Zadržan asket, ki ne mara zreti v praznino, naj si bo to bel list papirja, prazen računalniški ekran ali brezciljna prihodnost. Prekarec, ki se je predal novinarstvu. Sprva je bil športni novinar, nato ga je zaneslo v poljudnoznanstvene vode. Sledilo je obdobje, ko je delal izvrstne intervjuje, le lučaj stran je odkril biografije: od Vilfana do Dragiča, od igralske ikone do bivše predsednice vlade. Svinjske nogice so mu prinesle Kresnika. Potem pa je prišel Taras Birsa. Lik, ki mestoma zrcali tudi lastnosti svojega mojstra. Denimo, da v digitaliziranem svetu še vedno najraje deluje analogno, da mora odgovoriti na izzive krize srednjih let ter da je vedno rad fit, fizično in umsko. Pisateljevo življenje je dobilo dinamiko kot da bi ga naselili v najzmogljivejši atomski pospeševalnik na svetu. V sedmih letih šest kriminalk. Pri 33. letih je stal na najvišji gori sveta, po 50. je postal eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih pisateljev. Po odličnih odzivih na italijanskem knjižnem trgu, mu mnogi napovedujejo prihodnost evropske literarne zvezde. Pred štirimi leti je omahnil v prepad, in spoznal, kot pravi sam, da ni nesmrten. Vendar Stvarnik, vesolje, narava ali neimenovana višja sila ima z njim še načrte. Zato je tu. Spet pleza in kolesari, ker je to edini način gibanja pri katerem ga skoraj nič ne boli. Letos je prislovično kolesarskemu slovenskemu ljudstvu podaril navdih v obliki priročnika, ki združuje 66 krožnih kolesarskih poti. In zdaj je tu, da med drugim preverimo, kako se je izteklo njegovo 20 letno prehodno obdobje. Gost Prvakov tedna je Tadej Golob.

Košarkar, s katerim je bilo težko na igrišču in ob igrišču. Košarkarski genij, za katerega pravijo, da se je rodil 20 let prezgodaj. Ima 5 medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, izmuznilo se mu je le olimpijsko odličje. Bil je prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance in spet le koš oddaljen od olimpijskih iger. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, leta 2014 je prejel Bloudkovo nagrado. Kot mladenič je trdil, da bo prvi evropski košarkar, ki bo igral v ligi NBA. To je ena izmed njegovih redkih neuresničenih napovedi, je pa zato kot športni komentator v živo spremljal finale liga NBA. Ustanovil je prvo šolo košarke za mlade v Sloveniji, ki zdaj poteka že več kot tri desetletja. Tudi to poletje na slovenski Obali. V njej so se kalili tudi Beno Udrih, Sani Bečirović, Boštjan Nachbar in Luka Dončić. Več kot tri desetletja je trajala njegova kariera športnega komentatorja. A pravi, da pri tem še ni rekel zadnje besede. V znamenju števila tri je še en podatek, njegova klubska kariera je bila razpeta med tri klube in tri mesta: Ljubljano, Splitom in Beogradom. Brez kampanje je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in tam služboval sedem let. V zadnjih letih se je spopadel s celično levkemijo, pri 47 je dobil prvo knjižno avtobiografijo, o njem govori televizijski dokumentarec Črni Peter. Dan po zaključku olimpijskih košarkarskih kvalifikacij je bil gost Prvakov tedna Peter Vilfan.

Če pred približno pol stoletja ne bi bilo izjemne sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, bi gost tokratne epizode Prvakov tedna nemara postal zgodovinar, ali še bolj natančno, profesor zgodovine. Moč in prepričljivost teatra sta idejo o zgodovinarju poslala na smetišče zgodovine, kjer je pristala še ena karierna zamisel nadobudnega fanta o policistu kriminalistu. Namesto policist je postal esejist, pisatelj, dramatik, gledališki, televizijski in radijski režiser. A najprej je bil pesnik, kar pa ni čudno, saj sam pravi, da je poezija začetek vsega in da samo pesnik vidi. Je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev in eden najbolj prodornih gledaliških ustvarjalcev pri nas. Za svoje delo je dobil tako rekoč vse nacionalne nagrade in priznanja, od Borštnikove, Župančičeve, nagrade Prešernovega sklada, Ježkove, Šeligove, Grumove, nagrade Modra ptica in še ducat drugih. Pravi, da zaradi umetnosti razmišljamo in da zgodbe ženejo življenje naprej. Piše iz konflikta s svetom in z ljudmi ter poudarja, da pisanje ni popoldanski hobi. Brez dlake na jeziku govori o Šentflorjancih, ki ne marajo umetnosti, o kulturnih politikantih in da ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije. Pred 29. Slovenskimi dnevi knjige in na dan, ko se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje je gost oddaje Prvaki tedna Vinko Möderndorfer.

Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Prepričan je, da moramo vsako idejo preveriti, čeprav se zmotimo, se nekaj naučimo. Znanje je univerzalno in pripada vsem, zato vsako pomlad znanost pride na ulice, mostove in trge. Na pragu Znastivala je gost nove epizode Prvakov tedna doktor Miha Kos.

Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.

Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.

Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.

Za najavo in predstavitev gosta tokratne epizode Prvakov tedna, bi lahko uporabil zgolj tri črke: Tof. Že od leta 1960 je novinar, ne samo po poklicu, ampak ker je to njegov način življenja. Čeprav je zaprisežen kolesar in idejni pobudnik Maratona Franja, se je dve desetletji po radijskih valovih vozil na mopedu. Tofova rubrika v Nedeljskem dnevniku je menda že zrela za knjigo rekordov, leta 2000 so ga v Atenah razglasili za najboljšega športnika novinarja, na svetovnih prvenstvih je serijsko zbiral odličja v letnih in zimskih športih, med katerimi mu je najljubši tek na smučeh. Bil je prvi Slovenec na Grenlandiji, ima Ježkovo nagrado za življenjsko delo in je hkrati eden največkrat toženih slovenskih novinarjev. Gost tokratne epizode Prvakov tedna, 4 dni pred 90. rojstnim dnevom, je Tone Fornezzi - Tof.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po končanem študiju medicine specializirala psihiatrijo. Je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka. Če smo še bolj natančni: deluje na področju nevroznanosti, ki proučuje zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. Poudarja, da ima zgodnji razvoj daljnosežen vpliv na osebnost človeka. Opozarja, da ni svobode, brez odgovornosti. Dolžnost staršev je, da so avtoriteta, kot je to dolžnost politikov, ki so za te vloge plačani. A pri nas se dogaja, da je premalo avtoritete in hkrati preveč avtoritarnosti. Zakaj zelo izobraženi moški želijo izobraženo princesko, ki bo ležala na zrnu graha in tarnala? Ali se med mnogimi sodobnimi pari res bije plazilska bitka? In v kontekstu materinskega dneva še en opomnik naše sogovornice, ki opozarja, da poimenovanje »porodniški dopust« nakazuje ekonomski fokus naše družbe. Njene pesmi so dovršeno napisane in zajamejo širok razpon lirskega izrekanja. Dovršen in negovan je tudi njen nasad vrtnic. Gostja Prvakov tedna je Breda Jelen Sobočan.

Gost današnje epizode Prvakov tedna ni konvencionalen manager, pravijo, da je trmast finančnik, ki pa zna prisluhniti tudi ljudem. V zadnjih letih je vodil dve pomembni instituciji: Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. Z direktorskega mesta slednje je pred tednom dni napovedal odstop. V svoji bogati karieri je vodil tudi hotel, filmski sklad, papirnico in materinski dom. Zelo aktiven je na družbenem omrežju Facebook, kar ni nič presenetljivega, saj je bil od nekdaj znan po svojem polemiziranju prek javnih pisem in spletnih zapisov. Rad ima dobre nadaljevanke in filme, s slednjimi ima tudi snemalne izkušnje. Lahko bi bil kapitan dolge plovbe, ali pa vsaj zanesenjak z jadrnico na morjih sveta. Jadrnico razume podobno kot podjetje. Ali obratno. »Pomembno je vodenje. Zavedati se moraš, kakšno posadko imaš na voljo, česa se lahko lotiš, in potem posadko, ki jo imaš, organiziraš tako, da najbolje deluje.«…. pravi Igor Kadunc, ki je gost tokratnih Prvakov tedna.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po poklicu pravnica, z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Danes bi jo lahko našli v sodniških, tožilskih ali odvetniških vrstah. Ampak zgodilo se je drugače. Našli so jo sindikati, kot pravi sama, tako kot jo celo življenje najdejo izzivi, ki jim sledi. Zdaj je že drugi mandat predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozarja na nevarnost atomizacije sodobne družbe, po drugi strani poudarja, da velikokrat premalo poslušamo sebe in svoj mikrosvet. Želi si, da bi v Sloveniji ustvarili klimo sodelovanja pri upravljanju. Solidarnost in pravičnost sta ključni besedi njenega poklicnega in zasebnega življenja. Nekoč je bila na pragu košarkarske reprezentance, zdaj so njena strast hribi, ki ponazarjajo njeno življenjsko filozofijo. Še pred hribi so bile knjige, in so še zdaj, le bralni repertoar se z leti nekoliko spreminja. Na glas pove: » Ko nam gre za nohte, pridemo na vrsto ženske." V Prvakih tedna je z nami Lidija Jerkič.

Gostja današnje epizode Prvakov tedna kot otrok in najstnica ni sanjarila o ducatu različnih poklicev. Že od njenega prapoka naprej je vedela, da želi postati igralka. Končala je igralsko akademijo in že od leta 1987 je zvesta odru ljubljanske Drame. V svojem nagradnem portfelju ima Borštnikovo nagrado in Nagrado Sklada Staneta Severja. Kljub temu je spoznala tudi občutke odrinjenosti z odra, nekaterim ni bilo všeč, da nastopa na televiziji, drugi so ji zamerili pojavljanje v reklamah. Lahko bi napisala tudi kakšno poglavje za slovensko zbirko zgodb s ključnikom #JazTudi. Pravi: Moramo si zaslužiti, a nekaj nam je lahko tudi podarjeno. Najprej moramo spoštovati sebe. In še: Dobro je najti svoj vdih in izdih. Morda vsega tega ne bi vedela, če ne bi bilo pogovorov, ki so ji spremenili življenje. Esenco nekaj sezon televizijske pogovorne oddaje je prelila med knjižne platnice. Če ji kdo reče, da je kmetica, je s tem ne more užaliti, nasprotno, to jemlje kot kompliment, saj že vrsto let tam nekje na obrobju ljubljanske kotline ali pa že kar na Dolenjskem uživa med svojimi zelenjavnimi in zeliščnimi vrtovi ter v živalskem kraljestvu, ki ga sestavljajo koze, lama, osel, kokoši, mačke, kužki ... Naklonjenost naravi se manifestira tudi v njeni marmeladi z rožmarinom. Ne boji se starosti, a kljub temu ne razmišlja o upokojitvi, in dodaja, da spremeniš sebe, so potrebna leta. Gostja nove epizode Prvakov tedna je Zvezdana Mlakar.

Doktor Erik Brecelj je o stanju na Onkološkem inštitutu leta 2006 zapisal: »Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov.« Izjava je postala polnoletna, a v praksi se ni spremenilo skoraj nič. Doktor Brecelj pravi, dobiš to, kar daš. Onkološki bolniki in njihovi svojci pripovedujejo, da se zavzame za vsakega od pacientov. Vrhunski kirurg, osamljeni jezdec, žvižgač, trn v peti mnogim, humanist, razpet med Vipavsko dolino in Goričkim … Dr. Erik Brecelj je gost današnje epizode Prvakov tedna.

Večina biografij ljudi, ki jim je uspela izvrstna kariera, se začne s podatkom, da so si že kot otrok želeli postati igralec, slikar, kovač, rezbar, ekološki kmetovalec, balerima. Zdravnik. Nasprotno je bil gost, ki sedi za studijsko mizo nasproti mene, kot otrok trdno odločen, da naredi vse, da ne postane novinar. Usoda ga ni uslišala. Že kot 15 letnik je povzročil vihar, ki je v predčasni pokoj poslal gimnazijskega ravnatelja. Za nagrado je prišlo vabilo iz uredništva Mladine, na katero se je nato vrnil še dvakrat. Zdaj pri omenjenem tedniku že dolga leta opravlja naloge odgovornega urednika. Pisal je tudi za Sobotno prilogo Dela. Postal je najmlajši predsednik Društva slovenskih novinarjev in še vedno poseduje neformalni rekord najdaljšega staža na čelu osrednje novinarske, stanovske zveze na Slovenskem. Pravijo, da je z njim fino razpravljati, ker je dober poslušalec in upošteva tehtne argumente. Je dober poznavalec in analitik dogajanja na slovenski politični sceni, tistega, ki je na očeh javnosti in tistega za kulisami, ko ugasnejo žarometi. Svojo uteho ali sprostitev najde v teku in občasnem sukanju elektronske glasbe. Gost nove epizode Prvakov tedna je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.

Če brez skrivnostnega ovinkarjenja, udarim žebljico na glavico, potem vam povem, da z menoj v studiu sedi ilustrator, stripar in likovni pedagog Ciril Horjak. Je popularizator stripa, med drugim avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Je tisti človek, ki je stripe iz trafike prestavil v fabrike. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, denimo britanski Guardian, ali pa pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja iz mesta miru, iz Slovenj Gradca, njegovi izstopajoči lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so pomembno vlogo imele tete, tete z ozadjem, in ne tete iz ozadja. In na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo prejel nagrado Prešernovega sklada. Gost 60. epizode Prvakov tedna je Ciril Horjak, z umetniškim imenom dr. Horowitz.

Skoraj vsak povzetek njegove biografije, ki ga zasledimo v medijih, se začne s podatkom, da je Mariborčan. Kot najstnika sta ga prevzela film Povečava in fotografija. Namesto v Prago je odšel na študij v Zagreb, na Akademijo dramskih umetnosti. Kot direktor fotografije se je podpisal pod prvo komedijo po osamosvojitvi Babica gre na jug, nato posnel mednarodno koprodukcijo Oko za oko in se za več kot dvajset let podal v svet oglaševanja, posnel skoraj 400 oglasnih spotov. Točko preloma v njegovi ustvarjalnosti predstavlja prva sezona serije Življenja Tomaža Kajzerja. Potem so se zgodila še Prebujanja in dvakrat Gajin svet, prvi del je v kino privabil 80.000 gledalcev, Gajin svet 2 je po obisku in priznanjih še presegel prvi film. Posnel je tudi skoraj 100 televizijskih kuharskih oddaj, raznolikih kuharskih filozofij. Zakaj trilogija Boter inspirira najboljšo bolonjsko omako in zakaj je dober film - brezčasen film. Januarski nedeljski večeri so spet v znamenju Življenj Tomaža Kajzerja. Ali se o njih pogovarjamo dan potem, v ponedeljek zjutraj - to bi si bržčas želel njihov režiser Peter Bratuša, ki je gost nove epizode Prvakov tedna.

Odraščala je na kmetiji, ob sobotah sta z očetom z atlasom in zemljevidi načrtovala namišljene poti po svetu. Zdaj gre vsak teden »na lepše«, vendar to niso brezskrbna, užitkarska potovanja, ampak garaško delo majhne ekipe, da vsak petek zvečer na ekrane nacionalke pride oddaja Na lepše. Pravi, da se najbolje počuti v vinskih hramih vipavske doline - no, tole zahteva dodatno pojasnilo… V njeni potovalni prtljagi nikoli ne manjka manjši nož - tudi tole zahteva dodatno pojasnilo ... Je najbolj prepoznaven obraz slovenskega turističnega novinarstva, je predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije. Lani novembra je na Dnevih slovenskega turizma prejela nagrado Kristalni triglav za osebnost, ki je v letu 2023 največ prispevala k turistični prepoznavnosti Slovenije v svetu. O turističnih produktih razmišlja v kontekstu podnebnih sprememb, raje kot o butičnosti govori o avtentičnosti in pravi, da je privrženka digitalnega celibata. Gostja Prvakov tedna je Marjana Grčman.

Ko je razmišljal o tem, kaj želi početi v življenju, je nihal med študijem ekonomije in strojništva, čeprav si je njegova mama želela, da bi postal zdravnik. Odločil se je za ekonomijo in diplomiral z nalogo z naslovom Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas. Svojo prvo službo je našel v takratnem gigantu, ki smo ga poznali pod kratico PTT: Širše javnosti je postal znan leta 1997, ko je postal predsednik uprave trgovskega podjetja, ki se v podnaslovu predstavlja kot najboljši sosed. V osem letnem obdobju vodenja omenjene družbe je prejel niz priznanj in nagrad za najboljšega menedžerja. Leta 2005 ga je z vrha odnesla politika s preprodajo državnih lastniških deležev. Leto pozneje kot župan prvič vstopi na ljubljanski Magistrat. Ljubljančanke in Ljubljančane je prepričal s programom 22 projektov, zdaj je na čelu glavnega mesta že peti mandat in bo jeseni postal tudi župansko polnoleten, omenjeni seznam pa je skoraj izčrpan. Tako kot so nekoč prihajale menedžerske nagrade, so v zadnjem desetletju na njegov naslov prihajali pozivi na sodišče. Vedno je bil tesno povezan s športom, z njegovo izdatno pomočjo je Krim postal evropski prvak. Sledil je nastop na državnozborskih volitvah, čeprav je njegova Pozitivna Slovenija prepričljivo zmagala, se je njegov pohod na Gregorčičevo končal negativno, saj mu ni uspelo sestaviti vlade. V svojem življenju skoraj ne pozna hobijev, saj je županovanje zanj služba, prosti čas, in dopust. Slednjega si na leto privošči največ šest dni, pa še to bolj zaradi žene in vnukinj. Povsem dobro shaja s petimi urami spanja na noč, vstaja ob pol šestih in mu zato ni bilo težko priti na oddajo. Potem ko je že prelistal jutranje časnike je gost prve epizode Prvakov tedna v novem letu župan Ljubljane, Zoran Janković.

Gost današnje epizode Prvakov tedna je že pri sedmih vedel, da želi postati novinar. Šola je bila zanj peklenska izkušnja, zares se je začel izobraževati šele po koncu formalnega izobraževanja. Kot novinar je poročal s številnih vojnih in kriznih območij, je iskalec dobrih praks na področju upočasnitev klimatskih sprememb. Pravi, da je profesionalno stoodstotno samoudejanjen. Njegov cilj je ostati absolutno neodvisen in hkrati gospodar svojega časa ter prostora. Ne skriva se v conah udobja, po svetu ne hodi zaradi ego safarija, small talk ali drobni pomenki ga ubijajo. Ali smo bili na nedavno končani podnebni konferenci priča največjemu zelenemu zavajanju v zgodovini? Ali je Slovenija lahko prizoršče Plana B? Gost oddaje Prvaki tedna je bil novinar in publicist Boštjan Videmšek.

Odraščal je s pogledom na mariborski Ljudski vrt, odločitev za nogometne vijolice je bila logična in hkrati sanjska izbira. Hitro je postal legionar na avstrijskih nogometnih igriščih, po vrnitvi domov je trikrat kot igralec in nato še dvakrat kot trener postal državni prvak z Mariborom. Leta 2010 je slovenski nogomet drugič, po Katancu, popeljal na svetovno prvenstvo, kjer so Slovenci dosegli prvo zmago. Nato je v petih letih NK Rijeka postavil ob bok velikima Dinamu in Hajduku. Pet je njegovo srečno število, malo manj s srečo je povezano število devet, saj je imel v času profesionalne igralske kariere devet operacij. Je diplomant Fakultete za šport, ob pomanjkanju nogometnih služb bi si lahko kruh služil tudi kot radijski voditelj. Rad ima džez, spozna se na vino, je garač in hedonist. Njegova vrnitev na selektorski stolček je spisala novo poglavje slovenske nogometne pravljice – Slovenija dviga zastave in gre naprej, po 24 letih bo spet zaigrala na evropskem nogometnem prvenstvu. Ta čas je eden najbolj priljubljenih Slovencev, ki bi na barometrih z lahkoto pometel z večino slovenskih politikov. Gost nove epizode Prvakov tedna je selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek. FOTO: MMC / www.alesfevzer.com

Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Njeno življenje je povezano s knjigami, jeziki in kulturnimi prostori. Desetletje in pol je preživela v literarno založniških krogih, sodelovala je pri razvoju sistema za izposojo e-knjig Biblos, nekaj let je vodila festival Fabula, v okviru katerega ji je prvič na enem odru uspelo združiti lacanovski Triglav: Žižek, Dolar, Zupančič. Zavihtela se je na vrh javne agencije za knjigo, od tam so jo odstavili, bojda zaradi politične nekompatibilnosti s prejšnjo vlado. Pravi, da vedno znova izstopa iz cone udobja, in morda se je prav zato podala na pot kulturnega managmenta, in postala direktorica novega javnega zavoda Center Rog. Njena prva prostočasna dejavnost je urbano čebelarjenje, nekoč so bili to konji in jahanje, vseskozi je strastna smučarka. Kot filozofinja, jezikoslovka in novinarka je začela na Radiu Maribor, in je spet v radijskem studiu, tokrat kot gostja oddaje Prvaki tedna. Renata Zamida.

Nekateri poznavalci pravijo, da je » slovenska Bjork«. Marsikomu bi taka primerjava močno laskala, a pri njej je ta vzporednica vsebinsko preskromna. Je namreč vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka. Sprehaja se od etna prek gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. Razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od skupine Laibach do Svetlane Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od pripovedovanja do harfe. Vse pa povezuje njen glas. Je ustanoviteljica in avtorica mnogih domačih in mednarodnih glasbenih zasedb, skrbi jo brezvestno človekovo uničevanje narave, modrosti črpa od starovercev, obvlada umetnost iskanja in sprejemanja, ceni moč zdravilnih rastlin, uporablja zagovore, z uroki se ne igra in pravi, da je rokovanje z glino ena sama meditacija. Je umetnica nove generacije in gostja nove epizode Prvakov tedna. Zvezdana Novakovič.

Na mestu današnjega gosta bi lahko sedel uspešen fotograf ali slaven arhitekt. Bi … če ne bi kot otrok v lokalnem kinu videl Spielbergovega Žrela in naslednje poletje v roke dobil super 8 filmske kamere. Z njo je prišlo odkritje - gibljive sličice. Ali mu je dejstvo, da v treh poskusih ni bil sprejet na AGRFT škodilo, ali morda celo dalo pospešek njegovi filmski karieri? Bi sploh postal filmski režiser, če v ŠKUC-u v 80. letih ne bi videl vseh tistih koncertov zvezd novega vala in punka? Danes ima v svoji filmografiji več kot ducat igranih celovečercev in še kopico dokumentarnih filmov. Njegovi Rezervni deli so se pred dvema desetletjema uvrstili v glavni tekmovalni program Berlinala, njegovo Nočno življenje je leta 2016 prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. Njegova Slovenka je prvi slovenski film, ki ga je Netflix uvrstil v svojo ponudbo. V kinu je ta čas na ogled njegov hommage prijatelju in igralcu Petru Musevskemu, z naslovom Pero, za katerega so kritiki zapisali, da je nadvse zanimiv in ganljiv film, ki daleč presega svojo neposredno tematiko. Ob vsem tem pravi, da »ima pač srečo, da lahko dela filme«. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil filmski režiser in scenarist Damjan Kozole.

Že od malih nog obožuje, ljubi jezik, jezik je podstat vsega, kar počne: je namreč pisatelj, prevajalec, pripovedovalec, stand-up komik, mojster improvizacije, ustvarjalec podkastov in ambasador branja. Že kot srednješolec je rapal Brižinske spomenike. Slovenske literarne klasike je naredil za kul in lol, Cankarja je postavil v strip, reformatorje na oder modernih časov. Leta 2012 je bil uvrščen na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Njegova najljubša beseda je žmoht, ugotavlja, da smo Slovenci zelo pogojeni z jezikom, še zlasti z dvojino. Pripomni, da je njiva metafora za slovensko bit. Velja za enega najbolj vplivnih ljudi na družabnih omrežjih pri nas. Pravi, da ga poganja firbec, tisti, ki ga poznajo, so prepričani, da deluje kot naravni antidepresiv. Večina se zjutraj poslovi od pižame, mi smo si za najboljšo jutranjo družbo izbrali Pižamo.

Pisalo se je leto 1978, ko je prišel na avdicijo za radijskega napovedovalca na takratni Radio Ljubljana, nato pa je postal eden najbolj prepoznavnih glasov slovenskega nacionalnega radia in televizije. Vse ostalo je zgodovina. In tako bi lahko končali tale uvod. A nadaljujmo, ker bi se že omenjena zgodovina lahko odvila tudi drugače, na primer, da bi ostal na odru Prešernovega gledališča v rodnem Kranju, in se morda čez čas preselil v kakšen drug gledališki ansambel. A ker je imel in ima še vedno rad radio, je pač moralo iti po tej poti. Več kot 20 let je vodil eno najstarejših oddaj Radia Slovenija- Četrtkov večer. S Koncertom iz naših krajev je prekrižaril Slovenijo ter gostoval na odrih slovenskih izseljencev, po Evropi in onkraj Atlantika. Njegova so bila sredina jutra na Prvem, v Števerjanu so ga vzeli za svojega, spomnijo se ga generacije gledalcev Obzornika in televizijskega dnevnika. Bil je mentor govora in radijskega nastopanja številnim, tudi še vedno aktivnim, ustvarjalcem nacionalnih radijskih programov. Med številnimi priznanji hrani tudi Kristalni mikrofon, ki ga je prejel leta 2007. Obožuje gledališče in film, kot pravega Gorenjca ga navdušujejo zimski športi, postal je študent Univerze za tretje življenjsko obdobje, je ambasador programa Svit in še vedno radio-aktiven, pri slednjem ne gre za sevanje kakšnega nevarnega izotopa, ampak za sledenje radijskim programom in nesebično deljenje znanja in izkušenj s tistimi, ki so pripravljeni poslušati. Le nekaj dni pred rojstnim dnevom Radia Slovenija, ko že zajemamo sapo za 95 svečk, je bil gost oddaje Prvaki tedna Janez Dolinar.

Diplomirala je iz slovenskega in italijanskega jezika, magistrirala iz sociologije kulture. Potem pa postala novinarka… verjetno naključno, saj zase pravi, da je njena profesionalna pot- pot naključij in sprememb, ki jih ni načrtovala, ampak so se ji kar zgodile. Njeni prvi novinarski postojanki sta bili Radio Študent in tednik Mladina, zdaj je že skoraj dve desetletji in pol zvesta RTV Slovenija. Nova Gorica, Rim, Ljubljana in Bruselj so njena mesta. Preučevala je ustroj in delovanje italijanske mafije, ukvarjala se je s fenomenom političnega populizma, spoznala zadnjega rimskega cesarja in vpogledala v zakulisje papeške palače. Njen literarni prvenec je bil nagrajen s knjižno nagrado modra ptica in nominacijo za Kresnika. Zdaj je pod streho njena kriminalna trilogija. Zakaj namesto v hribe ali na morje med dopustom raje pobegne v pisateljsko osamo, ali drži, da med novinarskim delom in literaturo postavlja berlinski zid in kaj jo je naučila impro liga, nam je povedala v novi epizodi Prvakov tedna. Z nami je bila novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok.

V novi epizodi Prvakov tedna smo se pogovarjali s satirikom, komikom, akademsko izobraženim glasbenikom, za katerega je pred nekaj meseci Sašo Hribar dejal, navajam: »… je ta trenutek najbolj propulziven estradnik v Sloveniji. Stvari, ki jih počne, počne tako, da so videti enostavne, kot da bi se jih lahko lotil prav vsakdo, kar seveda ni res. V svojem performansu je altruističen in empatičen, like pa je sposoben prilagajati intelektualnemu dometu občinstva.« 19 let je član ekipe Radia Ga Ga, zadnjih nekaj sezon vodi televizijsko oddajo Kaj dogaja?, prepeva na Mali terasi, ustvaril je kopico imitatorskih likov: »Ifigenija, Zlatko Zahović, Dimitrij Rupel, Milan Kučan, Gregor Golobič, Borut Pahor, Jože Potrebuješ, Magnifico, Svetlana Makarovič, Elka Strojan, Zvezdana Mlakar….. Igra na violončelo iz leta 1900, obožuje češnje, nekoč je treniral gimnastiko, še vedno zna hoditi po rokah, in pronicljivo ugotavlja, da je marsikateri politik imitacija samega sebe. V jutru na Prvem je bil gost Prvakov tedna Tilen Artač.

V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.

Boštjan Šefic se je širši javnosti najbolj vtisnil v spomin v času velike migrantske krize med letoma 2015 in 2016, ko se je v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve izkazal pri upravljanju begunskega vala. Velja za izjemno umirjenega človeka, ki s svojimi nastopi in razlagami deluje pomirjujoče, nikoli ne seje panike in nepotrebnega vznemirjenja. V svojem življenjepisu navaja, da je radoveden, motiviran, zanesljiv, odgovoren, iniciativen, vztrajen in ciljno usmerjen. Je strokovnjak za nacionalno varnost, obrambne sisteme in obveščevalno dejavnost. Posledično velja za enega najbolje informiranih ljudi pri nas, v tujini predava o boju proti terorizmu. Ker je vešč kriznega upravljanja, ga je vlada le nekaj mesecev po upokojitvi poklicala nazaj in mu kot državnemu sekretarju zaupala vodenje, ad hoc ustanovljene, vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Namesto, da bi se posvetil športnim hobijem: teku, pohodništvu, kolesarjenju in jahanju, je sprejel službo, ki zahteva človeka in pol.

Novo šolsko leto prinaša naloge in izzive za obe strani katedra. Doktor Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Prepričan je, da mora da biti dober učitelj radoveden in si upati izven okvirjev. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, kot bivši organist Avsenike spremeni v Ai-vsenike, s svojimi dijaki oblikuje evrovizijsko stavnico, v prostem času se ukvarja z rodoslovjem in po dolgem času spet riše. Pohvali se lahko z nazivom Učitelj leta 2022, za isto leto je prejel tudi Nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, v letu 2023 pa je bil predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize, na katerem izbirajo učitelje, ki najbolj premikajo meje in delajo družbo boljšo. Doktor Uki, kot ga kličejo dijaki, nam je povedal, kakšna bo šola prihodnosti in kako v šoli sedanjosti čim bolj uživati. Gost nove epizode Prvakov tedna je bil dr. Uroš Ocepek.

Dolgoletni radijski športni novinar in komentator, eden najboljših poznavalcev košarke v Sloveniji, je pred šestimi leti sredi Carigrada napovedal, da smo pred vrati košarkarskega raja, zdaj je sam na pragu pisarne delavskega direktorja RTV Slovenija. Franci Pavšer upa, da bo RTV Slovenija spet medijska hiša, iz katere ljudje ne bodo razočarano odhajali, temveč bodo vanjo s ponosom prihajali. Od košarkarskega parketa do izzivov delavskega direktorja s Francijem Pavšerjem v novi epizodi Prvakov tedna.

Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, ujma, katastrofa apokaliptičnih razsežnosti, sodni dan … Tako je moč opisati dogajanje nad večjim delom naše države v noči s četrtka na petek, ki se je nadaljevalo v petkovo dopoldne, 4. avgusta. In kako je 10 dni pozneje? Aplikacija Poplave 2023 deluje, odziv prostovoljcev je izjemen, uspešno so bile izvedene številne akcije zbiranja finančne pomoči za prizadete ljudi in kraje, pomoč prihaja tudi iz tujine, obnova bo dolgotrajna, njeni stroški bodo šli v milijarde evrov. Ob tem moramo ponovno premisliti naše sobivanje z vodami in naravo ter vstopati in posegati v prostor premišljeno. V teh dneh so se spisale številne zgodbe o požrtvovalnosti, solidarnosti, junaštvih, ki bi si zaslužile filmsko upodobitev. Izkazalo se je veliko junakov, veliko prvakov tedna, meseca, leta ali kar našega življenja … Sredi vrveža odpravljanja posledic ujme smo se pod tendo gasilskega kamiona pogovarjali z županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak in nastala je nova epizoda Prvakov tedna.

Protokol Republike Slovenije je vodila 18 let. Zamenjala je ni nobena vlada, noben predsednik, dovolj je bilo ogledalo njenega dela. Po izobrazbi je muzikologinja, diplomirala je tudi na londonski šoli za odnose z javnostmi. Je izredna predavateljica na Univerzi na Primorskem in vodja Akademije za poslovni protokol. Pravi, da je v njej 197 odstotkov Primorke, da je njeno mesto Koper, a bi pogrešala bi tudi Ljubljano. Obožuje gozdne jagode in je ljubiteljica mačk. Njen najljubši otroški spomin je brezmejna žuboreča brezskrbnost. Cincanje je zanjo potrata časa, bolj kot v dobrodelnost verjame v solidarnost. Na vprašanje, na katero vprašanje ni odgovora, odgovori: »Na nobeno, ker tudi, ko ga ni, je.« Gostja nove epizode Prvakov tedna je Ksenija Benedetti.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Lahko bi kot vrhunska alpska smučarka pod olimpijskimi krogi osvajala odličja, ali pa bi težko smučarsko obutev zamenjala za lahke plesne čeveljce. Namesto na plesnem podiju bi lahko svoje veščine preizkušala na diplomatskem parketu, saj je v Trstu diplomirala iz mednarodnih in diplomatskih ved. Govori šest svetovnih jezikov, je kuharska samoukinja, ki je postala vrhunska kulinarična ustvarjalka in osvojila naziv "najboljša kuharska mojstrica na svetu". Pri visoki kuhinji poudarja troje: teritorij, letni čas in osebnost. Zakaj jo je na eni strani pomembno oblikovala njena nona, na drugi strani nanjo usodno vplivala Tanzanija? Kako so ji življenje spremenili Netflix, New York Times in Michelinove zvezdice? Iz Tasmanije prek Valencie, kjer je bila Hiša Franko ponovno uvrščena v gastronomska nebesa v oddajo Prvaki tedna prihaja Ana Roš Stojan.

Letnik 48, povej, kar misliš, je moto, ki ga spremlja od mladosti. Zato se je že na Šubičevi gimnaziji prepiral s profesorji, na Filozofski fakulteti je študiral slovenščino in angleščino, na slovenski glasbeni sceni je že več kot 55 let. Vedno znova nas prepriča, da bo danes srečen dan in po novem letu boljše…. Delal je kot novinar na BBC-ju, a se kot slovenskega naroda sin vrnil domov… imel je založbo in prodajalno plošč, prevajal je biografije glasbenih legend, je zbiralec in izvrsten poznavalec viskija, Irena je zanj najlepše ime, v kuhanju marmelada se upa spopasti z vsako slovensko gospodinjo, pozimi poišče poletje na Kanarskih otokih, letošnja Poletna noč je posvečena njegovemu opusu. Gost nove epizode Prvakov tedna je Tomaž Domicelj.

Goran Forbici je pred tednom dni postal predsednik programskega sveta RTV Slovenija, in s tem zasedel enega bolj vročih stolčkov ta čas pri nas. Po izobrazbi filozof in zgodovinar, na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, zadnjih 12 let je direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Če bi morali izpostaviti enega izmed njegovih konjičkov, ki ga definira in oblikuje tudi profesionalno, bi povedali, da je strasten zbiralec in bralec knjig.

Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.

Množica vidnih in nevidnih mehanizmov grobosti, priča smo sovražnosti, ki se osiplje tudi z vrha navzdol. Individualizem je pripeljal družbo v stanje, kjer je vljudnost zamenjala grobost. Glorifikacija materialnega bogastva, ideja sreče na ukaz, wellnes narcisizem, teror perfekcionizma in industrija samoizboljšanja ter revščina, ki je postala novo potrošno blago. Kdo je kriv, kdo spodbuja, širi sovražni govor, prikrite in neprikrite oblike nasilja? Kaj moramo storiti kot družba? Gostja nove epizode Prvakov tedna je dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, ki kot raziskovalka dela na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku, na BIOS Centre London School of Economics ter na Birkbeck College School of Law v Londonu.

Čebele so pomembne za opraševanje in pridelavo hrane. Čebele pa so tudi pokazatelj razmer v okolju. Tudi po svetovnem dnevu čebel se pogovarjamo o čebelah, s poudarkom na urbanem čebelarjenju. V mestu Ljubljana se nahajajo panji za čebele tudi na strehah, terasah, balkonih in vrtovih javnih in zasebnih zgradb. Zanimiv je podatek, da je v nasprotju s pričakovanji, med, ki ga prinesejo urbane čebele zelo kakovosten, čestokrat bolj od tistega, ki ga pridelajo na podeželju, kjer so kmetijske površine obremenjene s pesticidi. Katere koristi še prinaša urbano čebelarjenje, kaj se skriva pod naslovom projekta Medena celica? Kaj storiti, če v mestu opazite čebelji roj? Gost Prvakov tedna je bil Gorazd Trušnovec, predsednik Društva Urbani čebelar.

V novi epizodi Prvakov tedna smo gostili novinarko, voditeljico, prvo in morda edino pravo damo Televizije Slovenija, zagotovo pa prvo Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija. Miša Molk je osredotočena na lastno delo in notranje življenje, ob besedi novinarstvo pomisli na svetlobo, s koncem javnega medija je tudi konec demokracije, je prepričana. Veliko bere, rada leze v hrib in se nikoli ne odreče eleganci.

Spremembe so edina stalnica v življenju, je pregovorna zapoved sodobnega časa. O novostih, osvežitvah in spremembah, ki jih uvajamo v Jutranji program na Prvem v tokratni epizodi Prvaki tedna z odgovornim urednikom Prvega programa Radia Slovenija Danijelom Poslekom. Pogovarjali smo se tudi o vlogi javnega radia, o aktualnih radijskih trendih in vlogi umetne inteligence pri radiu prihodnosti.

Danes mineva leto dni od državnozborskih volitev. Kakšna je Slovenija ob letu osorej? Ali bo spremenjena agenda: manj besed, več dejanj, vladi vrnila izgubljeno podporo javnosti? Se bodo vladi izšli smeli reformatorski načrti? Kakšna sta položaj in vloga civilne družbe in medijev po enem letu nove oblasti? Kdo je prava opozicija, ali prihajajo nove politične stranke? O tem analitik in kolumnist Sobotne priloge dr. Janez Markeš.

Mariborčanka, rojena v Slovenj Gradcu. Prva Slovenka, ki je dvakrat zapored postala svetovna prvakinja v smuku. Ima tudi dva mala kristalna globusa v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Po nekaj bolj skromnih sezonah, so ji v zadnjih letih mnogi napovedovali smučarsko upokojitev, a jih ni poslušala. Odločno in trdo je delala naprej, prišlo je leto preporoda, prišle so zmage in spet je v svetovnem vrhu. Njena mama je alfa in omega njene ekipe, ki deluje po načelih družinskega podjetja. Te dni je na treningu na Peci, javnost je presenetila novica o trenerski menjavi v njeni ekipi. Zaenkrat noče delati dolgoročnih načrtov, a morda še ni rekla zadnje besede pod olimpijskimi krogi. Gostja današnje epizode Prvakov tedna je Ilka Štuhec.

Gost praznične epizode Prvakov tedna je bil eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Tone Partljič, ki pravi, da je pisanje mučna, a tudi najslajša samota. Preizkusil se je tudi v politiki, in je prepričan, da lažje živi in preživi načelen človek. Kako doživlja velikonočne praznike, zakaj ima do potice ambivalenten odnos, kaj mu dajeta Drava in morje in o čem pripoveduje njegov novi roman Veter z vzhoda, ki je izšel te dni. Prvaki tedna na Prvem.

Dr. Anže Logar je natanko polovico svojega življenja v politiki, 414 tisoč glasov je zadoščalo za drugo mesto na predsedniških volitvah, kot zunanji minister je v dveh letih 66-krat obiskal tuje prestolnice. Številke mu niso tuje - zato je vodil preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, zagovarja filozofijo boksa, plemenitega boksa: poštena igra, brez nizkih udarcev. Raje kot samosvoje mačke ima zvestobo psov, če bi se lahko preselil v svet super junakov, pa bi najraje postal Robin Hood.

Na svetovni dan gledališča je bila naša gostja Violeta Tomić, ki je na svoj 60. rojstni dan uprizorila monodramo Obračun. Bila je televizijska voditeljica, političarka, ki se je zavzemala za enakost in proti elitizmu, 'prekarka' in izobčenka, ki je zaradi kritičnega uma često zašla v težave.

Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.

Analiza zmagovalcev in poražencev, katere filmske zgodbe, kakšni kreativni pristopi so letos prepričali ameriško Akademijo filmskih umetnosti in znanosti, kdo je bil spregledan, a hkrati vreden ogleda v novi epizodi Prvakov tedna, ko je bil naš gost Simon Popek, eden najboljši poznavalcev filmske umetnosti pri nas. Te dni kot programski direktor bdi nad festivalom dokumentarnega filma, prav kmalu bo začel selekcijo filmov za jesenski Ljubljanski filmski festival. Pogovarjali smo se tudi o uspehih slovenskih filmskih ustvarjalcev v zgoščenem in zahtevnem mednarodnem okolju. In naposled, zakaj je kinodvorana še vedno prizorišče filmskega užitka, ki ga ne more ustvariti domači, hišni kino, kaj šele nekaj »inčni« zaslon pametnega telefona.

V novi epizodi Prvakov tedna na pragu osmega marca smo gostili ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Antropologinja in politična aktivistka, ki pravi, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati ... Je pa inštitut 8. marec začel z novo kampanjo, ki je tokrat usmerjena proti sovraštvu in neenakosti. V jutranjem pogovoru pa tudi o stiskah upokojencev, podnebnem štrajku, svobodnih in neodvisnih medijih in kupu prebranih knjig.

V novi epizodi Prvakov tedna je bil gost Gregor Bezenšek ml., akademsko izobraženi jazz kitarist, ki se predstavlja z umetniškim imenom SoulGreg Artist Lani smo ga spoznali tudi v vlogi kandidata za predsednika Republike Slovenije. V jutranjem pogovoru je bil v ospredju prihajajoči svetovni dan redkih bolezni, saj je Gregor Bezenšek, ml ustanovitelj Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan. Katere so sistemske pomanjkljivosti na področju obravnave redkih bolezni v Sloveniji? Bi sploh potrebovali takšna društva, če bi država dosledno in celovito izpolnjevala svoje sicer deklarativno določene naloge in obveznosti?

V novi epizodi Prvakov tedna se nam je pridružil Franci Petek, doktor geografije, svetovni prvak v smučarskih skokih, pedagog montessori, in direktor Zavoda za šport Planica. Kako je dolina pod Poncami pripravljena na 43. nordijsko svetovno prvenstvo dan pred odprtjem? Kaj bo Planici srednjeročno in dolgoročno prineslo prvenstvo? Ali se bo zaradi prvenstva med mladimi povečalo zanimanje za smučarski tek in skoke? Je bil jezen na Jana Bokleva, ker je izumil škarjasti oziroma »V« skalni slog, ki je v bistvu razlog, da je končal profesionalno kariero? Bo Planica nekoč doživela tudi tekmovanja pod petimi krogi?

Bivši predsednik republike Borut Pahor je bil gost nove epizode Prvakov tedna. Pogovor je potekal tik pred koncem dobrodelne dražbe v okviru katere je že padel svetovni rekord, saj bo njegova katrca najdražje prodan Renault 4 v zgodovini. Kakšni so načrti Boruta Pahorja, ki je v slovenski politiki dosegel tako rekoč vse? Bo zapustil svet politike? Se je že odvadil predsedniškega urnika in protokola? Zakaj se mu ni uspelo dogovoriti z vlado, da bi postal posebni vladni odposlanec za promocijo slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN? Ali je komurkoli v slovenski politiki ostal karkoli dolžan? Kdaj mu je bilo kot predsedniku republike najtežje? Zakaj je Boter zanj najboljši film? Koliko časa bo preživel na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici?

Tokratno Prvakinjo tedna smo obiskali v ljubljanskem Trnovem. To je pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka in šansionerka Svetlana Makarovič.

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?

Tomaž Mihelič, po izobrazbi delovni terapevt, sicer pa novinar, pevec, plesalec, ki je letos plesne čevlje zamenjal za pohodniško obutev in se odpravil po Jakobovi poti … v 33 dneh je prehodil skoraj tisoč kilometrov, pravi, da ti »Camino« nič ne da, vzeti si moraš sam. Letos je minilo 20 let od kar je s Sestrami nastopil na Evroviziji. Kako ocenjuje odločitev, da gre Slovenija letos na Eurosong brez Eme? Zakaj kot ljubitelj športa ni spremljal pravkar končanega mundiala in zakaj je debela koža za slone?

Boris Krabonja je profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Prostovoljec, mariborski Robin Hood, humanitarec, čeprav zase pravi, da humanitarec še dolgo časa ne bo. Solidarnost do najšibkejših so mu položili v zibko, to so babičini geni, pojasni. Ta čas se na Upornika po pomoč obračajo upokojenci, ki kolebajo med hrano in ogrevanjem. Kakšen je resničen odnos slovenske družbe do starejših, ali so ob koncu leta ljudje bolj darežljivi, se nas v tem času bolj dotaknejo stiske soljudi?

Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.   : 

Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.

Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.

Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.

Jutri bo minilo 45 let od prvega koncerta benda z imenom Pankrti, v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani se je to zgodilo, svoj prvi koncert so oglaševali z na roko napisanimi plakati v formatu A3 in s pripisom, da gre za prvi pank koncert na Balkanu. Vse so povedali in odpeli na en izposojeni mikrofon. Andrej Šifrer je v Stopu zapisal: »Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle v šentflorjansko rock sceno.« Pravkar odstopljeni direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, tedanji recenzent revije Teleks je svetoval bralcem, naj prvo malo ploščo Pankrtov preslišijo. Pero Lovšin v Prvakih tedna v jutru na Prvem o tem, da tovarišem danes verjame bolj kot gospodom, in da je že skrajni čas, da presežemo banalne razlike, ter da na vlaku punka ni nikakršnih omejitev, vstopijo lahko vsi, ne samo upokojenci z brezplačno letno vozovnico.

Radio Slovenija je pripravil prvi festival sodobne govorne avdioprodukcije in radijskega medija. Avdiofestival je odprt dogodek, na katerem si v ljubljanski Cukrarni sodelujoči zastavljajo angažirana vprašanja, na primer kako še pripovedovati z zvokom, kako nagovoriti mlade in kako v vesolju medijskih vsebin ostati relevanten? Če so si nekoč v Cukrarni zatočišče našli modernisti, se dobro stoletje pozneje tam večkrat oglasi moderen in v prihodnost zazrt radio. Gost Prvakov tedna v jutru na Prvem, na dan Avdiofestivala, direktor Radia Slovenija Mirko Štular.

V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.

Od smučarskih skokov do formule 1, od kraljice športa do najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Kako se pripravlja na mundial v Katarju, ki se mu je kot država zameril za vse čase? Katerega športa si ne želi komentirati in zakaj najraje počitnikuje na Rodosu? Kako mu gredo akrili in zakaj ni obnovil pilotske licence? Kako je ustvaril izjemno športno statistično zbirko in zakaj pravi, da ima že več kot 80 let delovne dobe? Zdravnik, legendarni športni reporter in športni publicist Andrej Stare v jutru na Prvem.   Foto: Srdjan Živulović, Bobo

Po dolgem, vročem poletju, ki je bilo zelo skopo s padavinami, nas je minule dni doseglo obilno deževje. Ali gre za običajen vremenski obrat, ali za posledico podnebnih sprememb? V jutranjem programu smo se pogovarjali s klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Ali smo res stopili v obdobje t.i. »superneviht«? Ali je podnebne spremembe mogoče premagati, ali zgolj blažiti njihove posledice? Ob energetski in prehranski draginji, ko nekateri napovedujejo zelo težke čase, vsi smeli načrti zelene transformacije oziroma zelenega prehoda pristanejo na stranskem tiru. Okoljski standardi se začasno znižujejo, raba fosilnih goriv dobiva nov zagon, in prihaja kot nekakšna rešiteljica energetske krize. Je mar res ob prvi krizi zelene politike konec?

Zoran Jerončič velja za enega največjih poznavalcev odbojke v Sloveniji. Vodil je številne klube tako pri nas kot v Italiji, je tudi strokovni komentator za odbojko na Televiziji Slovenija. Izjemno četrto mesto slovenskih odbojkarjev na svetovnem prvenstvu je ocenil v jutranjem programu na Prvem. Kako naprej, se bodo zlati generaciji odbojkarjev uresničile olimpijske sanje? Kakšen pečat temu ekipnemu športu sta dala dva italijanska selektorja na čelu slovenske reprezentance? Zakaj so italijanski odbojkarji igraje pokorili vso konkurenco in zakaj Zoran Jerončič odbojkarjem, ki jih trenira ne dovoli žvečilnega gumija?

Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser in ljubitelj košarke je bil gost ponedeljkovega jutranjega programa dan po nepričakovanem porazu naših košarkarjev proti BiH. Zlato z letnico 2017 je dobilo istoimenski dokumentarni film, s podpisom scenarista in režiserja Gorana Vojnovića. Ali bo morebitni košarkarski uspeh z letnico 2022 postal knjižna uspešnica, recimo iz žanra športne drame? Ali se bodoči košarkarski zvezdniki še rojevajo oziroma formirajo kot kratkohlačniki na zunanjih igriščih, nedaleč od svojega doma, kjer nato nekdo opazi njihov talent, jih povabi v klub…? Kako resno je mislili s košarko Goran, ko je postal »otrok« ŠD Ježica? Ali bo naša reprezentance ob koncu prvenstva vendarle košarkarski Evropi pokazala figo?

Klemen Košir je pisec knjig, ki se preživlja s kuhanjem, ekonomist, ki je postal Raziskovalec sveta okusov. Njegove kuharske knjige niso zgolj skupek receptov, gre tudi za raziskovanje okolja, spoznavanje narave, so road trip in si upamo tvegati z oceno, da so tudi malo avtobiografske. Ali Slovenci ribe več uživamo poleti, ali je to zgolj nek stereotip, ki temelji na asociaciji poletje- morje, ribe? Ali je ponedeljek primeren dan za obisk ribarnice? Katera je najredkejša sveža jadranska riba v slovenskih ribarnicah? Zakaj je Klemen po oddaji odšel v ribarnico iskat malo večjega osliča?

Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Žledolom, pandemija koronavirusne bolezni, nesreče v kemijskih obratih, največji požar v zgodovini Slovenije ... To so najodmevnejši dogodki njegove službe, ki jo razume in opravlja kot poslanstvo. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v ospredje in poudarja, da ga pokonci drži vedenje, da pomagajo ljudem.

Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati možnost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajo imeti vsi državljani ne glede na materialne možnosti ali komunikacijske kompetence dostop do komunikacijskih kanalov in vpliv na programske vsebine. Dr. Marko Milosavljević, profesor in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije."RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija "RTV smo" in danes stavkamo, ker sta v Informativnem programu Televizije Slovenija in uredništvu MMC resno ogroženi novinarska in uredniška avtonomija, s spremembami statuta pa se obeta tudi neutemeljena delitev Informativnega programa televizije na dva dela. Mnogi odhajajo, tisti, ki opozarjamo na nepravilnosti, pa smo žrtve diskreditacij, ukinjajo se uveljavljene oddaje. Zato RTV izgublja gledalce in zaupanje javnosti. Z opozorilno stavko zahtevamo: novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač, socialni dialog in plačano stavko. Če do 30. maja stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV-ja Andreja Graha Whatmougha, predsednika programskega sveta RTV-ja Petra Gregorčiča ter odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik in vršilca dolžnosti urednika Uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča. "Nismo nikogaršnji hlapci, RTV smo."

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.V jutranjem programu je bila z nami doc. dr. Katarina Marinčič, pisateljica, dobitnica Kresnika, literarna zgodovinarka Docentka doktorica Katarina Marinčič, pisateljica, dobitnica Kresnika, literarna zgodovinarka, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava francosko književnost 18. in 19. stoletja.je nase opozorila že s prvencem Tereza leta 1989. Pozneje je izdala še romana Rožni vrt in Prikrita harmonija (2001), slednji ji je leta 2002 prinesel Delovo nagrado kresnik.Napisala je tudi zbirko zgodb O treh, ki je bila nagrajena z Dnevnikovo fabulo.Ali ima, ko piše, pred očmi bistroumnega bralca? Kaj je boljša izbira: poistovetiti se z literarnim junakom ali ohranjati neko zunanjo perspektivo?Katarina Marinčič pravi, da ji je pri Francozih izjemno všeč, da veliko in ognjevito polemizirajo. Smo Slovenci primerljivi s Francozi oziroma ali je kakovost slovenske razprave primerljiva s francosko? Se res dogaja banalizacija našega sveta in življenja? Ali se boji, da bi napisala slabo knjigo, da bi ji, po vseh nagradah in naklonjenih kritikah, spodletelo?

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.Ob skodelici kave z alpinistom, športnim pedagogom in pisateljem Vikijem Grošljem Viki Grošelj je Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Vsi ti dosežki vključujejo tudi veliko mero tveganja, ali je ozavestili hojo po tanki liniji med življenjem in smrtjo? Ne vem, če sem to ozavestil, ampak že v osnovni šoli, ko sem se po naključju seznanil z alpinizmom, me je zanimalo, kje so meje mojih sposobnosti. Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Nepala, kjer je dokončal nalogo, ki si jo je zadal pred 42-timi leti.Te dni, ko v Glasgowu poteka podnebna konferenca, je v medijskem ospredju človekovo ravnanje z okoljem, ali drži, da je budistični odnos do okolja boljši kot zahodnoevropski? Budistični odnos do vsega je boljši od zahodnoevropskega.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.Ob jutranji skodelici čaja s patrom dr. Karlom Gržanom Veselja ne moremo enačiti s srečo. Stvar nas lahko le razveseli, sreča pa je v sočutnem odnosu, pravi pater dr. Karel Gržan. Ali imamo sploh čas konzumirati srečo, se veseliti lastnih uspehov in dosežkov, ali preprosto pehanje zamenja praznovanje? Za nekaj časa pehanje lahko zamenja praznovanje, ampak samo za nekaj časa, ker potem človek ugotovi, da se mora vrniti k veličini samega sebe. Da se mora ustaviti in naužiti tistega, kar ga res notranje izpolni, kar ga notranje poteši na nivoju srca, na nivoju duha. Italijanski filozof Umberto Galimberti piše, da smo prišli do našega večera, do somraka Zahoda. Pater Gržan zaznava, da smo vstopili v obdobje teme. Ja, res smo v obdobju teme, ampak sem optimist, ker mislim, da se bo ta krivulja kmalu obrnila navzgor, proti svetlobi. Veste, velja globalni zakon entropije, kar pomeni, da nas priteguje neka harmonije, v nas  samih je zakodiran vzgon k svetemu, svetlemu. Na eni strani skušam biti realist soočen z dejstvi časa, po drugi strani pa mi daje moč ta optimizem o katerem sem govoril.