavo sodobnega orožja z Zahoda - tankov in celo letal, ob pomoči katerih bi si povrnila izgubljena ozemlja. Kako naj pri tem ravnajo članice Evropske unije in zveze Nato? Naj bo na prvem mestu oboroževanje Ukrajine ali iskanje miru? Je to sploh izbira? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje:dr. Jelena Juvan, profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede;dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade;Drago Dakič Prelc, diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba;Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija in dolgoletni dopisnik iz Moskve.    

Slovenija je po deležu električne energije, proizvedene iz sonca in vetra, na repu članic Evropske unije. Vlada namerava projekte pospešiti z novim zakonom o umeščanju naprav za obnovljive vire energije. Sončne elektrarne bodo po novem lahko stale na nekaterih vodnih in kmetijskih zemljiščih ter ob avtocestah. Na večje strehe novih objektov in parkirišča pa jih bodo celo morali namestiti. O tem, ali za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn res potrebujemo poseben zakon, kako konkretno bodo pospešili postopke, ali so za te naprave predvidene ustrezne lokacije, kakšna bo vloga javnosti in kako bomo premoščali druge ovire na poti do večjega deleža obnovljivih virov, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; dr. Andreja Urbančič, Center za energetsko učinkovitost, Institut "Jožef Stefan"; dr. Mojca Golobič, redna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Na področjih, ki segajo od umetne inteligence do biotehnologije, se lahko Slovenija pohvali z vrhunskimi strokovnjaki in odličnimi znanstvenimi dosežki. A to so tudi področja, ki se danes srečujejo z vse bolj perečim pomanjkanjem mladih znanstvenikov, ki naj bi čez nekaj let prevzeli štafetno palico. Zakaj znanstveno-raziskovalno delo ne privlači toliko, kot bi bilo za našo družbo nujno potrebno, in kako zagotoviti ustrezne razmere, da se bo vrhunsko znanje nadgrajevalo vzporedno z razvojem družbe in gospodarstva, preverjamo v Studiu ob 17ih z gosti:- minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič;- prof. dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;- dr. Maya Petek, podpredsednica društva Mlada akademija in raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru;- dr. Marko Gavriloski, vodja aktiva mladih raziskovalcev in asistentov pri Svizu, sicer socialni antropolog, asistent na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Ta teden smo dobili najobsežnejšo vlado Slovenije od leta 1993 naprej. Ta ambiciozno napoveduje obsežne reforme, ki pa ostajajo še neoprijemljive. Pred obljubljeno plačno reformo so se kot snežna kepa valile zahteve po popravkih plač v javnem sektorju, vrstili so se odzivi na obrise prenove zdravstva. Komentiramo napovedi nove zunanjepolitične strategije in med drugim pojasnjujemo, kaj je mišljeno z oznako feministična zunanja politika. Govor bo tudi o tem, kako prelomna je odločitev o napotitvi sodobnih nemških in ameriških tankov na ukrajinska bojišča. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.

V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki. Gostje: dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo, Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.

Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki. Gostje: Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ; Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA). Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Dva odstotka BDP-ja za vojsko do leta 2030, sočasno razvijanje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona, protizračna obramba srednjega in kratkega dosega ter dodatni nakupi helikopterjev. To je le del ambicioznega načrta, ki so ga pripravili na obrambnem ministrstvu. Poznavalci ob tem opozarjajo, da bosta pri teh načrtih potrebna prilagodljivost in upoštevanje različnih scenarijev, sicer se bodo, zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v svetu, skoraj zagotovo porušili. O tem, kaj prinaša Resolucija o opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in ali ima tudi potrebno politično podporo za sprejetje v Državnem zboru, voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Rolando Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo; Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske; dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede; dr. Martin Premk, predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora.

Poceni zadolževanja je nepreklicno konec. Tako gospodinjstva kot podjetja se zaradi zvišanih obrestnih mer soočajo z vse višjimi obroki posojil in s tem z zmanjšano kreditno sposobnostjo. Dostop do denarja še dodatno ovirajo strožje kapitalske zahteve regulatorja, vrtoglava inflacija in, nenazadnje, tokratni dvig minimalne plače. Kako naj v zahtevnih razmerah ravna posojilojemalec, na kaj mora biti pozoren in kakšna gibanja obrestnih mer ter Euriborja lahko pričakujemo do konca leta? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; dr. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije; dr. Aljoša Valentinčič, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti; Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Dramaturgijo tedna je narekoval vrh koalicije. Pred sestankom se je stopnjeval pritisk na vladajoče glede plač, rešitev za zdravstvo in izhodišč za reforme. Ključni dosežek so bile strnjene koalicijske vrste. Komentiramo ozadje, razgaljamo razmere v zdravstvu, ocenjujemo posledice za državni proračun. V oddaji tudi o blišču in bedi Davosa, čezatlantski gospodarski tekmi in turneji naše prve diplomatke po Balkanu. Kritični pregled tedna ta petek z Marjanom Vešligajem.

Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo; Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem; Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Slovenskim smučiščem se tudi zaradi pomoči države obetajo lepši časi. Deset smučišč se bo s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preoblikovalo v celoletna gorska središča. Večina je že pridobila gradbena dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo pa za vzdrževanje žičniških naprav za dve proračunski leti namenja dobrih 5 milijonov evrov. Za vsa smučišča pa bo kljub energetski krizi ob nizkih temperaturah največji izziv izdelovanje tehničnega snega. To bo nujna naložba za ohranitev in obstoj smučišč tudi v prihodnje, ki pa je upravljalci sami ne bodo zmogli. O izzivih in vizijah voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo; Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev; Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj; Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik.

Kmetijsko-prehranske verige so v svetovnem merilu med največjimi povzročitelji toplogrednih plinov. Pri prehodu na trajnostne sisteme se je v nemilosti znašla živinoreja in s tem uživanje hrane živalskega izvora. V Sloveniji glede na prehranske smernice pojemo preveč mesa. Toda meso ni več v modi. Kako in zakaj moramo spremeniti prehranske navade? Bo to uničilo slovenske živinorejce ali spodbudilo prestrukturiranje kmetijstva k povečanju samozadostnosti na področju proizvodnje rastlin za prehrano ljudi? Kakšni so cilji strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade? O tem Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka n ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in podpredsednik strokovnega sveta za prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za Okoljske študije na Vrije Universiteit Amsterdam (Svobodna univerza Amsterdam).

Za gospodarstvo je bilo preteklo leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida 19, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini. Sledila je neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v dvig obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih trendih in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v reprizi preglednega Studia ob 17.00 s Simeono Rogelj.

Za nami je teden gašenja požarov in ogrevanja za reformno leto. Izhodiščne položaje so pred napovedanimi razpravami o reformah skušali utrditi zdravniki, šolniki, sodniki, gospodarstveniki. Osvetljujemo zakulisja kompromisa med vlado in zdravniki, odpovedjo shoda šolnikov in nepričakovanega plačnega dodatka sodnikom. Povzemamo ključne novosti in reforme, ki so jih bodoči ministri napovedali v parlamentu pred prenovo vlade. Predstavljamo tudi pokojninsko reformo, ki jo je te dni napovedal francoski predsednik, sprašujemo se, ali bo v nemški okoljski drami obstala vas ali rudnik in kdo je pri tem okoljski terorist. Kritični pregled tedna ta petek z Dušanom Miličem.

Področje vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb. Število učencev in dijakov v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Po uradnih podatkih bi potrebovali dodatnih tisoč učiteljev, neuradno nekajkrat več. Kadrovska kriza je vse bolj izrazita tudi v vrtcih, kjer so si pomočnice vzgojiteljic naposled uspele izboriti izhodiščno plačo, ki je nad minimalno. Sindikat SVIZ ob tem opozarja, da z vlado še vedno niso dosegli stavkovnega sporazuma o vrednotenju delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, zato ne izključuje niti nove splošne stavke šolnikov. Vlada bo izzive na teh področjih skušala reševati z dvema ločenima ministrstvoma, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kar je uvedel na referendumu potrjen Zakon o vladi. Na dan, ko vlada potrjuje dogovor glede plač v vrtcih, v parlamentu pa se predstavljata ministrska kandidata, voditelj Jure Čepin gosti ključne akterje. Gostje: Mateja Urbančič Jelovšek, vodja Aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol; dr. Boris Černilec, v. d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, SVIZ; Tina Rajsar, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Otona Župančiča Ljubljana.

Nekaj ur pred polnočjo so predstavniki vlade in zdravniškega sindikata Fides sklenili dogovor v zvezi s plačami zdravnikov v prihodnje, zato je Fides odpovedal opozorilno stavko. Podrobnosti stavkovnega sporazuma niso znane, očitno pa so zdravniki dobili ustrezna zagotovila glede novega plačnega stebra za zdravstvo. Kljub temu dogovoru pa številni problemi v zdravstvu ostajajo. Nujni so ukrepi za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema ter pogoje za kakovostno in varno obravnavo bolnikov. Kako naprej, voditeljica Snežana Ilijaš s predstavniki primarnega zdravstva, kjer so razmere trenutno med najbolj perečimi. Gostje: Irena Vatovec, zdravnica, direktorica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna; Nena Kopčavar Guček, zdravnica družinske medicine iz Ljubljane; Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je že dogovorjeno udeležbo odpovedal.

Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem razmišljajo voditeljica Špela Novak in sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega think tanka Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.

V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n

Prvi teden leta je povsem pometel s prazničnim vzdušjem. Namesto bele romantike nesramno visoke temperature, namesto mirnega začetka delovnega tedna pa grožnje s tožbami, stavkami in protesti. Bodo ambulante za paciente brez izbranega zdravnika sistemska korupcija ali najboljši gasilski ukrep? Je ponudba za povišanje plač pomočnicam v vrtcih dobrodošla ali nespodobna? Je med prazniki uvedena omejitev cen elektrike za mala podjetja res dvorezen meč? Vsa ta vprašanja so ostala brez odgovora. O veselju in jezi tudi iz Hrvaške po njenem vstopu v schengensko in evrsko območje, v oddaji pa med drugim tudi o zapuščini včeraj pokopanega papeža Benedikta XVI. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17.00 z Blažem Ermencem.

Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. \n\nGostje: \nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,\nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,\nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. \n

V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.

Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.

Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.

Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo močno vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov. Ključne poudarke sta v skoraj uro trajajočo oddajo Studio ob 17.00 strnila Marko Pangerc in Uroš Volk.

V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.

Za gospodarstvo je bilo iztekajoče se leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini, neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v zvišanje obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih smernicah in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.

Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče spremeniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali leto, ki se izteka, bomo govorili v oddaji Svet v letu 2022. Z vami bo Marjan Vešligaj.

Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.

Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.

Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.

Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.

Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.

Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?

Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.

Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Pri pripravi pogovora smo prisluhnili tudi stanovalcem  VDC Tolmin

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.

Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.

Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.

Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.

Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.

Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.

Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.

Prepričljiva potrditev treh vladnih zakonskih novel na super-referendumsko nedeljo je nadaljevanje uspešnega političnega leta za levosredinski pol, odraz dolgoletnega političnega zemljevida Slovenije in kazalec moči civilne družbe. Kakšni so (bili) politični procesi in trendi v ozadju, kakšni bodo koraki nasprotnikov zakonov v nadaljevanju, kako bo vlada uveljavila predreferendumske obljube o učinkoviti in sodobni vladi, pravični in celoviti dolgotrajni oskrbi ter predvsem neodvisni in profesionalni javni radioteleviziji? O izidih referenduma in usodi javnega medijskega servisa voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki.Gostje: politolog dr. Marinko Banjac, medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljević in pravnica Anuška Podvršič.

V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.

Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!

Na Radiu Slovenija nadaljujemo niz soočenj pred nedeljskimi referendumi o treh zakonih. Najbolj polemična je kampanja o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nasprotniki zakona branijo zdajšnje razmere, češ da novela pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet ter nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora. Vladna stran in podporniki zakona pa pozivajo h glasovanju ZA, saj so prepričani, da bo prenovljeni zakon prispeval k umiku politike iz neposrednega odločanja o delovanju javne RTV. V nekoliko daljšem Studiu ob 17.00 smo soočili stališča in argumente podpornikov ter nasprotnikov zakona. Soočenje sta vodila Aleš Kocjan in Lucija Dimnik Rikić. Vabljeni k poslušanju!

Na Radiu Slovenija smo začeli niz soočenj pred novo epizodo supervolilnega leta – referendumsko nedeljo. Volivci se bodo lahko opredelili do treh zakonov – o Radioteleviziji Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najprej smo soočili stališča glede novele zakona o vladi. Ta vsebina je najdlje od src volivcev in najmanj zadeva njihovo vsakdanje življenje. Ureja namreč organiziranost vlade. Če bo novela zakona na referendumu potrjena, bo vlada namesto zdajšnjih 17 ministrstev imela tri več, in sicer za podnebje in energijo, za znanost in inovacije ter za solidarno prihodnost. Preoblikovali bodo tudi dve vladni službi. Za radijsko soočenje so se prijavili po trije zagovorniki oziroma nasprotniki zakona, v skladu z odločbo ustavnega sodišča smo gostili tudi vlado. Oddajo sta pripravila in vodila Katja Arhar in Robert Škrjanc.

Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.

Kaj je bilo zares zgodovinskega v tednu, ko smo dobili prvo predsednico slovenske države, pravnico Natašo Pirc Musar, na ozemlje Evropske unije so priletele tuje vojaške rakete, v Bruslju pa so prižgali tehnično zeleno luč za premik schengenskega varovanja s slovensko-hrvaške meje na jug, proti Balkanu? Sprašujemo se tudi, kako bo zgodovina sodila sprenevedanje politike na podnebni konferenci COP 27 v Egiptu. Komentiramo pogodbo o nakupu plina z Alžirijo in domače zavlačevanje z ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski draginji. Kritični pregled tedna ta petek s Sandro Krišelj.