V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!

Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.

Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.

Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.

V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač

Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.

Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.

V tretji epizodi marčevske serije Ščegetanja raziskujemo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se pojavi spolna želja. Ker pa je to kompleksen koncept, ki ga seveda ne moremo stlačiti v predalčke, skušamo nanj pogledati z več vidikov. Zanimalo nas je tudi, kako občutek poželenja opišejo obiskovalci letošnjega Tedna možganov. Vabljeni k poslušanju!

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.Sogovorniki: Irena Rahne Otorepec, psihiatrinja Gabrijela Simetinger, ginekologija Aleksandar Štulhoher, seksolog Urška Henigman, soavtorica projekta Prvič Rok Gumzej, sodelavec organizacije Logout

Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.

"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.

V zadnji epizodi sklopa predvajanja nagrajenih literarnih prispevkov na natečaju Od solz do smeha z demenco, bomo slišali pesem Alferije Bržan. dr. Zdenka Čebašek Travnik jo bo opremila s strokovnimi komenatarji in mislimo o pomenu literarnega ustvarjanja, ko se naših življenj dotakne demenca.

Bi znali v umetniških delih najti možgane ali zgodbe o njih? Na kulturni praznik bomo v Možganih na dlani pokukali v svet ustvarjanja - likovnega, kiparskega in literarnega. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je izbral šest del, ki po njegovem mnenju zgovorno pričajo ne le o umetnikovi izraznosti, pač pa se v njih skrivajo tudi možgani, bodisi čisto anatomsko ali pa v konceptih, ki so se v določenem ustvarjalnem obdobju izoblikovali. Pripravlja Mojca Delač. MICHELANGELO: Stvarjenje Adama (Sikstinska kapela) https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Michelangelo,_Creation_of_Adam_04.jpg DALI: Vztrajnost spomina https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:The_Persistence_of_Memory.jpg RODIN: Mislec https://en.wikipedia.org/wiki/The_Thinker#/media/File:Mus%C3%A9e_Rodin_1.jpg BERNINI: Zamaknjenje svete Terezije https://sl.wikipedia.org/wiki/Zamaknjenje_svete_Terezije#/media/Slika:Ecstasy_of_Saint_Teresa_September_2015-2a.jpg KAFKA: Preobrazba BAUBY: Skafander in metulj

Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco. Tokrat je na sporedu zgodba Dragice Vuga: Življenje v drugi dimenziji. Bere: Mateja Perpar. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.

Začenjamo mesec, v katerem se bomo veliko ozirali v olimpijsko preteklost (če se vaši možgani spomnijo leta 1984, veste, zakaj). No, mi pa bomo pokukali tudi v olimpijsko prihodnost. V Pariz. Prof. Paul Wylleman je profesor na Vrije Universiteit v Bruslju, kjer med drugim predava športno psihologijo, mentalni trening in podporne storitve v športni karieri. Predava, piše članke in knjige. Na mednarodnem nivoju je bivši predsednik Evropskega združenja za športno psihologijo in ustanovitelj Evropskega foruma za uporabno športno psihologijo, ki povezuje dejavnosti športne psihologije na področju vrhunskega in olimpijskega športa. Na olimpijskih igrah v Parizu bo v ekipi Belgije tudi pristojen za dobrobit športnikov. Pripravlja: Mojca Delač.

Ob četrtkovih večerih bomo do vključno 8. februarja na Prvem predvajali nagrajene zgodbe literarnega natečaja Znanosti na cesti: Od solz do smeha z demenco. Če imate tudi vi izkušnjo s to boleznijo, ki ste jo prenesli v črtico, esej, pesem ali kratko zgodbo, jo pošljite na [email protected] in morda bo kmalu ujeta tudi med platnice. Čez teden dni pa znova vabljeni v svet besed, ki jih na papir življenja napiše demenca. Vse predvajane zgodbe lahko najdete na spletni strani Prvega in v podkastu oddaje Možgani na dlani. Tokrat predstavljamo zgodbo Dragana Mitića: Brez odvečnih besed. Bere Mateja Perpar.

»Nesreča nikoli ne počiva«, pravi slovenski pregovor. K sreči pa obstajajo ljudje, ki, ko se zgodi, tudi ne počivajo, ampak pomagajo. Gasilci, potapljači, jamarji, kinologi, gorski reševalci, psihologi. Danes se bomo o možganih, ki so soočeni z zelo stresnimi trenutki, nepredvidljivimi okoliščinami in včasih tudi šokantnimi prizori, pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko ter vodjo enote za psihološko pomoč v sistemu Civilne zaščite Barbaro Čibej Žagar.

Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco.Tokrat poslušamo prvonagrajeno zgodbo Eda Krniča: Vzporedna cesta. Bere Matej Rus. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.

Tokrat se bomo lotili teme, na katero nas je opozorila poslušalka. Mamica opaža, da malček sredi noči prestrašeno kriči ter dela grimase in ga res prežema strah. Kaj je to? Nočna groza! In kaj ima z našimi možgani in spanjem? Ogromno! Zato smo v studio povabili somnologinjo, specialistko pediatrije in nevrologije ter vodjo otroškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje, doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar. Pripravlja: Mojca Delač.

Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco. Prva bo zgodba "V paviljonu" avtorice Maše Šemrov. Bere Maja Moll. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.

V Možganih na dlani bomo pokukali na Portugalsko. Športni psihologi radi povedo, da se kompleksi procesi, s katerimi se ukvarja športna psihologija, seveda ne morejo razumeti samo z vpogledom v možgansko delovanje. Ampak, tudi tu je vedno več znanega. Seveda pa se je tudi sama disciplina športne psihologije skozi desetletja močno razvila. S tem se strinja tudi prof. Sidonio Serpa, ugleden portugalski psiholog, raziskovalec, predavatelj in nekdanji gimnastik, ki bo z nami v Možganih na dlani.

Danes bo z nami prof. dr. Tanja Kajtna, športna psihologinja s fakultete za šport v Ljubljani, ki je tudi predsednica sekcije za športno psihologijo pri Društvu psihologov Slovenije. Na mednarodnem kongresu Šport skozi oči psihologije, ki je sredi decembra potekal v Ljubljani, je govorila tudi o safeguardingu, ali lepše v slovenščini - zaščiti športnikov. Kaj to je, pa pojasnimo takoj, ko prof. Kajtna strne nekaj vtisov z dogodka. Strinjala se je, da je bil za športno psihologijo ta dogodek res izvrsten zaključek leta. Pripravlja: Mojca Delač.

Dragi možgani, njih uporabniki in navdušenci, pa se družimo skupaj še zadnjič v letošnjem letu. Naši možgani imajo seveda to izjemno sposobnost, da zmorejo potovati v času. Lahko pomislijo, kako je bilo med letom dni, lahko si tudi pričarajo podobo sveta in življenja v prihodnjem letu. Skratka, so naš izjemen potovalni in časovni stroj, ki pa ni nezmotljiv in na žalost tudi ne nepokvarljiv. Mojca Delač bo v nekaj minutah pogledala nazaj in naprej. Je že tako, povezati celo leto vsebin o možganih v eno malho jutranjega izbora bi bilo tako, kot da bi rekli, da je za jezik v možganih potreben en nevron. Ne gre. Je omrežje, sodelovanje in povezovanje. Lahko ga zaželimo tudi možganom.

Danes bomo spoznali slovenskega nevrologa, ki že nekaj desetletij živi čez lužo, tja je odšel po opravljeni medicinski fakulteti v Zagrebu. Mladost pa je preživljal v Celju. Prof. dr. Dimitrij Krajnc (Dimitri Krainc) trenutno deluje kot profesor na oddelku in predstojnik Oddelka za nevrologijo ter kot direktor Simpson Querrey Centra za nevrogenetiko na Univerzi Northwestern, na Medicinski fakulteti Feinberg v Chicagu. Pred tem je več kot dve desetletji preživel v splošni bolnišnici Massachusetts in na Medicinski šoli Harvard. Za svoje delo je prejel številne nagrada. Še čisto sveža je tudi novica, da je bil izvoljen v Ameriško akademijo izumiteljev, gre za najvišje ameriško priznanje za akademske izumitelje oz. inovatorje.

Doc. dr. Naja Ferjan Ramirez deluje na Univerzi Washington v Seattlu na Zahodni obali Združenih držav Amerike. Čez lužo je odšla že pred dvema desetletjema, najprej na dodiplomski študij nevroznanosti na Univerzo Brown, nato na Univerzo v San Diego, kjer je doktorirala iz lingvistike in kognitivne znanosti. Večjezičnost je del njenega raziskovalnega in zasebnega življenja. Redni sopotniki Možganov na dlani se zagotovo spomnite, kako nam je pred kar nekaj leti razložila, da smo ob rojstvu sposobni zaznati razlike med vsemi glasovi, ki obstajajo, v vseh jezikih sveta. Zato je zelo pomembno, da se z dojenčki veliko pogovarjamo. V Možganih na dlani je pogledala na leto 2023 skozi prizmo raziskovanja nevrolingvistike in (jezikovne) kognicije. Pripravlja: Mojca Delač

December je poseben čas in mi si bomo za darilo v štirih epizodah privoščili kar – možgane, in to tiste, ki jih je pot odpeljala po svetu, kjer se ukvarjajo – z možgani! V prvi decembrski epizodi je z nami Prekmurka, dr. Martina Šebök, ki že sedem let živi v Zürichu in deluje na univerzitetni bolnišnici Zürich. Po svetu nevronov vas vsak teden pelje Mojca Delač.

Bolečine ne maramo, čeprav nas večkrat, ko je akutna, lahko obvaruje. Pri kronični je drugače. Prof. Dr. Apkar Vania Apkarian je profesor fiziologije, anesteziologije, fizikalne medicine in rehabilitacije na Univerzi Northwestern Feinberg School of Medicine v ZDA. Velja za pionirja uporabe magnetno resonančne spektoskropije, s pomočjo katere lahko dobijo vpogled v nevrokemično dogajanje v naših možganih. Prof. Apkarian se med drugim posveča tudi vprašanju kronične bolečine, več o tem je povedal v pogovoru z Mojco Delač za Možgane na dlani.

Nevrolog dr. Jeremy Isaacs je specialist za kognitivno nevrologijo in demenco in je med drugim direktor klinične mreže za demenco v Londonu. Tisti, ki ste zvesti poslušalci Možganov na dlani, se morda spomnite oddaje izpred petih let, v kateri nam je približal funkcionalno kognitivno motnjo. V tokratni oddaji pa nam je razložil, zakaj se v zgodbo o preventivi pred demenco vmeša tudi - kvaliteta zraka. Pripravlja: Mojca Delač.

Ekipa raziskovalcev iz Francije in Švice je s pomočjo pomembnega razvoja področja nevroprotetike Marcu Gauthierju v hrbtenjačo vstavila elektrode in z njihovo pomočjo povrnila sposobnost, da, če povemo poenostavljeno, gospod, ki že več kot četrt stoletja sobiva s Parkinsonovo boleznijo, ponovno lahko učinkoviteje upravlja s svojimi nogami in njegova hoja se je izboljšala. Nevrolog z UKC Ljubljana doc. dr. Dejan Georgiev je za Možgane na dlani pokomentiral ta optimističen primer in ga postavil v širši raziskovalni, terapevtski in življenjski kontekst.

Profesor Martin Turner je nevrolog, ki je v začetku jeseni gostoval na Sinapisini nevroznanstveni konferenci v Ljubljani. Kot je povedal za našo oddajo, se specializira za motnje delovanja živčnega sistema, zadnjih 20 let pa deluje na področju bolezni motoričnega nevrona oziroma ALS – amiotrofične lateralne skleroze. Kaj lahko o njej razberemo iz krvi? Zakaj so geni le del odgovorov? In ali lahko s svojim (zdravim) življenjskim slogom kaj vplivamo na razvoj bolezni? Mojca Delač vas skupaj s sogovornikom vabi med nevrone!

Vau! Si predstavljate! Vsak teden se učimo in čudimo, kako očarljiva in zares fascinantna gmota tkiva so naši možgani, kaj vse zmorejo in kje vse nam jo lahko pošteno zagodejo. Prav kompleksnost vseh teh omrežij pa je seveda za področje kot je nevrokirurgija, še toliko bolj zahtevna. Dr. Andrej Vranič je gost tokratne epizode Možganov na dlani, na 12. konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije ga je pred radijski mikrofon povabila Živa Trček.

Oktobra praznuje naš radio, zato brskamo po njegovem arhivu in četrtkove jutranje odmerke za nevroznanost znova namenjamo zvoku. Brez glasu radia zagotovo ne bi bilo, je pa tudi glas nekaj, kar raste in se razvija s človekom. Ste kdaj pomislili, da so naši možgani povezani tudi z glasilkami? O tem prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, otorinolaringologinja, ter profesor glasbe in naš glasbeni urednik Matej Jevnišek. Zgodbo možganov in glasilk je povezal glas Mojce Delač.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Ob začetku mednarodne Sinapsine konference se nam bo za dobro jutro v studiu pridružil doc.dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega Inštituta za klinično nevrologijo UKC Ljubljana. Z Mojco Delač se bosta pogovarjala o nekaterih najbolj perečih temah v nevroznanosti, ki jih bodo načeli, poleg tega pa odgovorita tudi na vprašanje naše mlade poslušalke Mete! Vabljeni k poslušanju!

21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni in današnjo epizodo sem seveda pripravila z mislijo na to. Ampak! Verjetno bi mnogi kot iz topa znali izstreliti, da so v naših možganih nevroni. Kaj pa glija celice? Se še spomnite? So izjemno pomembne, a kar malo v zakulisju možganske slave. V soj žarometov smo jih v Možgani na dlani postavili že dvakrat. Zelo me veseli, da sva se v radijskem studiu znova srečali s prof. dr. Nino Vardjan, z Inštituta za patološko fiziologijo. Že zdaj pa povabilo – za abc znanje o celicah glija in kaj so, pobrskajte po arhivu. Šest let se nismo ujeli v radijskem etru! No, v tem času je seveda novega veliko. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat gremo nekam na pol poti med Parizom in Bordeauxem, v Francijo, prof. Michel Audiffren prihaja iz Poitiersa, raziskovalno pa ga zanima, kako gibanje vpliva na kognicijo. V zadnjem času zlasti to, kako mentalna utrujenost vpliva na gibanje. Pred mikrofon Možganov na dlani ga je povabila Mojca Delač.

Zdaj gre pa zares. Na svidenje poletne počitnice do prihodnjega leta! Pozdravljen, šolsko- delovni ritem. Naši možgani pa se zdaj ne bodo ukvarjali samo z obilico dela in obveznostmi, ampak tudi – z obilico sedenja. Zato to epizodo namenjamo gibanju. Prof. Tibor Hortobagy je profesor znanosti o gibanju ali kineziologije. Raziskuje pa to, kako telovadba vpliva na biomehaniko in možganske funkcije pri zdravih posameznikih in tistih, ki imajo z zdravjem težave. Prihaja iz Madžarske, kjer tudi deloma poučuje, njegovo primarno delo pa poteka na Univerzitetnem kliničnem centru v Groningenu. Pripravlja: Mojca Delač.

Danes se bomo potopili v svet sodelovanja med človekom in robotom. Ampak, to že dolgo seveda ni več kakšna znanstvena fantastika. Kar pomislite na kakšno industrijo, kjer mora človek tega robota upravljati in izostriti gibanje in motoriko. To je področje, s katerim se ukvarja naša tokratna sopotnica v svetu nevronov. Dr. Federica Nenna je postdoktorska raziskovalka na Univerzi v Padovi, kjer dela na oddelku za splošno psihologijo. Pravi, da je njihova skupina zelo raznolika in interdisciplinarna, od psihologije in nevroznanosti, do robotike in virtualne resničnosti. Pripravlja: Mojca Delač.

Ko smo spremljali dogajanje na terenu pred tremi tedni smo se vprašali – pa kdaj te ljudje sploh spijo? Sploh ko govorim o reševalcih, predstavnikih civilne zaščite, gasilcih in tako naprej. Kako možgani reagirajo v takšnih izjemnih situacijah, pri katerih je tudi zelo značilen manjko spanca, sploh ponoči. Kako ga lahko nadoknadijo? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, k prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, ki nas je kot vselej zares imenitno odpeljala v svet spanja!

Tudi ta teden minute za nevrone namenjamo katastrofalnim poplavam, ki so se nam zgodile, kot lahko spremljamo, pa ekstremno vreme, od suše in požarov do poplav in neurij lomasti po vsem svetu. In prizadene mnogo ljudi, vseh starosti. Pretekli teden nam je Breda Jelen Sobočan razložila, kako se naši možgani odzivajo na takšno katastrofo in kako zelo konkretno ravnati, da jim pomagamo. Ta teden pa bodo glavni najmlajši. V radijsko družbo možganov na dlani sem povabila Metko Kališnik Šavli, ki je svojo celotno kariero posvetila delu z otroki in mladostniki v razvojni psihiatriji in kot sistemska družinska psihoterapevtka. Pripravlja: Mojca Delač.

Naši možgani so bili v zadnjih dnevih soočeni s katastrofalnimi posledicami poplav, to velja seveda tako za tiste na prizadetih območjih kot tiste, ki vse skupaj spremljajo od daleč. Povezanost in sodelovanje nas v odzivu na stresne, ekstremne razmere je tisto, kar človeške možgane loči od drugih. Na kakšen način pomagati, da se te odzivi pozneje ne prevesijo v travmo? Kaj je ta hip najpomembnejše? O tem s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Pripravlja: Mojca Delač.

V tej epizodi se bomo spomnili na oddaje, v katerih smo iskali odgovore na vprašanja, kaj se dogaja z našimi možgani, ko se potapljamo na dah, zakaj kašelj za naše možgane ni mačji kašelj, kaj se zgodi, ko se možgani srečajo z etanolom in kako se v njih rodi misel.

Četrtkove zgodnje izmene na Prvem tudi poleti seveda budijo nevrone in znanje o njih, medtem ko ponavljamo, kaj vse smo se naučili v pretekli sezoni. Tokrat gremo najprej na kronometer, kjer seveda še kako šteje tudi ferplej, vsekakor pa je v športu in življenju ves čas tudi nekaj negotovosti.

Danes se bomo spomnili na posebno mini serijo pretekle sezone, zgodbe in spomine gospe Mete Kramar, slovenske psihologinje, ki se je v mnogočem vtisnila v desetletja razvoja slovenske psihoterapije, pedopsihiatrije, spremljala je zgodnji razvoj in klinično psihologijo. Pripravlja: Mojca Delač.

V tokratni poletni epizodi se bomo spomnili na tri oddaje, v katerih smo govorili o glasovnih motnjah, motnjah govora in nevroloških razlogih za to, pobliže pa smo med temi spoznali afazijo. Pripravlja: Mojca Delač

Možgani so aktivni tudi, ko smo mi na dopustu! In v tej epizodi se bomo spomnili na pestro dogajanje na Evropskem kongresu psihologov v Ljubljani, ki je bil pred natanko letom dni. Pred mikrofon Možganov na dlani so stopili tudi prof. dr. Frank C. Worrell, prof. dr. Ron Rapee in dr. Alice Pailhes. Od nadarjenosti in duševnega zdravja do čarovniških trikov! Pripravlja: Mojca Delač.

Živijo, dragi ljubitelji možganov! Upam, da ste dobro in našim možganom privoščite kaj lepega v teh zadnjih julijskih dnevih. Tudi ko smo mi na počitnicah, so naši možgani zelo dejavni. Dopusta si pač ne privoščijo, lahko pa jim pomagate, da se boljše regenerirajo in jim je dobro! In za to poskrbi tudi – gibanje. Že kar tradicionalno takole ob začetku poletnih počitnic epizodo namenimo poletni šoli TwinBRain, ki je tudi letos potekala v Piranu in ki je pod svoje okrilje povezala raziskovalke in raziskovalce gibanja, nevrodegenerativnih bolezni, umetne inteligence, kineziologije in tako naprej in tako naprej. "Raziskovati dinamiko človeških možganov v gibanju" - to so si zastavili. In tam so bili tudi Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.

Živijo, možgani! O glasu in zvoku smo v naših oddajah že velikokrat govorili. Tokrat pa se za nekaj minut selimo v še eno zares zanimivo znanstveno- raziskovalno področje. Kako materin glas vpliva na razvoj možganov novorojenčka, sploh nedonošenčka? Odgovore je Mojca Delač poiskala pri psihologinji in glasbenici, dr. Manueli Filippa.

Ste med tistimi, ki pred ogledom filma ali branjem knjige radi poizveste, kaj se v njih dogaja? In kje so ključni preobrati? Kvarniki in dražilniki so zagotovo nekaj, kar ljudje ne sprejemamo enoznačno. Nekateri to obožujejo, druge spravlja v obup. Za tem je seveda pravi spekter različnih mehanizmov, procesov in vplivov, ki se zgodijo v naših nevronskih omrežjih. Ali kvarnik res vse pokvari in dražilnik draži možgane? Preverja Mojca Delač s pomočjo psihologinje Hane Hawlina.

Če vam rečem, da si predstavljate svojo najljubšo plažo? Jo vidite? Ali pa sprehod po travniku, kjer občudujete čudovite zgodnje junijske cvetlice? Ali pa veter, ki vam boža lica in nos na razgledišču priljubljenega vzpona? To so svetovi, v katere ste odpotovali ob pomoči svoje domišljije. In svetovi, ki jih raziskuje naša tokratna sogovornica dr. Nadine Dijkstra. Na univerzi UCL v Londonu se ukvarja z vprašanjem, kako ljudje ustvarjamo te namišljene podobe in svetove ter kako prehajamo iz namišljenega v resnični svet ter nazaj. Če vemo, da se lahko izgubimo v resničnem, to velja tudi za namišljenega? Pripravlja: Mojca Delač

V možganih na dlani bomo še malo pod vtisom Dirke po Italiji in kolesarskega kronometra na Sv. Višarje, ki ste ga številni spremljali, doma ali v živo. Tudi če ga niste, pa si zagotovo lahko predstavljate, kakšni napori so to za telo in možgane. Kakšni mehanizmi so v ozadju športnega napora pa nam bosta pomagala razumeti Tjaša Ocvirk, doktorska študentka na Univerzi v Ženevi ter prof. dr. Anton Ušaj s Fakultete za šport. Pripravlja: Mojca Delač.

Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!

Delovni spomin je pomemben. Celo izjemno pomemben za naše delovanje in vedenje in brez njega bi le stežka krmarili skozi dan. Brez njega vbi ves čas sproti pozabljali, kaj v danem trenutku počnemo. In kaj ima z našim jezikom? Tokratna sogovornica Mojce Delač, asist. dr. Nina Purg pravi, da se delovni spomin in jezik tradicionalno opisujeta kot dve ločeni miselni sposobnosti,vendar sta v številnih procesih medsebojno povezana. Tudi v novi epizodi Možganov na dlani boste lahko preizkusili, kako to deluje! Se slišimo!

Ferplej poznamo iz športa in v najširšem pomenu, ki ga navaja slovenski pravopis, pomeni 'pravilne odnose do soigralcev'. Klinična in športna psihologinja dr. Maja Smrdu odlično obvlada to področje, zato smo se z njo pogovarjali o tem, kako definirajo ferplej, katera nevronska omrežja zaposluje in kaj se lahko iz ferpleja v športu naučimo v vsakdanjem življenju? Cel kup vprašanj za možgane, odgovore išče Mojca Delač.

Čeprav je ples praznoval pred nekaj dnevi, 29. aprila, nič zato. Tudi, če vas nevroni v domišljiji ne narišejo kot vrhunskega plesalca ali plesalko, je vseeno vredno poskusiti in - vztrajati. Plešemo z nevroni in prof. dr. Majo Bresjanac ter asist. Lano Blinc (PAFI). Pripravlja Mojca Delač.

Dragi ljubitelji možganov in njih kvalitetne uporabe! April je prinesel dve posebni epizodi, ki smo ju namenili glasu. V prazničnem jutri smo se spomnili na to in predvsem na glas ponavljali oziroma odgovarjali na nagradni izziv za možgane. Pripravlja: Mojca Delač.

V drugem delu mini serije Možganov na dlani o človeškem glasu s prof. dr. Ireno Hočevar Boležar raziskujemo, kaj se dogaja z naši možgani, ko naš glas mutira. Zakaj imajo s tem izziv tudi naši možgani? Česa se lahko naučimo iz vaje s salto? In zakaj z glasom ne gre ravnati kar "na glavo"? Vglasu se slišijo različna čustva, ki jih barva naše doživljanje sveta. To pomeni, da sodeluje z glasilkami tudi naš limbični sistem? Na glas razmišlja in raziskuje avtorica oddaje, Mojca Delač.

Dobro jutro, dragi možgani, dobro jutro, glas. Ker ta zvok, ki ga dela človek s svojimi govorilnimi organi 16. aprila praznuje svetovni dan, bosta tudi dve aprilski epizodi, ki ga objemata, tako kot glasilki, namenjeni glasu. V prvi Mojca Delač s pomočjo foniatrinje prof. dr. Irene Hočevar Boltežar raziskuje nevrogene motnje glasu.

Tokrat se bomo posvetili aktivnosti, ki ji namenimo približno tretjino svojega življenja. O trikotniku možgani- spanje- zdrav imunski sistem se je Mojca Delač pogovarjala s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj. V epizodi tudi o aktimetriji oz. aktigrafiji in o tem, ali se pri spremljanju svojega spanja zanašamo na pametne ure. Možgani na dlani so na sporedu vsako četrtkovo jutro ob 7.35 na Prvem.

To je zadnja epizoda v tokratni marčevski supermožganski seriji, ki je navdih našla v Tednu možganov in rekla – Tako se govori! Če pomislimo na epizode o razvoju govora, o preklinjanju in Tourettovem sindromu, pa o sindromu tujega naglasa… smo se že naučili, da jeziki odpirajo svetove, za nas in naše možgane. In današnja zgodba bo to več kot potrdila. Ali to, da poznamo več izrazov za modro pomeni, da jo tudi drugače zaznavamo? Gremo na Otok, na Univerzo Lancaster, k profesorju aplikativne lingvistike, Panosu Athanaopoulosu! Pripravlja: Mojca Delač.

50-letnemu Američanu so diagnosticirali raka prostate. Čez nekaj mesecev je začel govoriti drugače. Zdelo se je, kot da ima irski naglas. Slikanje možganov takrat ni pokazalo nobenih sprememb. Kaj se je zgodilo? Sindrom tujega naglasa ni pogost, doslej so diagnosticirali približno 190 primerov, res pa je, pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Stefanie Keulen (Vrije Universitat, Bruselj), da se mnogim ne zdi nekaj, zaradi česar bi odšli k zdravniku,kljub temu, da dodobra poseže v posameznikovo življenje. Kaj se torej dogaja z možgani, ko naš govor dobi tuji naglas? Raziskujemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!

Dragi zgovorni in tisti redkobesedni, dragi glasni in tisti, ki raje kot z besedami govorite s tišino. Dobro jutro! Nadaljujemo zgodbo naše marčevske serije Tako se govori! Tako kot v prvi epizodi, bo tudi tokrat z nami prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in še nekaj besed bomo dodali o prvih besedah in prvih povedih, ki jih človek naredi. Kako se razvija nebesedna govorica in mimika? Kaj znajo s tem povedati že malčki? Vse to v tokratni epizodi, s katero se pridružujemo letošnjemu Tednu možganov! Pripravlja: Mojca Delač.

Dragi možganoljubci in možganoljubke, prišel je najbolj možganski mesec v letu! Marec prinaša tudi mednarodni projekt Teden možganov, ki bo letos pri nas tekel pod temo »Na koncu jezika«. Mi pa bomo večkrat rekli: Tako se govori! Radio in jezik sta tesno povezana, govor pa nikakor niso le besede, je mnogo več kot to in sporazumevanja še širši pojem, ki nas dela to, kar smo. Ampak, pojdimo lepo po vrsti. Razvoj jezika in govora je za nas tako pomemben, da si je zanj treba vzeti čas in mi si bomo dve epizodi. Z nami bo prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek. Pripravlja: Mojca Delač.

Dragi ljubitelji zvokov in možganov! Tokrat imam težko nalogo. Rada bi, da ostanete budni, hkrati pa bomo govorili o tem, kako izbrati glasbo, ki nas bo uspavala. Najbolje, da po pomoč zavijemo na Dansko. Prof. Kira Vibe Jespersen bo z nami, z univerze v Aarhusu, oddelka za klinično medicino in centra za glasbo v možganih. Kakšna glasba naše možgane zaziba v spanec in zakaj? Raziskujemo v četrtek ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.

Akademska glasbenica, oboistka in glasbena terapevtka, Špela Loti Knoll, nas bo odpeljala v svet nevronov, ki jim glasba in zvoki terapevtsko pomagajo. Delo in izkušnje, pravi sogovornica, so pri otrocih različne od tistih, ki jih ima z odraslimi. Kako lahko glasbena terapija pomaga v kliničnem okolju in pri nevrorehabilitaciji? Kakšni so izzivi, recimo, ko nastopi tišina? Zakaj je glasba lahko zelo zgovorna in čudovito sredstvo sporazumevanja? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi, ki je nastala v okviru cikla V omrežjih zvoka.

Dragi možganoljubci, znova imamo za vas prav posebno epizodo. Mojca Delač je v radijski mikrofon ujela zgodbo in raziskovanje dr. Michaela Kavška, razvojnega psihologa z Univerze v Bonnu, ki je po očetu Slovenec. Raziskovalno ga najbolj zanima področje vidnega zaznavanja pri dojenčkih, oziroma razvoj področij kot je zaznava obrazov, vidne iluzije, barve ter 3D vid. Več o tem v tokratni epizodi!

V tretji, zadnji epizodi mini serije zgodb in spominov psihologinje Mete Kramar, bomo spoznali prvo slovensko pedopsihiatrinjo, pogledali na svet psihoterapije danes in se s sogovornico še enkrat sprehodili skozi desetletja izkušenj, dela, učenja in vtisov. Kaj je Meti Kramar najbolj ostalo v spominu, za kaj je najbolj hvaležna in kaj bi rekla tista najstnica Metka, ki se je kmalu po drugi svetovni vojni vpisala na študij psihologije, danes? Pripravlja: Mojca Delač.

V drugem delu mini serije zgodb in spominov Mete Kramar, se skozi njeno pripovedovanje odpravimo v interdisciplinarno ekipo Leva Milčinskega, spoznamo prvega slovenskega certificiranega psihoterapevta, Leopolda Breganta in pomen, ki jo je ta pristop imel v tistem času. Psihologinja Meta Kramar je tudi pionirka opazovanja zgodnjega razvoja pri nas. Kaj nas brsteči nevrončki naučijo o življenju in odnosih? V tokratni epizodi, ki jo pripravlja Mojca Delač.

Drage poslušalke in poslušalci Možganov na dlani, dobrodošli. Tole je prvi del posebne, malo drugačne, tridelne serije spominov psihologinje Mete Kramar, skozi katere bomo dobili tudi čudovit vpogled v možgane. Kako je vzniknila psihoterapija? Kako je bilo delati z pionirji psihiatrije in pedopsihiatrije ter psihoterapije Levom Milčinskim, Leopoldom Bregantom in Bazilijo Pregelj? Kako se je v vseh teh letih izoblikoval vpogled v delovanje možganov in nevrobiološko podstat psiholoških procesov? Vabljeni z nama na potep med imenitne zgodbe in spomine!

Dragi možganoljubci! Tokrat je Mojca Delač za vas izbrala temo, za katero se zdi, da je v zimski sezoni še aktualnejša. Kašelj. Kaj imajo z njim naši možgani? Po odgovore smo zavili k prof. dr. Samu Ribariču (PAFI).

Dobro jutro, dragi možgani v letu 2023. Prineslo bo 52 četrtkov in znova, če bodo le možgani dali, zvrhano vrečo tem, ki jih spoznavajo od blizu. Za Prvo epizodo v letošnjem letu, pa skoraj že tradicionalno povabimo pred mikrofon nevroznanstvenico ali nevroznanstvenika, ki z nami deli pogled nazaj in naprej. Tokrat je to prof. dr. Boris Rogelj, vodja odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Štefan in tudi novi predsednik Slovenskega društva za nevroznanost, Sinapse.

Posebno decembrsko mini serijo Možganov na dlani - Okrasje čustev, zaključujemo z mini pregledom in nagradno igro. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat gremo v svet afektivne nevroznanosti, torej nevroznanosti čustev, s katero se ukvarja prof. dr. Carmen Morawetz z Univerze Innsbruck. Kako se čustva zasvetijo v naših možganih? Katera omrežja sodelujejo? Se pozitivna kaj razlikujejo od negativnih? Kaj je to čustveni paradoks in o čem nas nauči primer brezstrašne ženske? Več ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.

Nadaljujemo decembrsko miniserijo Možganov na dlani, ki smo jo podnaslovili »Okrasje čustev«. Sramu, ki smo ga obdelali prejšnji četrtek, danes dodajamo zagrenjenost. Saj se spomnite zagrenjenega kosmatega zelenega Grincha, ki je ukradel božič? Ali pa prav tako zagrenjenega skopušnega Ebenezerja Scrooga oz. Skopušnika, ki je na božični večer srečal duha preteklosti, sedanjosti in prihodnosti? Naj bo to Dr. Seuss ali Charles Dickens, zagrenjenost v prazničnem času je očitno našla svoje mesto v literaturi. Zakaj je ne bi tudi v Možganih na dlani? Pripravila Darja Pograjc.

"Da te ni sram!" je marsikdo od nas slišal že v obdobju odraščanja, ko je kaj naredil/a "narobe". Za ta norobe pa potrebujemo skupnost in oči drugega. Zato se s sramom ne rodimo, ampak nam ga življenje na pot pripelje šele nekaj mesecev po tem. Sram je moralno čustvo, ki ima zelo močno izraženo telesno komponentno. Kaj je zdrav odziv na sram? Obstajajo ljudje, ki jih ni nikoli sram? Brezsramno o sramu se Mojca Delač v tokratni epizodi miniserije Možgani na dlani- Okrasje čustev, pogovarja s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan.

Petdelna decembrska serija Možganov na dlani - Okrasje čustev, bo radijske minute za nevrone odela v pisani svet človeškega čustvovanja. Najprej pa se bomo vprašali, kako se skupaj z nami rodijo čustva, katera najprej? Je to veselje? Jeza? Strah? Mojca Delač je po odgovore zavila na Filozofsko fakulteto k razvojni psihologinji asist. dr. Kaji Hacin Beyazoglu.

Za mnogo raziskovalnih področij je še vedno zagonetno vprašanje - kaj je misel? Kaj pa, če gremo med nevrone? Kaj se tam zgodi, ko se nam utrne misel? To je vprašanje, ki nam ga je posredoval poslušalec Možganov na dlani, Mojca Delač pa se je po odgovore odpravila na Nevrološko kliniko UKC k prof. dr. Zvezdanu Pirtošku. Vabljeni v svet "električno in biokemičnega valovanja".

Če v Slovar Slovenskega knjižnega jezika vtipkamo besedo »negotov«, dobimo zraven v opisu – negotov izid, negotova rešitev, podatki so negotovi, živeti v negotovih časih, njegov položaj je negotov, bližal se je z negotovimi koraki, … in tako naprej. Nihče se ji ne ogne, vprašanje pa je, kako se z njo znamo spoprijeti. Bi znali do potankosti in do slednje minute napovedati vse, kar se vam bo danes zgodilo? Vas to skrbi? O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Markom H. Freestonom, profesorjem klinične psihologije na univerzi v Newcastlu, ki se dobršni del svoje raziskovalne poti ukvarja z negotovostjo in je bil tudi gostujoči predavatelj na letošnjem izobraževanju Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije. Z gotovostjo lahko torej povemo, da bo negotovost tema tokratnih minut.

Prof. dr. Mojca Kržan z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo nas pelje v svet možganov in C2H5OH. Etanola. Etanol je alkohol, ki ga najpogosteje vnašamo v svoje telo. Res je, da marsikoga spravi v dobro voljo, ampak, čeprav vas morda preseneti, je alkohol za naše živčevje tudi - depresor, v prevelikih količinah pa strup (nevtrotoksin). Kaj pa zdravilo? Preverjamo v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.

Ste že slišali za afazijo? Kaj je to? Zakaj pride do nje? Zakaj lahko nekateri ljudje, ki več ne morejo govoriti, še vedno zapojejo vse najboljše, preštejejo do deset ali pa preklinjajo? Kaj pa tisti, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom? Znova veliko vprašanj in tokrat zavijamo po odgovore k Barbari Vogrinčič, specialistki klinične logopedije. Pripravlja: Mojca Delač.

Dragi ljubitelji možganov in čudovitega sveta, ki nam ga odpirajo. Govor je za vsakega med nami pomembno orodje za komunicranje s svetom. Kaj pa, če izgubimo to zmožnost, pa svet okoli sebe še vedno razumemo? In kaj, če odgovorov sogovornika nikakor ne razumemo? Z obojim se v svoji ordinaciji pogosto sreča specialistka klinične logopedije, Klara Trpkova Bergant, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pravi, da govor ni nujni pogoj za komunikacijo. Kako in zakaj? Raziskujemo v tokratni epizodi! Avtorica: Mojca Delač.

Kaj je to talent? Kako zaposli naša omrežja? Se lahko prikaže na slikanju možganov? Kje so izzivi dela z mladimi, nadarjenimi ljudmi? In zakaj je pomembna tudi skrb za njihovo duševno zdravje? O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Frankom C. Worrelom (University of California, Berkeley). Možgani so na dlani ob četrtkih ob 7.35 na Prvem.

Zvenite enako, ko ste razburjeni, kot takrat, ko nekoga ljubeče pozdravite? Kaj pa, ko glas ne sodeluje in se pojavijo različne glasovne motnje? So za tem glasilke ali možgani? Morda oboje? Po pojasnila smo zavili k mag. Petri Bavčar, specialistki klinične psihologije na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacilano kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.

Na radiu imamo radi zvok. In tudi možgani ga imajo. Še več. Prof. dr. Gerhard Anderson pravi, da so izmojstreni za govor in komunikacijo. Ko pa se možgani starajo, ne zmorejo več tako smelo in uspešno zaznavati zvočne okolice. Številnim ponagajajo zvonenje v ušesih in neprijetne zvočne motnje, ki jim rečemo tinitus. O njih se je Mojca Delač pogovarjala z mednarodno uveljavljenim kliničnim psihologom iz Švedske, ki se je za Možgane na dlani z veseljem poglobil v svet raziskovanja.

"Možgani so čarovnija in kot čarovniški trik sam po sebi," prav dr. Alice Pailhes, ki se ukvarja s področjem psihologije čarodejstva in magije. Kako nam lahko prerez obeh področji, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, ponudi imeniten vpogled v človekovo odločanje, vedenje, spomin in skrb za duševno blaginjo? Preverili bomo v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Mojca Delač.

Dan brez avtomobila, a z možgani! Skupaj s prof. dr. Markom Poličem vijugamo med cestami psihologije prometa. Kaj ima s tem status in kaj razpršena pozornost? Kakšen izziv je pri raziskovanju prometa razumevane vedenja in kakšno vlogo ima psihologija prometa pri načrtovanju prometne infrastrukture? O vsem tem v tokratni epizodi, mimo katere bodo švigala kolesa in motorji ter se sprehajali pešci. Pripravlja: Mojca Delač.

Že danes lahko veliko naredimo za to, da se bomo jutri in pojutrišnjem počutili boljše. Pri tem pa je ključna telesna dejavnost. Prof. dr. Claudia Voelker Rehage se na Univerzi Muenster v Nemčiji ukvarja z nevromotoričnim vedenem in storilnostjo. Med drugim jo zanima, kako se lahko kognitivna učinkovitost posameznika izboljša s telesno vadbo. Sploh v jeseni življenja. Na poletni šoli TwinBrain jo je pred mikrofon Možganov na dlani povabila Mojca Delač.

Vsi jo poznamo. Vsi smo jo izkusili. Utrujenost. To je tema, v katero se bomo potopili s tokratnim sogovornikom. Dr. Bart Roelands je profesor v skupini za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Vrije Univerzitet v Bruslju. Kaj je to fizična utrujenost? Kako nanjo vpliva mentalna utrujenost? Kaj se dogaja z možgani, ko so utrujeni? Pripravlja: Mojca Delač.

Začetek šolskega leta za možgane šolarjev pomeni veliko novega, pri tem pa lahko prinese obilico navdušenja, pa tudi vrsto strahov. Duševno zdravje otrok je področje, s katerim se ukvarja prof. dr. Ron Rapee, avstralski raziskovalec, ki je za svoje delo prejel vrsto nagrad in priznanj. Njegov program Cool Kids je namenjen prav duševnemu zdravju otrok in je preveden v več kot 25 jezikov, tudi v slovenščino. Prof. Rapee je bil julija tudi eden od osrednjih predavateljev na Evropskem kongresu psihologov v Ljubljani. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Mojca Delač.

V zadnjem poletnem pregledu se bomo spomnili na posebno, jubilejno možgansko jutro, v katerem smo obeležili 300 epizod Možganov na dlani. Z nami so bili imenitni gostje, ki so vsak s svojega področja osvetlili svet preučevanja in razumevanja tega neverjetnega organa. Seveda pa tudi tokrat ne bo šlo brez nagradnega izziva za vaše možgane! Pripravlja: Mojca Delač.

V tokratnem počitniškem pregledu se spomnimo na drugi cikel serije Možgani na dlani: V omrežjih zvoka, ki poteka v okviru mednarodnega projekta BAIR. Kdaj glasba na naše možgane deluje pozitivno, celo terapevtsko in kdaj jih lahko spravi v stisko? Spomnili se bomo na pet novembrskih epizod in zastavili nagradni izziv za vaše možgane!

Tokrat se bomo za dobro jutro spomnili na pet marčevskih epizod Možganov na dlani, ki smo jih v posebni seriji "Od glave do pet" posvetili temi letošnjega Tedna možganov. Raziskovali smo, zakaj mežikamo, kaj se dogaja v možganih, ko nas oblije kurja polt, kdaj se prepoznamo v ogledalu, kakšen spomin imajo naše mišice ter kako se naši možgani sinhronizirajo v gibih in preostalih aktivnostih. Vse hrani arhiv, mi pa vas vabimo, da se skupaj z nami potopite v svet nevronov in jih ob koncu v nagradnem izzivu tudi malo razmigate! Pripravlja: Mojca Delač.

Ljubezen vrti ta svet. Pa če ste romantične duše ali ne, ste se o njej gotovo že izpraševali. In tudi mi smo se. V seriji štirih majskih epizod »Ljubezen gre skozi nevrone«. Spomnili se bomo nanje, zastavimo pa tudi nagradni izziv za možgane, da se v poletnih mesecih ne polenijo preveč. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat bo navdih morje in dogajanje v njem. V epizodi bomo s pomočjo dr. Tilna Genova (Društvo Morigenos) pokukali v svet delfinjih možganov, živčevja in njihovega vedenja. V marsičem je primerljivo s človeškim, seveda pa se tudi v mnogih razlikuje. Ste vedeli, da delfini ne spijo ampak počivajo samo s polovico možganov? Delfini imajo razvit spomin, znajo uporabljati preprosto orodje in izražajo različne volje. Raziskuje in sprašuje: Mojca Delač. Ob 7.35 na Prvem.

Vsi plujemo proti obdobju v življenju, ko naši možgani ne zmorejo vsega na način, kot so ga, ko smo bili še rosno mladi. Kaj je kognitivni upad in kaj blaga kognitivna motnja? Konec julija in v začetku avgusta bo v Združenih državah Amerike, v San Diegu, potekala osrednja konferenca o Alzheimerjevi bolezni, ki jo organizira združenje Alzheimer International. Udeležil se je bo tudi prof. dr. Vojko Kavčič, ki že vrsto let raziskuje in deluje čez lužo. Med delovnim obiskom rodne domovine ga je pred mikrofon oddaje Možgani na dlani povabila Mojca Delač.

Začetek julija je v Piranu v okviru projekta TwinBrain prinesel drugo mednarodno poletno šolo, ki je postregla z novostmi v raziskavah na področju nevroznanosti gibanja, letos zlasti s poudarkom na Parkinsonovi bolezni in podobnih nevrodegenerativnih stanjih. Ob tej priložnosti je vodja projekta, izr. prof. dr. Uroš Marušič, z Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, v pogovoru z Mojco Delač delil nekaj vzpodbudnih novic o dosežkih slovenskih raziskav na tem področju. Kaj ima s tem vožnja s kolesom? In zakaj je hoja pomembna tudi pri prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni? Odgovore je ujela nova epizoda!

Ljubljana v teh dneh gosti Evropski psihološki kongres, ki pod svojim okriljem združuje strokovnjake in raziskovalce z različnih področij in psiholoških smeri. Prof. dr. Tanja Kajtna, športna psihologinja, bo za dobro jutro v studiu ujela nekaj vtisov prvih dni in nam poročala o panelu s področja športne psihologije. Seveda pa pozornost namenimo tudi možganom in rekreaciji v (vročih)dnevih, ko dopusti in počitnice prinesejo več počitka.

Kaj nam o naših možganih povedo fosili iz pradavnine? Natanko to bomo raziskovali tokrat! Vabljeni na potep tisočletja v zgodovino. Naša glavna navigatorka bo doktorica Alexandra de Sousa z Univerze BathSpa v Veliki Britaniji, ki strastno raziskuje povezave med človeškim vedenjem in njegovimi možgani. Pripravlja: Mojca Delač.

Amiotrofično lateralno sklerozo ali bolezen motričnega nevrona sploh čez lužo poznajo tudi kot bolezen Louja Gehriga, po znamenitem igralcu bejzbola, ki je zbolel za njo in ob slovesu z igrišč imel tudi nepozaben govor. Morda se boste spomnili tudi polivanja z ledeno vodo, ki je po vsem svetu potekalo z namenom ozaveščanja o tej hudi nevrodegenerativni bolezni, ki po navadi poteka zelo hitro in za katero še ni zdravila. Ob svetovnem dnevu bolezni ALS (21. juniju) in 20-letnici teama za ALS na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo ter 20-letnici odbora za ALS pri Društvu distrofikov je Mojca Delač med omrežja, ki jih bolezen prizadene, pokukala s pomočjo Nede Caserman, ki ji je bila bolezen diagnosticirana pred petimi leti, mag. Stanke Ristič Kovačič in prof. dr. Janeza Zidarja.

Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.Kronična utrujenost ima uničujoč vpliv na posameznikovo življenje, sestavlja jo več simptomov, njihov vzorec pa je nepredvidljivKdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat bodo naši možgani udeleženci v prometu. Pa naj bo to za volanom, peš, s kolesom, skirojem ali kakšnim drugim prometnim sredstvom. To, kako se vedemo v prometu, veliko pove o nas in družbi, v kateri živimo. O tem se Mojca Delač pogovarja s psihologom prof. dr. Markom Poličem. Postanek na poti v četrtkovem jutru ob 7.35! Zakaj pohitimo čez prehod za pešce? Kako se možgani znajdejo v zastojih? Kaj ima s tem kultura?Tokrat bodo naši možgani udeleženci v prometu. Pa naj bo to za volanom, peš, s kolesom, skirojem ali kakšnim drugim prometnim sredstvom. To, kako se vedemo v prometu, veliko pove o nas in družbi, v kateri živimo. O tem se Mojca Delač pogovarja s psihologom prof. dr. Markom Poličem. Postanek na poti v četrtkovem jutru ob 7.35!

Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Da imajo vsake oči svojega malarja in da so si okusi različni. Prof. dr. Semir Zeki je svetovno znan nevroznanstvenik in nevrobiolog, ki je v svoji raziskovalni karieri odkril in opisal že kar nekaj zanimivih sistemov in predelov v naših možganih, v zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju stanj kot so lepota, ljubezen, zaznavanje lepega, nevroestetika in podobno. Tokrat torej možganom namenjamo – lepoto. Ampak, kako se tega sploh lotiti, če pa to, kar je všeč meni, morda ni tebi? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi! S prof. dr. Semirjem Zekijem o posebnem področju, ki "zasveti", ko nam je nekdaj ali nekdo všečPravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Da imajo vsake oči svojega malarja in da so si okusi različni. Prof. dr. Semir Zeki je svetovno znan nevroznanstvenik in nevrobiolog, ki je v svoji raziskovalni karieri odkril in opisal že kar nekaj zanimivih sistemov in predelov v naših možganih, v zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju stanj kot so lepota, ljubezen, zaznavanje lepega, nevroestetika in podobno. Tokrat torej možganom namenjamo – lepoto. Ampak, kako se tega sploh lotiti, če pa to, kar je všeč meni, morda ni tebi? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi!

Največ mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač. V četrti epizodi serije #LjubezenGreSkoziNevrone je z nami prof. dr. Gorazd DrevenšekNajveč mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.

Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač. S prof. dr. Robinom Dunbarjem o možganih in "dotikanju ustnic v znamenju ljubezni"Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač.

V drugo epizodo majske miniserije "Ljubezen gre skozi nevrone" je v goste Možganov na dlani prišel prof. dr. Gregor Majdič. Z Mojco Delač sta se pogovarjala o tem, kdaj v evoluciji se je pojavila (romantična) ljubezen in zakaj, katere so zanimivosti v zvezi z razumevanjem navezanosti v živalskem svetu, izvedeli pa boste tudi, kako na ljubezen gleda nevrofiziologija in zakaj je za naše možgane (ljubezenski) odnos na začetku "paradoksalna siutacija«.Prof. dr. Gregor Majdič tudi o tem, da so v času zaljubljenosti bolj aktivna omrežja, ki urejajo instinktivna vedenjaV drugo epizodo majske mini serije "Ljubezen gre skozi nevrone", je v goste Možganov na dlani prišel prof. dr. Gregor Majdič. Z Mojco Delač sta se pogovarjala o tem, kdaj v evoluciji se je pojavila (romantična) ljubezen in zakaj, katere so zanimivosti iz razumevanja navezanosti v živalskem svetu, izvedeli pa boste tudi, kako na ljubezen gleda nevrofiziologija in zakaj je za naše možgane (ljubezenski) odnos na začetku "paradoksalna siutacija«.

Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese? Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač. Breda Jelen Sobočan: "Vsekakor je veliko lažje biti princ na konju, kot pa moški sodobni ženski, to postaja resen problem"Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese? Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač.

Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač. Saj poznate. Mravljinci, otopelost in čuden občutek v okončinahVsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.

Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice, ali pa šunke, ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.Zakaj pravimo, da "jemo z očmi", kako so za to omreženi naši možgani in kaj, če so "oči prevelike"?Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več, kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice ali pa šunke ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.

11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal dr. Dejan Georgiev, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač. V svet nevronov nas tokrat pelje nevrolog dr. Dejan Georgiev 11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal dr. Dejan Georgiev, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač.

Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. Maja Bresjanac iz projekta Zdrava glava, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.O zdravih možganih na svetovni dan zdravja Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. Maja Bresjanac iz projekta Zdrava glava, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.

V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.Kdaj v ogledalu prepoznamo svoje telo? In kaj, če ga ne? V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.

Gotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.Četrta epizoda serije Od glave do pet! Z nami v svet nevronov potujeta Saša Taraniš, vodilni strokovnjak s področja boksa pri nas, in prof. dr. Zvezdan PirtošekGotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni? Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. "Odločnost Ukrajincev v zadnjih tednih kaže na neverjetno sinhronizacijo. To se zgodi, ko vsi delujemo za isti cilj." Nevrolog prof. Zvezdan Pirtošek Sogovorniki: nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson prof. dr. Gregor Geršak, Fakulteta za elektrotehniko UL umetnostne plavalke kluba Katalina ? Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni? Na treningu smo obiskali tudi sinhrone plavalke ... ????‍♂️ ? Skupna epizoda oddaj @mozganinadlani in @FrekvencaX ob Tednu Možganov #zdajsevrti pic.twitter.com/uwy9VQPW7L — Val 202 (@Val202) March 17, 2022    

"Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest". Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje. Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.Na obisku pri umetnostnih (sinhronih) plavalkah kluba Katalina in znanstvena pojasnila prof. Zvezdana Pirtoška in prof. Gregorja Geršaka"Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih  ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest". Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje. Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.  

Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.Možgani in piloerekcijaKako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.

V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač. Kaj se zgodi, ko mežikamo in kakšne vrste mežikanja obstajajo?V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.

21. februarja smo praznovali svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj se je smiselno začeti učiti tuj jezik? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.V svet nevronov gre z nami prof. dr. Naja Ferjan Ramirez21. februarja smo obeležili svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj je smiselno začeti z učenjem tujega jezika? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez, z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.

Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak…saj veste, kako to gre. Vzdušje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici, Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja: Mojca Delač. Možgani navijačev in to, kako vplivajo na možgane športnikovGremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak … saj veste, kako to gre. Razpoloženje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici,Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja Mojca Delač.

Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično-načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gneče, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat, ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja, parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, čeprav je parkirišče prazno. Z odgovorom pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač. O vedenju v prometu in transportu - kaj vpliva na to, kako izberemo parkirni prostor?Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično- načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gužve, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja- parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, četudi ja parkirišče prazno. Z odgovor pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač.

O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.Možgani in tenis - izzivi za kognicijoO vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.

Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač. Kognitivna disfunkcija, ki nam otežuje vsakdanje življenje, povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijoMegleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater (nevroznanstvenica, urednica E- Sinapse, asistentka z doktoratom na Medicinski fakulteti UM) in mag. Anica Prosnik Domjan (klinična psihologinja, UKC Maribor). Mislim,  da se je praktično že vsak od nas vsaj enkrat kratkoročno srečal z možgansko meglo. Gre za kognitivno disfunkcijo, ki pa lahko nastane kot posledica zelo različnih dejavnikov in obolenj. Otežuje nam vsakdanje življenje, saj nam povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo. Vse to vodi v nižjo produktivnost in slabšo kvaliteto življenja.

"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač. Dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, o navdihujočih mentalnih procesih in fuziformnem gyrusu"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! O šahu smo se v eni od preteklih epizod pogovarjali tudi s šahovsko velemojstrico dr. Jano Krivec: "Šah je miniatura življenja. Dokler bo slednje, bo ostajal tudi šah.

Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač. Zbir misli, želja in vpogleda v nevroznost strokovnjakov, ki so bili z nami v posebnem možganskem jutru ob 300 dopolnjenih epizodahLeto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo obeležili v posebnem jutru, 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Danes bomo slišali zbir njihovih misli o in želja za ta naš organ. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Če pogledam na štiri desetletja svojega ukvarjanja z možgani, bi rekel, da me je fasciniralo nekaj, kar bi, če bi kot študent izustil, takoj padel. Kot študent sem se učil, da so možgani v prvih mesecih in morda desetletju zelo plastični, da se zelo preoblikujejo in tudi prilagajajo. Na zrela leta pa sem se naučil in videl marsikaj drugega. To, da možgani niso zamrznjena betonska plošča, da je to organizem, ki se ves čas spreminja, ki ga lahko preoblikujemo, do sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih let, svojega življenja. Nevroplastičnost je torej nekaj, kar nas spremlja skozi celotno življenje, vseeno pa so začetki razvoja tisti, ki najbolj zanimajo psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan, saj je povedala, da je »Fascinanto , kakšen vpliv imajo prvi tedni, meseci in leta na to, kdo smo«. Jaz mislim, da imam v življenju izjemno srečo in sem zanjo vse bolj hvaležna. Delam namreč enega najlepših poklicev, ki so možni. Zelo rada delam z možgani in tistimi, ki jih nosijo v glavi. Več pa v oddaji! V njej lahko slišite: psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan, predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Zvezdana Pirtoška, doc. dr. Blaža Koritnika, predstojnika kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, nevrologinjo in evropsko strokovnjakinjo za medicino spanja, izr. prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj ter prof. dr. Majo Bresjanac,  vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa.  

Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc. Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti, o mehanizmih odločanja pri nakupovanju V decembru smo zaradi okraševanja, priprave oz. peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se dogajajo v naših možganih, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih središčih? Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti s Centra za kognitivno znanost Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani: "Mi smo kar dodobra vodeni z raznimi konteksti, vplivi, čustvi itn. To je igra na naša čustva, samopodobo in pozornost." Odločanje je kompleksen proces, ki se ne začne pred nakupovalno polico. Začne se veliko pred tem in nanj vpliva marsikaj. "Recimo to, ali se poistovetimo z neko znamko zaradi tega ali drugega razloga. Vpliva seveda tudi, kakšni smo kot nakupovalci. Nekateri ljudje bodo šli v trgovino ter se bolj prepustili svojim impulzom, nekim trenutnim občutkom in morda se na njih znotraj trgovine lažje vpliva glede tega, kaj bodo kupili. Drugi pa se bodo zelo pripravili, si napisali na listek in se vnaprej zavezali, da ne bodo kupili nič drugega. Ti bodo verjetno v manjši meri kupili neki naključni proizvod." Od česa vse so še odvisne odločitve pred nakupovanjem, med njim in po njem, pa več v posnetku!

Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač. S prof. dr. Mojco Kržan o vplivu kurkumina na naše telo in živčevje100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač. Tokrat o vedenjsko-kognitivni terapiji, prof. Aaronu Becku in strahu pred javnim nastopanjem V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač.

Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.Pripoveduje svetovno znana raziskovalka zaznavanja glasbe, zaslužna profesorica dr. Lola L. CuddyTokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje. Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!V tokratni epizodi se nam je pridružila Karmen Resnik RobidaV ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!   Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.  

Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač. Danielle Teale in Jaka Škapin o tem, kako s prepletanjem svojega umetniškega dela odpirata nove svetove in poti, ko se gibi zatikajo Gostja tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity.  Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje. Danielle Teale in udeleženec na delavnici Z ljudmi, ki imajo Parkinsonovo bolezen, delam že skoraj 14 let. V tem času sem se veliko naučila o tem, kako nas naši možgani podpirajo pri gibanju in kaj se ob fizičnem premiku zgodi v njih. Veliko sem se naučila tudi o našem endokrinem sistemu in tem, kako pomembno je, da živimo povezano s hormonskimi spremembami. Vse to je spodbudilo moje zanimanje za celostno, intuitivno delo s telesom in za to, da plesalce pripeljem do tega izkustva s svetom. Seveda pa sem se naučila tudi veliko o nevrodegeneraciji in Parkinsonovi bolezni in spremembah, ki se takrat zgodijo pri pošiljanju teh »sporočil« od možganov do drugih delov telesa. Z zvokom lahko ustvarimo nove poti in tako na nek način obidemo dele možganov, ki so poškodovani. Oni plešejo, jaz pa soustvarjam glasbo. Šel sem skozi kar nekaj ciklov, kako naj jim najbolje pomagam. V zadnjem letu sem se odločil, da bom ostal kar pri svojem glasu, jim pomagal z improvizacijo in drugo tehnologijo, ki mi omogoča, da lahko v trenutku sestavim nek komad, nek groove, ki je najboljši za njihov ples, gibanje in za njihove možgane.  VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah. PRIPOROČAMO V POSLUH : BAIR ZVOČENJA : prof. Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih FREKVENCA X:  Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin. S psihiatrinjo dr. Arijano Turčin o tem, kako lahko zvoki potencirajo napetost in nevarnostV drugi epizodi jesenskega cikla serije V omrežjih zvoka raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin. "Zvoki sami po sebi nas lahko strašijo, še posebno, ko so bolj v kompleksni formi. Imamo izkušnjo, da se prav z zvočno kuliso v filmih, na primer, potencira neka nevarnost, napetost, če gledamo samo zvočno sliko, morda ne bi bili toliko pod adrenalinom." Naša amigdala je pripravljena na boj ali beg, obenem pa so omrežja limbičnega sistema povezana z našim spominom. Tako kot nas zvoki valov in galebov spomnijo na poletje, lahko bobnenje ali žvenketanje obudi travmatične spomine. "Ko so leta 1994, 1995 granatirali Zagreb, sem bila tam. Mesto je bilo pred tem vedno glasno in bučno, a ko je padla granata in bila naznanjena splošna nevarnost, se je vse umirilo. Nastopila je neprijetna tišina, ki je bila moteča in je bila znak za to, da se nekaj neprijetnega dogaja, da se dogaja nekaj,  česar si ne želimo. Ta moment sem si zapomnila za vse večne čase". Z Arijano Turčin sva se pogovarjala Luka Hvalc in Mojca Delač. Anketo je posnela: Neža Borkovič. VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah. PRIPOROČAMO V POSLUH : FREKVENCA X: Zvoki- slišne krajine mest  Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič. V prvi epizodi nove serije bo z nami doc. dr. Sandra MorovićV tokratni štiridelni seriji V omrežjih zvoka raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam je pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič (Poliklinika Aviva, Međunarodni institut za zdravlje mozga). Možgani so me začeli zanimati že kmalu po tem, ko sem jih začela uporabljati. Kar je čudovito pri njih, je to, da vračajo toliko, kolikor vanje vlagate. Vse vam vrnejo. Tega se premalo zavedamo, možgane jemljemo kot samoumevne, premalo pazimo nanje. Tako kot drugi organi zahtevajo veliko pozornosti, vadbe in preventive.  Mehanizmi vpliva glasbe na možgane in okrevanje še niso v celoti pojasnjeni: Glasba "zaposluje" celotne možgane, saj ne sodeluje samo eno možgansko področje, ko poslušamo oziroma obdelujemo tisto, kar slišimo. Pri meni se na primer aktivirajo drugi deli možganov kot pri nekom, ki je profesionalni glasbenik. Oni drugače "vidijo" glasbo, če lahko temu tako rečemo,  in tako poteka vzpostavljanje več sinaps. Sinapse so povezave med našimi nevroni. Na takšen način možganske celice dobivajo hitrejše odgovore. Lahko govorimo o plastičnosti možganov, ki je zadnje desetletje ali dve glavna tema v nevrologiji. Dejstvo je, da so možgani zelo plastični in omogočajo učenje novih stvari, zmožni so se prilagajati. Včasih smo verjeli, da imamo v možgani toliko celic, kot smo jih imeli ob rojstvu, no, zdaj se te ugotovitve spreminjajo. Več pa v oddaji! Snemanje pogovora in prevod: Luka Hvalc in Mojca Delač Bere: Barbara Zupan   Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.

V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek. V posebni praznični izvedbi četrtkovega jutra smo o možganih klepetali s tistimi, ki jih odlično poznajoV posebnem tematskem jutru na Prvem smo zaznamovali 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijskem etru je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Jutranjo "kavo z možgani" smo spili s tistimi, ki znajo o njih veliko povedati. Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, evropska strokovnjakinja za medicino spanja, nevrolog doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo, ter predsednica Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki je bila gostja Svetovalnega servisa, ter nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo ljubljanske medicinske fakultete. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«.  Avtorica oddaje,  z radijskim mikrofonom smo ga ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskali na Očesni kliniki v Ljubljani. Nekaj slikovnih utrinkov prazničnega jutra. Foto: Darja Pograjc. Breda Jelen Sobočan na "kavi z možgani"Foto: Prvi doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Mojca Delač in doc. dr. Blaž Koritnik Foto: Prvi Na "kavo za možgani" je prišel tudi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo Prof. dr. Maja Bresjanac in doc. dr. Blaž Koritnik v pogovoru pred studijem        

Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo? Kako nočno in izmensko delo vplivata na človeške možgane?"Izmenskega dela imamo več vrst, ampak najbolj moteče je nočno delo. Tisti, ki delajo izključno ponoči, seveda ne morejo kar enostavno zamenjati dneva za noč. Na ta račun trpi njihovo spanje," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje. "Dnevno spanje nikoli ne more popolnoma nadomestiti nočnega, tudi če si popolnoma zatemnimo prostor in poskušamo nekako ne zmanjšati izločanje našega hormona spanja melatonina, ki je zelo odvisen od naše izpostavljenosti svetlobi oz. temi. Kljub temu imamo podnevi višjo telesno temperaturo, se pravi to spanje nikoli ni enakovredno nočnemu." Potem pa je tu še socialno življenje, ki nam preprečuje spanje prek dneva. Kaj pa izmensko delo (npr. tedensko menjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene)? Kako vpliva na možgane? "Načeloma je pri večini neki rotacijski sistem boljši kot striktno nočno delo. Je pa tu zelo pomembno, kako hitre so te rotacije in v kateri smeri so. Je pa odvisno tudi od tega, kakšen je posamezen človek oz. ali ima njegova biološka ura krajšo ali daljšo periodo kot 24 ur."

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani."Izražanje jeze je umetnost," pripoveduje Luka AgrežKaj se dogaja z našimi možgani, kadar smo jezni? Koliko že vemo o tem čustvu? Na kakšen način izražamo jezo? Kdaj je jeza nekaj dobrega? Po odgovore na vprašanja o jeznih možganih smo se odpravili k Luki Agrežu, psihodinamskemu psihoterapevtu, sodelavcu Društva projekt človek in programa OMRA.

Christoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani! Ko nam gre, odmislimo vse drugo in smo osredotočeniChristoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani!

Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem. Sprejemalec pri odbojki lahko med servisom prebere napis na žogi, ki leti proti njemuGotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo! S športno psihologinjo Meto Jerala Kegljevič o možganih in rekreativnem športuMožganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo!

Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.Cel čas prejemajo cel kup senzornih dražljajevSeptembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.

V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.Življenje nam prinese tudi padce. O tem, kaj se takrat zgodi v naših možganih, je znanega maloV štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo našim možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet- padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Največji izziv so vsakdanji dogodki, ko se mora človek hkrati ukvarjati z različnimi nalogami. Za primer vzemimo prečkanje prometne ceste – pozorni moramo biti na druge udeležence v prometu, semaforje in podobno. Veliko starejših ljudi ima s tem težave, saj jih razmere prisilijo, da pospešijo gibanje. To potem vpliva na težave z motorično kontrolo. Vemo, da na to vpliva tudi pozornost, ki je pri človeku omejena. Zato skušamo pomagati z iskanjem strategije, ki bi pomagala pri spopadanju s tovrstnimi izzivi.

Kljub temu, da se takole ob začetku septembra za marsikatere možgane zdi, da je morje že daleč in da se od njega poslavljajo do prihodnje sezone, pa jim ga bomo mi v nadaljevanju vseeno še malo privoščili. Še tokrat pobrskamo po arhivu oddaj Možgani na dlani in jih res peljemo – na morje. Kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju po navadi tako dobro spimo? Mojca Delač je poiskala odgovore.Kako prostrana slana modrina vpliva na naše možgane? Kljub temu, da se takole ob začetku septembra za marsikatere možgane zdi, da je morje že daleč in da se od njega poslavljajo do prihodnje sezone, pa jim ga bomo mi v nadaljevanju vseeno še malo privoščili. Še tokrat pobrskamo po arhivu oddaj Možgani na dlani in jih res peljemo – na morje. Kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju po navadi tako dobro spimo? Mojca Delač je poiskala odgovore.

V zadnjem letu in pol smo na številnih novinarskih konferencah lahko opazovali tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, smo govorili tudi v eni od preteklih epizod Možganov na dlani. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu, in Jasno Bauman, direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. O tem, kako naši možgani besedni jezik prenašajo v znakovnegaV zadnjem letu in pol smo na številnih novinarskih konferencah lahko opazovali tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik.  Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, smo govorili tudi v eni od preteklih epizod Možganov na dlani.  Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu ter Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik.  

Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.S prof. dr. Zvezdanom PirtoškomZdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

V tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo znova posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. Pripravlja Mojca Delač. Kako komunicirajo mehur in možgani? (ponovitev)V tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo znova posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom.

Če preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, dragi poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.Do danes se je zvrstilo že 300 epizod Možganov na dlaniČe preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, drage poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.

V tokratni epizodi gostimo nevroznanstvenika, prof. dr. Sidneyja Grospretra, ki se raziskovalno ukvarja s tako imenovanimi nefizičnimi pristopi treninga pri športnikih, med katere sodi tudi mentalni trening. Ta krepi povezavo med možgani in mišicami oziroma periferijo. Ko si gibanje predstavljamo, so vključene iste možganske strukture kot takrat, ko se v resnici gibamo. To metodo uporabljajo tudi pri kolesarjih na dirki po Franciji. Več v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.S tako imenovanim mentalnim treningom se krepi povezava med možgani in mišicamiV tokratni epizodi gostimo nevroznanstvenika, prof. dr. Sidneya Grospretra, ki se raziskovalno ukvarja s takoimenovanimi nefizičnimi pristopi treninga pri športnikih, med katere sodi tudi mentalni trening. Slednji krepi povezavo med možgani in mišicami oziroma periferijo. Ko si gibanje predstavljamo, so vključene iste možganske sturkture kot takrat, ko se v resnici gibamo. To metodo uporabljajo tudi pri kolesarjih na Dirki po Franciji. Več v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

O plavanju smo v naših oddajah že kar nekaj povedali, nekaj klikov stran so vse epizode, zato lepo vabljeni, da zaplavate na našo spletno stran in med podkaste! Ste vedeli, da ta oblika rekreacije ni samo odlična vadba, ampak poskrbi tudi za našo kognicijo? Dobro je že znano, da fizična aktivnost, kot je plavanje, izboljša motorično kontrolo in povezane kognitivne sposobnosti, hkrati pa spodbuja nevropotektivne mehanizme v našem živčnem sistemu. V svet plavanja skočimo s športno psihologinjo in plavalko Tino Jeromen, ki nam bo povedala tudi, kako z vedenjsko-kognitivno terapijo premagujejo različne strahove in fobije, povezane s plavanjem. Pripravlja: Mojca Delač.Kot katerokoli gibanje je tudi plavanje celosten proces. Človek, ki se giba, uporablja celotne možganeO plavanju smo v naših oddajah že kar nekaj povedali, nekaj klikov stran so vse epizode, zato lepo vabljeni, da zaplavate na našo spletno stran in med podkaste! Ste vedeli, da ta oblika rekreacije ni samo odlična vadba ampak poskrbi tudi za našo kognicijo? Dobro je že znano, da fizična aktivnost, kot je plavanje, izboljša motorično kontrolo in povezane kognitivne sposobnosti, hkrati pa spodbuja nevropotektivne mehanizme v našem živčnem sistemu. V svet plavanja skočimo s športno psihologinjo in plavalko Tino Jeromen, ki nam bo povedala tudi, kako z vedenjsko-kognitivno terapijo premagujejo različne strahove in fobije, povezane s plavanjem. Pripravlja: Mojca Delač.

Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.Kaj o tem povedo nevronska omrežja? Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.Anksiozne motnje so kompleksen pojav, kjer se prepletajo genetski, okoljski in osebnostni dejavniki. Poletne počitnice so tu, in po mesecih omejitev druženj in gibanja se zdaj vse to sprošča. Javni prostori se polnijo, razdalje pa krajšajo. Mnogi so seveda tega zelo veseli, kaj pa tisti, ki imajo socialne fobije ali anksiozne motnje? Po podatkih NIJZ se anksiozne motnje v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najpogostejše duševne in vedenjske motnje. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dve proti ena. V današnji oddaji Možgani na dlani tudi o agorafobiji ali strahu pred odprtimi prostori ter kakšna je pomoč, ko socialna anksioznost vpliva na kakovost življenja posameznika in njegove okolice.

Naše možgane tokrat peljemo v puščavo. Saj se spomnite prizorov iz kakšnega filma, kako se nekdo zgodi v prostrani rdečini peska in pod žgočim soncem, ves blodnjav, išče pot do vode, sence in kakšnega naselja. Kaj se takrat dogaja z našimi možgani? Zakaj je potenje tako pomembno in katera možganska struktura je dehidraciji najbolj podvržena? Vse to v tokratni epizodi, v kateri se je Mojca Delač po odgovore odpravila na Inštitut za patološko fiziologijo, k prof. dr. Samu Ribariču.Tokrat o tem, kako dehidracija vpliva na delovanje naših možganov Naše možgane tokrat peljemo v puščavo. Saj se spomnite prizorov iz kakšnega filma, kako se nekdo zgodi v prostrani rdečini peska in pod žgočim soncem, ves blodnjav, išče pot do vode, sence in kakšnega naselja. Kaj se takrat dogaja z našimi možgani? Zakaj je potenje tako pomembno in katera možganska struktura je dehidraciji najbolj podvržena? Vse to v tokratni epizodi, v kateri se je Mojca Delač po odgovore odpravila na Inštitut za patološko fiziologijo, k prof. dr. Samu Ribariču.

Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi, ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.Tokrat o parozmijah in fantozmijah, ki se poigrajo z našim zaznavanjem vonjemVonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu, … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.

3. junij je svetovni dan kolesarjenja. Greste pogosto na kolo? Vse več raziskav, tudi na področju nevroznanosti, potrjuje ugodne učinke te aktivnosti na psihofizično počutje posameznika. Kakšen izziv pa imajo možgani z lovljenjem ravnotežja in koordinacijo na kolesu? O tem se bo Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Vojkom Strojnikom s Fakultete za šport.Koordinacija in ravnotežje na tem priljubljenem prevoznem sredstvu3. junij je svetovni dan kolesarjenja. Greste pogosto na kolo? Vse več raziskav, tudi na področju nevroznanosti, potrjuje ugodne učinke te aktivnosti na psihofizično počutje posameznika. Kakšen izziv pa imajo možgani z lovljenjem ravnotežja in koordinacijo na kolesu? O tem se bo Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Vojkom Strojnikom s Fakultete za šport.

Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan ,"ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.Kakšno vreme! Katastrofa!!!Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan "ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.

Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.Ob svetovnem dnevu čebel z izr. prof. dr. Jankom Božičem o čebeljih možganih in izzivih, ki jih ponujajo človeškim Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.

10. maj je bil svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane, najbrž niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna dejavnost prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.Z izr. prof. dr. Urošem Marušičem o mehanizmih, ki vplivajo na to, da je gibanje dobro za možgane in telo10. maj je bil Svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane bržkone niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna aktivnost prispeva k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. Oddajo je pripravila Mojca Delač.Raziskujemo vpliv stresa na mikrobiom in os mikrobiota-črevesje-možganiLjubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. V svet osi mikrobiom-črevo-možgani in vplivu stresa smo se pogovarjali s postdoktorskim raziskovalcem dr. Thomazem Bastiaanssenom, z University Collega v Corku. Ne smemo pozabiti, da so bili mikroorganizmi na svetu že dolgo pred ljudmi. Najdemo jih povsod, tudi recimo v oceanih, pa seveda na in v človeškem telesu. Čeprav imamo zaradi bolezni občutek, da so bakterije nekaj slabega, pa jih je večina dobrih in nam pomagajo. Razvoj mikrobioma se začne takoj po rojstvu in se spreminja, tudi odnos med možgani in črevesjem pa zori in se razvija že od samega začetka.  V zadnjem obdobju smo bili vsi izpostavljeni stresu, nekateri akutnemu, mnogo na žalost tudi kroničnemu. Kaj pa ima stres opraviti s tem odnosom med možgani in črevesjem? Vemo, da je mikrobiom vključen v komunikacijo med črevesjem in možgani ter uravnavanjem razpoloženja. V nedavni študiji na miškah, ki so bile pod stresom pa smo ugotovili, da niso bile samo manj socialno aktivne, pri njih je bilo prisoten tudi višji nivo stresnih hormonov, pa tudi veliko manj stabilen mikrobiom. Če smo ga pogledali pred in po stresnem dogodku smo ugotovili velike razlike, kar pomeni, da mikrobiom ni bil več stabilen ekosistem, ampak kaos.  

29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa). "Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen)  "Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)    

Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in dolgoletnim članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.Tokrat na dlani - mali možganiSte tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in  članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.

Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? Nevroznanstvenik Jurij Dreo pravi, da je človek v digitalnem svetu še manj otok kot v fizičnem, ko govorimo o odnosih: "V digitalnem svetu se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj. Če v fizičnem svetu neka razdalja še lahko pomeni otočno izolacijo, v digitalnem svetu to ne velja. V digitalnem svetu nihče ni otok." "Če bomo imeli umetno inteligenco, ki se bo obnašala kot človek, jo bomo tudi sprejeli kot druge ljudi." Robotičarka Maša Jazbec je z ekipo v Zasavju razvila Evo, prvo robotsko občanko Trbovelj. Navkljub profesionalnem ukvarjanju z virtualnim svetom in umetno inteligenco, izjemno pogreša osebne stike: "Pomemben je pogled v oči, pa čuti, vonj in zvok, ko se nekam odpravimo, kar je ključno za empatijo. Tega smo oropani, predvsem izgubljajo mladi." "Življenje je v pandemiji postalo zelo hibridno. Na pol smo avatarji. Če nisi v virtualnem svetu, te praktično ni." Človek ni otok je bilo geslo tudi letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. 

Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne, ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Dr. Jurij Gorjanc je zdravnik, alpinist in gorski reševalec: "Največkrat se zgodi, da smo v helikopterski posadki razporejeni po dva spredaj in trije zadaj. Dva plus tri je pet. So pa bile situacije, ko je bilo dva plus tri sedem. Takrat si ljudje tako zelo zaupajo. Tudi v najbolj mejnih in meglenih razmerah nam uspe rešiti ponesrečenca, ko se zdi to nemogoče. Nasprotno pa so tudi situacije, ko je dva plus tri tri, to je takrat, ko ni zaupanja. Nujno je sprejeti svojo vlogo in v enaki meri privoščiti drugim."  "Zaupati drug drugemu, zaupati sebi in pustiti drugim, da ti zaupajo." Nevrolog prof. Zvezdan Pirtošek izpostavlja ravnovesje starejšega in novejšega dela možganov, amigdale in prefrontalnega korteksa. "Včasih je čas za paniko in prav je, da se amigdala aktivira, včasih pa je dobro uporabiti tudi prefronalni korteks. Tudi zaradi njega bomo premagali virus." "Dostikrat rečemo, da se ne smemo bati stresa, ampak stres mora biti kratkotrajen, če traja dlje časa, to ni dobro." Človek ni otok je geslo tudi letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. 

Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Kako se na to odzivajo naši možgani? Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine? Osrednja gosta prve epizode sta psiholog dr. Erez Freud in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. Borut Škodlar in Breda Jelen Sobočan. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov. "V zadnjih tridesetih letih nam je veliko več škode naredila splošna družbena anksioznost, kot pa to, da moramo leto ali dve nositi maske.” Človek ni otok je geslo tudi letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. 

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.Epigenetika pomaga pojasniti, kako okolje vpliva na izražanje genov Epigenetika je področje molekularne biologije, ki se ukvarja s spremembami v izražanju genov, ki niso neposredno odvisne od mutacij, ampak se dogajajo na drugih nivojih, ki ravno tako vplivajo na izražanje genov, je pojasnila prof. dr. Metka Ravnik Glavač, z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Vse več študij kaže na to, da se epigenetske spremembe, ki se zgodijo v času življenja enega človeka, prenesejo tudi na drugo generacijo. Lakota, stres, diete… vse to lahko vpliva na to, kako se naš epigenom spreminja. Prvo raziskavo, ki je pokazala na to, so pred desetimi leti opravili na Nizozemskem. Ugotovili so, da so potomci žensk, ki so v obdobju druge svetovne vojne stradale, imele spremenjeno metilacijo, da se je ta ohranila v obdobju celega življenja in se prenesla tudi na drugo generacijo. Naši možgani so tisti, ki se nekako prvi odzivajo na vse spremembe v okolju, nanje reagirajo, se prilagajajo in so zelo dovzetni za vse epigenetske spremembe. Kot je še dejala sogovornica, so naredili raziskavo, v kateri smo opazovali, kako metode pomirjanja, predvsem meditacija, vplivajo na epigenetske mehanizme znotraj celega telesa. Ravno ti vplivi pa imajo tudi posreden če ne celo neposreden vpliva na delovanje možganov. V naši študiji smo pokazali, da meditacija lahko vpliva na tiste epigenetske mehanizme, ki so vključeni v plastičnost sinaps, ki naprej vplivajo na sposobnost našega pomnjenja in učenja. Še nekaj dodatnih pojasnil o modifikacijah, do katerih pride pri epigenetskih spremembah genoma, pa lahko poslušate tule:

Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC. Pripravlja: Lea Ogrin.Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC. Absolutni posluh je redka sposobnost, s katero lahko prepoznamo kromo tona oziroma določimo ton brez referenčne višine. Ta fenomen je prisoten pri približno enem odstotku populacije. Vendar pa je pri prebivalcih Azije, kjer govorijo tonske jezike, ta odstotek višji. Trenutno predpostavljamo, da absolutni posluh izvira iz prepleta genskih faktorjev, zgodnje izpostavljenosti glasbi in intenzivnosti glasbenega treninga, nam je povedal nevropsiholog, doktor Stefan Elmer z nevroznanastvenga oddelka Univerze v Zürichu. Raziskave kažejo, da je fenomen absolutnega posluha pogosteje prisoten pri dojenčkih in otrocih, kot pri odraslih. Nekateri raziskovalci zato predvidevajo, da se morda prav vsi novorojenčki rodijo z absolutnim posluhom, ta pa nato tekom odraščanja izgine. Možni razlog za obstoj absolutnega posluha je, da podpira učenje jezika in govora pri dojenčkih. A čeravno je fenomen absolutnega posluha vedno veljal za nekaj dragocenega, podobno kot fotografski spomin pa absolutni posluh ne nosi posebne evolucijske vrednosti, doktor Elmer celo pravi: V vsakdanjem življenju je absolutni posluh pravzaprav precej neuporaben in nas lahko celo malo ovira. Iz evolucijskega stališča ga pravzaprav ne potrebujemo in najbrž je zato ta fenomen med evolucijo izginil. Res pa je, so ugotovile nevroznanstvene raziskave, da se možgani tistih s popolnim posluhom razlikujejo od ostalih. Doktor Stefan Elmer je s sodelavci izvedel raziskavo pri kateri so uporabili EEG meritve. Merili smo povezovanje možganskega nihanja med slušno in prefrontalno skorjo. Meritve so pokazale, da je tudi, ko ljudje z absolutnim posluhom ne počnejo nič posebnega, komunikacija med tema dvema predeloma možganov pri njih močnejša v primerjavi z ostalimi. Tako imenovana fazna korelacija med prefrontalno skorjo in slušno skorjo je precej visoka. Odkrili smo, da je najbrž prav povezava in hkratno delovanje slušne skorje in centrov, ki so vključeni v pomnjenje, pomemben del tega fenomena. Vendar pa abolutni posluh sploh ni absouluten, pojmovanje je prazaprav zelo zavajajoče. Ta fenomen je namreč kontinuum ne dihotomija – glasbeniki z absolutnim posluhom se namreč lahko odrežejo boljše ali slabše od ostalih na testih za preverjanje absolutnega posluha. Pogosto glasbeniki s popolnim posluhom dosežejo zgolj 70 odstotkov pravilnosti na testih, medtem ko ostali glasbeniki dosežejo 90 odstotno pravilnost določitve tonov. Dodatno, glasbeniki z absolutnim posluhom se pogosto zmotijo pri poltonih, kar je dokaz, da njihov posluh ni absoluten. Vemo tudi, da popoln posluh ni nekaj stabilnega, s staranjem se posluh spreminja, zato je uporaba izraza absoluten res lahko zavajajoča. Preverite, če ste eden izmed deset tisočih ljudi, ki poseduje redek (skoraj) popolni posluh: