Študentke in študenti drugostopenjskega študijskega programa Duševno zdravje v skupnosti Fakultete za socialno delo Ljubljana, so v sklopu predmeta Zagovorništvo, prejšnji teden speljali pomenljivo akcijo. Stanovalke in stanovalce varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu iz Dutovelj, so odpeljali v Ljubljano na ogled razstave Človek in čas v Slovenski etnografski muzej, po ogledu pa z njimi razvili pogovor o doživljanju časa, jih vprašali kako živijo in preživljajo čas v instituciji. Glavni namen zagovorniške akcije je okrepiti glas stanovalcev in stanovalk omenjenih zavodov, jim zagotoviti varen prostor in čas za izražanje svojih misli, čustev ter razmišljanj. Akcijo je opisal Andrej Božič. 

V prvem počitniškem mladostnem večeru smo slišali izbrane aktualne vsebine, s katerimi mladi - željni novih znanj in veščin, lahko zapolnijo nekaj prostih dni. Poletje je čas oddiha, pa tudi širjenja obzorij na področja, za katera med rednim šolskim obdobjem zmanjka časa. Povabili smo na avgustovski Mladifest, v Taize, slišali kako sta s to ekumensko vasico povezani generaciji Ramovševih, in povabili na Poletno šolo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL ter Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, pa še na poletne počitnice brez telefona v Rogatec. 

Z Lucijo Konda in Janezom Meglenom, kaplanom v župniji Novo mesto - Šmihel, ki sta v studiu zastopala organizacijo romanja v imenu Katoliške mladine, smo povabili k udeležbi Mladifesta v Međugorje. Tradicionalni in prepoznavni festival mladih, na katerem se zbere približno petdeset tisoč mladih in petsto duhovnikov z vsega sveta, ki preko molitve, pričevanj, svete maše, katehez in druženja, poglobijo svoj odnos z Bogom. 

Ob bližnjem odločanju na referendumu tudi o samomoru z medicinsko pomočjo smo v premislek, da bi vedeli, o čem odločamo, povabili v studio Jona Kanjirja, sodelavca radia, mladega moža številnih zanimanj, tudi prostovoljca pri Slovenskem društvu Hospic. Šele ob postelji umirajočega pogosto spoznamo, kaj v življenje šteje, pravi Jon. Povedal je, kako se uči o življenju, ko spremlja umirajoče in žalujoče, zakaj ob spremljanju umirajočih še bolj ljubi življenje.   

Pri Mladinskem svetu Slovenije so s kampanjo “Nimam kam” po družbenih omrežjih osveščali javnost o pereči bivanjski problematiki, s katero se srečujejo mladi. Ob drugi obletnici vlade dr. Roberta Goloba in s tem obdobju dvoletnega brezupnega čakanja mladih na izpolnitev predvolilnih obljub, so izpostavili svoja pričakovanja in zahteve. Mladi naj bi bili postavljeni kot proračunska prioriteta, kar ni razvidno na nobenem od področij, ki se dotikajo mladih. Pred mikrofon smo povabili Evo Kotnik, aktualno predsednico Mladinskega sveta Slovenije.  

Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami. 

Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.

Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja. 

V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom. 

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo. 

Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2023 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z letošnjim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.

Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar. 

Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu. 

Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka.  Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice  Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.

Evropsko srečanje mladih 2023 je tik pred vrati, letos je gostiteljica Slovenija; Ljubljana pa osrednje mesto dogajanja. Vpetih je veliko župnij, različnih organizacij ter tudi vas poslušalke in poslušalci, ki boste v svoje domove sprejeli mlade iz vse Evrope. Tilen Čebulj je povedal, kako se odvijajo še zadnje priprave, koliko in kdaj pridejo mladi v Slovenijo, kakšen bo program in kako smo lahki vsi del taizejskega novoletnega srečanja, posebej na molitvah v dvorani stadiona Stožice. 

Vedno je lažje, če lahko v času osamljenosti s kom spregovorimo besedo, mu povemo o našem dnevu, življenju, … Čeprav osebe ne poznamo pa lepa beseda in uho, ki posluša, pomagata premagati osamljenost in blažita tudi druge stiske. V akciji Povezani preko telefona je vzpostavljena telefonska številka 069 928 187, na kateri se lahko prijavijo starejši in osamljeni, ki bi želeli redno poklepetati s prostovoljci. Prijavimo se lahko tudi preko obrazca na spletni strani Mlade Karitas. Pogovor starejšim nudijo prostovoljci youngCaritas – Mlade Karitas.  Govorili smo z dr. Matejem Sadlom, vodjo projekta.  

Ob Tednu Karitas in skorajšnjem začetku adventnega časa smo z Bernardo Grašič in Dašo Štalc iz Young Karitas spregovorili o osamljenih, kako lahko z majhno gesto dobre volje nekomu, ki ga ne poznamo, polepšamo nekaj trenutkov. Odprtih je več projektov. Poročali smo o Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja in ob sklepu oddaje povabili k Taizejskim molitvam ob novoletnem Evropskem srečanju mladih v Ljubljani.  

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

V odmevu Misijonske nedelje smo v pogovorno oddajo za mlade povabili Tadeja Javornika, ki je obiskal misijon v Argentini, Nadjo Padar, ki je bila v Indiji in Lucijo Kovač, ki je bila že v dveh misijonih, lansko leto v Keniji in letos v jordanski sirotišnici. Poromali so v sklopu programa POTA pri Katoliški mladini. V sklepu pa smo nanizali aktualnosti v pričakovanju letošnjega ESM, ki bo v naši prestolnici. 

Strnili smo več aktualnih vsebin o mladih in za mlade. Povabili na Informativni dan poklicev v Marmor Hotavlje, govorili smo s Heleno Selak, povabili na Karierni sejem z Niko Rakonjac, slišali drugi del pogovora z Jeleno Bolšedonovo, ki z dobrodelnim projektom Wolt povsod pomaga gluhim mladostnikom, ob njej so bili v studiu še Karin Brumen, tolmačka za slovenski znakovni jezik, Daša Kamnar iz marketinga podjetja WOLT in Nejc Rozman, fotograf. Ob sklepu oddaje pa povabili na Taizejske molitve ter ostala aktualna srečanja, ki jih pri Katoliški mladini pripravljajo kot del priprave na Evropsko srečanje mladih, ki bo konec leta v Ljubljani. 

Strnili smo več aktualnih vsebin o mladih in za mlade. Povabili na Informativni dan poklicev v Marmor Hotavlje, govorili smo s Heleno Selak, povabili na Karierni sejem z Niko Rakonjac, slišali drugi del pogovora z Jeleno Bolšedonovo, ki z dobrodelnim projektom Wolt povsod pomaga gluhim mladostnikom, ob njej so bili v studiu še Karin Brumen, tolmačka za slovenski znakovni jezik, Daša Kamnar iz marketinga podjetja WOLT in Nejc Rozman, fotograf. Ob sklepu oddaje pa povabili na Taizejske molitve ter ostala aktualna srečanja, ki jih pri Katoliški mladini pripravljajo kot del priprave na Evropsko srečanje mladih, ki bo konec leta v Ljubljani. 

Letošnja Stična mladih je v srcih vseh prisotnih pustila močan pečat. Več kot 4200 mladih je s svojo prisotnostjo, nalezljivo dobro voljo in polnostjo življenja pričevalo o življenju na polno! V tokratni oddaji Mladoskop smo se zato še drugi petek zapored sprehodili po spominih letošnje Stične. Zanimivi sogovorniki, ki smo jih pred mikrofon ujeli na samem prizorišču, pričevanja mladih in dobra glasba. Vse to v tokratnem Mladoskopu! 

Letošnja Stična mladih je v srcih vseh prisotnih pustila močan pečat. Več kot 4200 mladih je s svojo prisotnostjo, nalezljivo dobro voljo in polnostjo življenja pričevalo o življenju na polno! V tokratni oddaji Mladoskop smo se zato še drugi petek zapored sprehodili po spominih letošnje Stične. Zanimivi sogovorniki, ki smo jih pred mikrofon ujeli na samem prizorišču, pričevanja mladih in dobra glasba. Vse to v tokratnem Mladoskopu! 

Matej Virtič je vsestranski glasbeni ustvarjalec, velik ljubitelj ter poznavalec a cappella glasbe. Na Stični 2023 je med skoraj tridesetimi raznovrstnimi delavnicami učil mlade udeležence osnov “beatboxanja”.  

Matej Virtič je vsestranski glasbeni ustvarjalec, velik ljubitelj ter poznavalec a cappella glasbe. Na Stični 2023 je med skoraj tridesetimi raznovrstnimi delavnicami učil mlade udeležence osnov “beatboxanja”.  

Tadej Zalar, koordinator Stične 2023 in Marjeta Malovrh, vodja za stike z javnostmi, sta odgovorila na nekaj najosnovnejših vprašanj o programu festivala v Stični, kdaj in kje se bodo pestre vsebine odvile, kako je s prevozi, vstopnicami, opisala posebnost letošnje Stične mladih - plačilno kartico, pa seveda osrednje geslo tega največjega festivala verne mladine pri nas, ki postaja mednarodno obarvan. 

Tadej Zalar, koordinator Stične 2023 in Marjeta Malovrh, vodja za stike z javnostmi, sta odgovorila na nekaj najosnovnejših vprašanj o programu festivala v Stični, kdaj in kje se bodo pestre vsebine odvile, kako je s prevozi, vstopnicami, opisala posebnost letošnje Stične mladih - plačilno kartico, pa seveda osrednje geslo tega največjega festivala verne mladine pri nas, ki postaja mednarodno obarvan. 

Z začetkom šolskega in veroučnega leta se v marsikateri župnijski skupnosti sprašujejo, kako poživiti mladinsko pastoralo, kaj ponuditi mladim, kar bi jih pritegnilo, nekaj novega, drugačnega, kar jim je blizu? Pri Katoliški mladini je Emanuel Meserko koordinator omenjenega področja, opisal je program Life Teen, ki navdušuje mlade po vsem svetu. 

Z začetkom šolskega in veroučnega leta se v marsikateri župnijski skupnosti sprašujejo, kako poživiti mladinsko pastoralo, kaj ponuditi mladim, kar bi jih pritegnilo, nekaj novega, drugačnega, kar jim je blizu? Pri Katoliški mladini je Emanuel Meserko koordinator omenjenega področja, opisal je program Life Teen, ki navdušuje mlade po vsem svetu. 

Z Emanuelom Meserkom in Majo Lombar smo predstavili Poletni kamp v organizaciji Katoliške mladine, ki združuje mlade iz vse Slovenije. Pustolovščine, globoki pogovori, večer ob ognju in tisto, kar najbolj povezuje – vera! Maja je opisala lansko dogajanje v župniji Olimje in s svojimi nepozabnimi izkušnjami spodbudila k prijavi na letošnji Poletni kamp, ki bo ob Kolpi. 

Z Emanuelom Meserkom in Majo Lombar smo predstavili Poletni kamp v organizaciji Katoliške mladine, ki združuje mlade iz vse Slovenije. Pustolovščine, globoki pogovori, večer ob ognju in tisto, kar najbolj povezuje – vera! Maja je opisala lansko dogajanje v župniji Olimje in s svojimi nepozabnimi izkušnjami spodbudila k prijavi na letošnji Poletni kamp, ki bo ob Kolpi. 

Fakulteta za pravo in poslovne vede je zasebna fakulteta, ki sledi viziji in poslanstvu ustanovitelja Katoliškega inštituta, obsega raziskovalno in razvojno dejavnost na področju družboslovja in humanistike, med drugim prispeva h globlji kulturi in polnejši uresničitvi človeške osebe. O izbiri podiplomske smeri na omenjeni fakulteti sta govorila Filip Firbas in Ranis Smajlovič. 

Fakulteta za pravo in poslovne vede je zasebna fakulteta, ki sledi viziji in poslanstvu ustanovitelja Katoliškega inštituta, obsega raziskovalno in razvojno dejavnost na področju družboslovja in humanistike, med drugim prispeva h globlji kulturi in polnejši uresničitvi človeške osebe. O izbiri podiplomske smeri na omenjeni fakulteti sta govorila Filip Firbas in Ranis Smajlovič. 

Izjemno mlado dekle Patricija Avšič navdušuje, vse bolj tudi mednarodni prostor, z igranjem violine. Prihaja iz glasbene družine, njen oče je odličen glasbenik, tudi profesor, njena starejša sestra in mlajši brat prav tako mlada glasbenika obetavne prihodnosti. Kako se vije Patricijina zgodba, kje se izobražuje, kako se sooča z vse več nastopi, pritiski, kako usklajuje glasbeno kariero s šolskimi obveznostmi?, smo izvedeli v večernem pogovoru, ki je bil uvod v Teden katoliškega šolstva 2023. 

Izjemno mlado dekle Patricija Avšič navdušuje, vse bolj tudi mednarodni prostor, z igranjem violine. Prihaja iz glasbene družine, njen oče je odličen glasbenik, tudi profesor, njena starejša sestra in mlajši brat prav tako mlada glasbenika obetavne prihodnosti. Kako se vije Patricijina zgodba, kje se izobražuje, kako se sooča z vse več nastopi, pritiski, kako usklajuje glasbeno kariero s šolskimi obveznostmi?, smo izvedeli v večernem pogovoru, ki je bil uvod v Teden katoliškega šolstva 2023. 

Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov.  Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?  

Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov.  Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?  

Dominik Križnik se je v srednji šoli navdušil nad akrobatiko, redno je začel trenirati in snemati vloge, ki pa jih povezuje z življenjskimi vrednotami, prostovoljstvom in Bogom. Je dijak tretjega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, animator, ki je še do nedavno vstajal zgodaj zjutraj in pred začetkom pouka pomagal v prostorih mariborske škofijske Karitas pri razporejanju hrane.    

Dominik Križnik se je v srednji šoli navdušil nad akrobatiko, redno je začel trenirati in snemati vloge, ki pa jih povezuje z življenjskimi vrednotami, prostovoljstvom in Bogom. Je dijak tretjega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, animator, ki je še do nedavno vstajal zgodaj zjutraj in pred začetkom pouka pomagal v prostorih mariborske škofijske Karitas pri razporejanju hrane.    

Gostili smo igralca in televizijskega voditelja Nika Škrleca, ki je eden od ambasadorjev letošnje postne akcije 40 dni brez alkohola. Nika zanima vse, kar buri domišljijo in krepi um. Kakšna je njegova vloga pri solidarni akciji, smo govorili v tokratni oddaji, pa tudi o njegovih številnih zanimanjih in preizkusih.  

Gostili smo igralca in televizijskega voditelja Nika Škrleca, ki je eden od ambasadorjev letošnje postne akcije 40 dni brez alkohola. Nika zanima vse, kar buri domišljijo in krepi um. Kakšna je njegova vloga pri solidarni akciji, smo govorili v tokratni oddaji, pa tudi o njegovih številnih zanimanjih in preizkusih.  

Približno dvesto Slovencev se je pridružilo mladim iz vsega sveta na Romanju zaupanja na zemlji, petinštiridesetem srečanju mladih  v Rostocku v Nemčiji. Tilen, Jošt in Lidija so v pogovoru nizali svoje vtise.  

Približno dvesto Slovencev se je pridružilo mladim iz vsega sveta na Romanju zaupanja na zemlji, petinštiridesetem srečanju mladih  v Rostocku v Nemčiji. Tilen, Jošt in Lidija so v pogovoru nizali svoje vtise.  

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani vpisujejo v nov študijski program Človek in medosebni odnosi, ki združuje duhovnost s temeljnimi znanji duševnega zdravja. V osredje postavlja človeka znotraj njegovih mnogoterih odnosov - do svojih bližnjih, do družbe, do sebe, do naravnega okolja, do Boga. Študirati je mogoče na smeri Zakonska in družinska terapija ter svetovanje ali na smeri Teološki in religijski študiji. Pogovarjali smo se z dr. Tadejem Stegujem, prodekanom za študijske zadeve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in študentoma Sanjo Kostadinovo in Rokom Danjkom. 

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani vpisujejo v nov študijski program Človek in medosebni odnosi, ki združuje duhovnost s temeljnimi znanji duševnega zdravja. V osredje postavlja človeka znotraj njegovih mnogoterih odnosov - do svojih bližnjih, do družbe, do sebe, do naravnega okolja, do Boga. Študirati je mogoče na smeri Zakonska in družinska terapija ter svetovanje ali na smeri Teološki in religijski študiji. Pogovarjali smo se z dr. Tadejem Stegujem, prodekanom za študijske zadeve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in študentoma Sanjo Kostadinovo in Rokom Danjkom. 

Zakaj iti v šolo v Avstrijo? Kako je pri pouku, če poteka v dveh jezikih? Kakšno je življenje v internatu? Vse to so nam povedali Larisa, Gašper, dve Juliji in sestra Urša iz Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru na avstrijskem Koroškem. V petek, 20. 1. 2023, v dopoldanskem času bodo imeli dan odptih vrat!

Zakaj iti v šolo v Avstrijo? Kako je pri pouku, če poteka v dveh jezikih? Kakšno je življenje v internatu? Vse to so nam povedali Larisa, Gašper, dve Juliji in sestra Urša iz Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru na avstrijskem Koroškem. V petek, 20. 1. 2023, v dopoldanskem času bodo imeli dan odptih vrat!

Na Fakulteti za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta študenti pridobijo raznorodne kompetence s področij prava, ekonomije, trženja, vodenja in etičnosti. O pomenu slednjega, ki je podstat vseh ostalih znanj in kompetenc, smo govorili z dr. Mitjo Steinbacherjem, dekanom in doc. dr. Urško Lampret, vodjo študijskih zadev na omenjeni fakulteti.  

Na Fakulteti za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta študenti pridobijo raznorodne kompetence s področij prava, ekonomije, trženja, vodenja in etičnosti. O pomenu slednjega, ki je podstat vseh ostalih znanj in kompetenc, smo govorili z dr. Mitjo Steinbacherjem, dekanom in doc. dr. Urško Lampret, vodjo študijskih zadev na omenjeni fakulteti.  

Polona Mežnar prihaja v Mladoskop. Pol leta je preživela v Ameriki, na poletnih kampih je delala kot učiteljica solo petja. Kakšno delo je to, kako se ji je vtisnila v spomin ta prostrana dežela, njeni ljudje, pogosto drugačnih kultur in pristopov do življenja, s kakšnimi izkušnjami se je vrnila domov?, in še marsikaj bo delila z nami, v pogovoru.

Polona Mežnar prihaja v Mladoskop. Pol leta je preživela v Ameriki, na poletnih kampih je delala kot učiteljica solo petja. Kakšno delo je to, kako se ji je vtisnila v spomin ta prostrana dežela, njeni ljudje, pogosto drugačnih kultur in pristopov do življenja, s kakšnimi izkušnjami se je vrnila domov?, in še marsikaj bo delila z nami, v pogovoru.

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Ples do enih je serija petih plesov v letu, namenjena mladim, ki jih zanima druženje ob plesu in glasbi. Vsak ples ima svojo temo in izpostavljeno eno zvrst plesa. Tej je namenjena plesna učna ura z učiteljem. Sveža ekipa jih pripravlja v sodelovanju s Katoliško mladino. Jakob Osredkar je v »Mladoskopu« veselo opisoval: »Ples združuje, to je glavni motiv, da želimo nadaljevati s plesi in jih nadgraditi. S plesom in druženjem lahko vplivamo na boljšo družbo in na lepše življenje vsakega posameznika.«

Ples do enih je serija petih plesov v letu, namenjena mladim, ki jih zanima druženje ob plesu in glasbi. Vsak ples ima svojo temo in izpostavljeno eno zvrst plesa. Tej je namenjena plesna učna ura z učiteljem. Sveža ekipa jih pripravlja v sodelovanju s Katoliško mladino. Jakob Osredkar je v »Mladoskopu« veselo opisoval: »Ples združuje, to je glavni motiv, da želimo nadaljevati s plesi in jih nadgraditi. S plesom in druženjem lahko vplivamo na boljšo družbo in na lepše življenje vsakega posameznika.«

Brina Rednjak in Matevž Mehle iz Katoliške mladine sta bila na srečanju z organizatorji SDM, ki bo naslednje leto na Portugalskem, v Lizboni. Vrnila sta se s svežimi informacijami. Na voljo so različni romarski paketi, zato vabijo, da si na njihovih spletnih straneh izberete svojega in se prijavite najpozneje do konec decembra, ker vas bo stalo manj. V pogopvoru z Brino več o geslu, vsebini, lokacijah ter poteku romarske poti. 

Brina Rednjak in Matevž Mehle iz Katoliške mladine sta bila na srečanju z organizatorji SDM, ki bo naslednje leto na Portugalskem, v Lizboni. Vrnila sta se s svežimi informacijami. Na voljo so različni romarski paketi, zato vabijo, da si na njihovih spletnih straneh izberete svojega in se prijavite najpozneje do konec decembra, ker vas bo stalo manj. V pogopvoru z Brino več o geslu, vsebini, lokacijah ter poteku romarske poti. 

V tokratni oddaji smo govorili o mladinski pastorali, z nami je bil iz Katoliške mladine Emanuel Meserko.

V tokratni oddaji smo govorili o mladinski pastorali, z nami je bil iz Katoliške mladine Emanuel Meserko.

Enkrat mesečno so na Rakovniku v Ljubljani srečanja za študente in mlade v poklicih. Vedno ob 19.30 v dvorani Glasbene šole na Rakovniku. večer je obarvan s katehezo, pesmimi, adoracijo, priložnostjo za spoved ali duhovni pogovor in druženje. Kateheze pripravlja salezijanec Klemen Balažič. 

Enkrat mesečno so na Rakovniku v Ljubljani srečanja za študente in mlade v poklicih. Vedno ob 19.30 v dvorani Glasbene šole na Rakovniku. večer je obarvan s katehezo, pesmimi, adoracijo, priložnostjo za spoved ali duhovni pogovor in druženje. Kateheze pripravlja salezijanec Klemen Balažič. 

V današnji oddaji smo obnovili dogajanja na letošnji Stični mladih.

V današnji oddaji smo obnovili dogajanja na letošnji Stični mladih.

Škofje so na povabilo papeža Frančiška v Cerkvi na Slovenskem za nedeljo mladih izbrali nedeljo pred Stično mladih, ki tudi začenja Teden mladih, ta pa se sklene s festivalom v Stični. Predstavili smo osnovne informacije. V drugem delu oddaje pa se pogovarjali o izzivih, s katerimi se soočajo mladi in kako jim starejši lahko pridemo naproti, z nadškofom Alojzijem Cviklom, predsednikom Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci.

Škofje so na povabilo papeža Frančiška v Cerkvi na Slovenskem za nedeljo mladih izbrali nedeljo pred Stično mladih, ki tudi začenja Teden mladih, ta pa se sklene s festivalom v Stični. Predstavili smo osnovne informacije. V drugem delu oddaje pa se pogovarjali o izzivih, s katerimi se soočajo mladi in kako jim starejši lahko pridemo naproti, z nadškofom Alojzijem Cviklom, predsednikom Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci.

Objave na internetu močno vplivajo na počutje mladostnikov, na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko zelo slab in nevaren vpliv na počutje in duševno dobrobit mladostnikov, ki so v občutljivem obdobju glede odnosa do in sprejemanja svojega telesa ter razvijanja občutka lastne vrednosti. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni. Da je tako, je pokazala anketa, ki so jo februarja in marca 2022 izvedli med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede. Pogovarjali smo se z Ajdo Petek, ki je analizirala podatke in oblikovala sporočilo za javnost. 

Objave na internetu močno vplivajo na počutje mladostnikov, na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko zelo slab in nevaren vpliv na počutje in duševno dobrobit mladostnikov, ki so v občutljivem obdobju glede odnosa do in sprejemanja svojega telesa ter razvijanja občutka lastne vrednosti. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni. Da je tako, je pokazala anketa, ki so jo februarja in marca 2022 izvedli med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede. Pogovarjali smo se z Ajdo Petek, ki je analizirala podatke in oblikovala sporočilo za javnost. 

Kvajdej je tradicionalen tabor vseh gorenjskih čet, ki ga vsak doživi le enkrat, saj se odvija le na vsakih 5 let. Letošnji Kvajdej je bil šesti po vrsti. Mineva torej 25 let od prvega gorenjskega tabora leta 1997. Osnovni namen tabora je druženje gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki jih preko raznolikega programa, aktivnosti in katehez skozi ves teden spodbudijo k razmisleku o odgovornosti do sebe, skavtstva in družbe. Pred mikrofon smo povabili Andreja Čuka, Manjo Primožič, Davida Jagodica in mlajše skavte iz Škofje Loke, Drejca, Justina in Blaža.   

Kvajdej je tradicionalen tabor vseh gorenjskih čet, ki ga vsak doživi le enkrat, saj se odvija le na vsakih 5 let. Letošnji Kvajdej je bil šesti po vrsti. Mineva torej 25 let od prvega gorenjskega tabora leta 1997. Osnovni namen tabora je druženje gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki jih preko raznolikega programa, aktivnosti in katehez skozi ves teden spodbudijo k razmisleku o odgovornosti do sebe, skavtstva in družbe. Pred mikrofon smo povabili Andreja Čuka, Manjo Primožič, Davida Jagodica in mlajše skavte iz Škofje Loke, Drejca, Justina in Blaža.   

Fundacija don Bosko je vse od začetka vojne v Ukrajini preko svojih kanalov in zmožnosti vključena v nudenje pomoči in podpore ukrajinskim beguncem, ki so zaradi vojne v domovini odšli iz svoje države (preko številnih aktivnosti so povezani z migrantskimi centri oz. ustanovami, ki jih upravljajo salezijanci na Poljskem, Slovaškem, v Ukrajini ter v drugih sosednjih državah, kjer skrbijo za številne vojne begunce). Zaradi narave dela danes največ pozornosti posvečajo otrokom in mladim, ki so bili vključeni tudi v Oratorije po številnih krajih v Sloveniji, za njih pa so v Ljubljani organizirali tudi jezikovni tečaj slovenskega jezika. V studiu smo se pogovarjali z Janezom Krncem, odgovornim za Fundacijo don Bosko v Sloveniji, Kristino Anželj, mladinsko delavko v Mladinskem centru na Rakovniku, Eugenijem Prokopekom, mladim študentom iz Ukrajine in animatorko pri Oratoriju, ki je pomagala tudi pri jezikovnem tečaju Karmen Zaletelj.    

Fundacija don Bosko je vse od začetka vojne v Ukrajini preko svojih kanalov in zmožnosti vključena v nudenje pomoči in podpore ukrajinskim beguncem, ki so zaradi vojne v domovini odšli iz svoje države (preko številnih aktivnosti so povezani z migrantskimi centri oz. ustanovami, ki jih upravljajo salezijanci na Poljskem, Slovaškem, v Ukrajini ter v drugih sosednjih državah, kjer skrbijo za številne vojne begunce). Zaradi narave dela danes največ pozornosti posvečajo otrokom in mladim, ki so bili vključeni tudi v Oratorije po številnih krajih v Sloveniji, za njih pa so v Ljubljani organizirali tudi jezikovni tečaj slovenskega jezika. V studiu smo se pogovarjali z Janezom Krncem, odgovornim za Fundacijo don Bosko v Sloveniji, Kristino Anželj, mladinsko delavko v Mladinskem centru na Rakovniku, Eugenijem Prokopekom, mladim študentom iz Ukrajine in animatorko pri Oratoriju, ki je pomagala tudi pri jezikovnem tečaju Karmen Zaletelj.    

V poletnem Mladoskopu smo s Tinetom Povirkom in Patricijo Žižek povabili k udeležbi na letošnjem počitniškem poletnem delovnem taboru Summerjob, ki bo avgusta v Preboldu, na Štajerskem, v organizaciji Mladih za zedinjeni svet. 

V poletnem Mladoskopu smo s Tinetom Povirkom in Patricijo Žižek povabili k udeležbi na letošnjem počitniškem poletnem delovnem taboru Summerjob, ki bo avgusta v Preboldu, na Štajerskem, v organizaciji Mladih za zedinjeni svet. 

V prvem julijskem večeru smo objavili pogovor z Janom Gerlom, med drugim rednim članom festivalskega benda Ritma srca, ki je glasbeno ustvarjalen v več zvrsteh. Govorili z mag. Tonetom Česnom, direktorjem Zavoda sv. Stanislava ter sledili Blažu Lesniku do stojnic tistega majskega večera, ki so bogatile obfestivalsko dogajanje. Ob sklepu pa smo nekaj besed spregovorili s švedskim dirigentom, zborovodjo Tonyjem Margeto, ki je prišel v Slovenijo, v deželo svojih staršev, na povabilo Damijana Močnika, ter teden dni intenzivno učil Slovenski otroški zbor.  

V prvem julijskem večeru smo objavili pogovor z Janom Gerlom, med drugim rednim članom festivalskega benda Ritma srca, ki je glasbeno ustvarjalen v več zvrsteh. Govorili z mag. Tonetom Česnom, direktorjem Zavoda sv. Stanislava ter sledili Blažu Lesniku do stojnic tistega majskega večera, ki so bogatile obfestivalsko dogajanje. Ob sklepu pa smo nekaj besed spregovorili s švedskim dirigentom, zborovodjo Tonyjem Margeto, ki je prišel v Slovenijo, v deželo svojih staršev, na povabilo Damijana Močnika, ter teden dni intenzivno učil Slovenski otroški zbor.  

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Strnili smo vtise, izjave in izmerili utrip festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca, ki se je odvil konec maja 2022. Tanja Dominko se je vrtela med nastopajočimi, tudi pod odrom in v zaodrju, ob njenih prispevkih smo ob sklepu oddaje slišali še nekaj povzetih misli s strani organizacijskih moči, glavnega koordinatorja Andreja Jermana.  

Strnili smo vtise, izjave in izmerili utrip festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca, ki se je odvil konec maja 2022. Tanja Dominko se je vrtela med nastopajočimi, tudi pod odrom in v zaodrju, ob njenih prispevkih smo ob sklepu oddaje slišali še nekaj povzetih misli s strani organizacijskih moči, glavnega koordinatorja Andreja Jermana.  

V dekaniji Litija - Zagorje so, v sklopu celoletnega misijona v župniji Šmartno pri Litiji, pripravili za mlade Misijonski vikend s koncertom Stična banda in skupine Svetnik. V oddaji smo gostili Klaro Rogina, Tinkaro Jerkič in Alojza Hauptmana. 

V dekaniji Litija - Zagorje so, v sklopu celoletnega misijona v župniji Šmartno pri Litiji, pripravili za mlade Misijonski vikend s koncertom Stična banda in skupine Svetnik. V oddaji smo gostili Klaro Rogina, Tinkaro Jerkič in Alojza Hauptmana. 

Na Dan zemlje smo s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje predstavili konkretne korake, ki jih lahko naredimo za ohranitev okolja. Katere investicije so smiselne za hkratni razvoj ter ohranjanje trajnosti?, je obsežno vprašanje, ki predstavlja velik izziv generacijam, ki se bodo v prihodnje odločale o usodi našega planeta. 

Na Dan zemlje smo s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje predstavili konkretne korake, ki jih lahko naredimo za ohranitev okolja. Katere investicije so smiselne za hkratni razvoj ter ohranjanje trajnosti?, je obsežno vprašanje, ki predstavlja velik izziv generacijam, ki se bodo v prihodnje odločale o usodi našega planeta. 

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, so letos izvedli štirinajsti Kulturni bazar, izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 je vključeval več kot štirideset dogodkov. Mi smo iz razstavnega prostora v eter umestili dve, Zavod Škrateljc in Zavod za razvoj in promocijo lončarstva Bahor. 

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, so letos izvedli štirinajsti Kulturni bazar, izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 je vključeval več kot štirideset dogodkov. Mi smo iz razstavnega prostora v eter umestili dve, Zavod Škrateljc in Zavod za razvoj in promocijo lončarstva Bahor. 

V Mladoskop so prišli dijaki iz Gimnazije Želimlje. S seboj so prinesli kitaro, zato smo ob pogovoru z njimi slišali tudi pesmi, zapete v živo v studio. Zanimalo jih je, kakšen je radio in kako se ustvarja radijski spored? Pa so med obiskom spoznali radijsko delo v ozadju in pridobili še izkušnjo gostov pred mikrofonom. Kako so se izkazali? Prisluhnite in ugotovite …

V Mladoskop so prišli dijaki iz Gimnazije Želimlje. S seboj so prinesli kitaro, zato smo ob pogovoru z njimi slišali tudi pesmi, zapete v živo v studio. Zanimalo jih je, kakšen je radio in kako se ustvarja radijski spored? Pa so med obiskom spoznali radijsko delo v ozadju in pridobili še izkušnjo gostov pred mikrofonom. Kako so se izkazali? Prisluhnite in ugotovite …

Dijak drugega letnika Lenart Špurin je pripravil projektno nalogo, v sklopu katere je posnel tudi anketo med sošolci, zanimalo pa ga je, kaj jim pomeni glasba, kakšne čustvene svetove jim odpira in podobno. Pravi, da je glasba čustvo, njena moč ter vpliv na človeka, ga najbolj zanimata.  

Dijak drugega letnika Lenart Špurin je pripravil projektno nalogo, v sklopu katere je posnel tudi anketo med sošolci, zanimalo pa ga je, kaj jim pomeni glasba, kakšne čustvene svetove jim odpira in podobno. Pravi, da je glasba čustvo, njena moč ter vpliv na človeka, ga najbolj zanimata.  

S projektom Dobrodelni marec že deset let kamniški študenti boljšajo jutri pomoči potrebnim. Anja Tabakovič in Maja Toni sta opisali, da gre pri dogodku Študentskega kluba Kamnik za sklop aktivnosti skozi ves mesec marec, s katerimi zbirajo sredstva za socialno ogrožene družine in posameznike. Delovanje kluba je tesno povezano z lokalnim okoljem, želijo prispevati svoj majhen delež k odpravljanju socialnih razlik in spodbuditi človekoljubje, zlasti med mladimi. Vsak se lahko nepričakovano znajde v težkih razmerah, ko bi si želel ali potreboval pomoč prijateljev, vrstnikov ali skupnosti, zato osveščajo tudi mlade o pomembnosti solidarnosti. 

S projektom Dobrodelni marec že deset let kamniški študenti boljšajo jutri pomoči potrebnim. Anja Tabakovič in Maja Toni sta opisali, da gre pri dogodku Študentskega kluba Kamnik za sklop aktivnosti skozi ves mesec marec, s katerimi zbirajo sredstva za socialno ogrožene družine in posameznike. Delovanje kluba je tesno povezano z lokalnim okoljem, želijo prispevati svoj majhen delež k odpravljanju socialnih razlik in spodbuditi človekoljubje, zlasti med mladimi. Vsak se lahko nepričakovano znajde v težkih razmerah, ko bi si želel ali potreboval pomoč prijateljev, vrstnikov ali skupnosti, zato osveščajo tudi mlade o pomembnosti solidarnosti. 

Skavti po vsem svetu 22. februarja tradicionalno praznujejo rojstni dan svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella. Dan spomina je vedno dober dan in dobrih dni ni nikdar preveč, pravijo pri Združenju slovenskih skavtinj in skavtov, zato so letošnje praznovanje začeli že v začetku februarja. Po vsej Sloveniji so postavili točke z modrostmi Roberta Baden-Powella, s spodbudami za aktivnost ali izziv. Govorili smo z Majo Krajnc, projektno sodelavko pri Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. 

Skavti po vsem svetu 22. februarja tradicionalno praznujejo rojstni dan svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella. Dan spomina je vedno dober dan in dobrih dni ni nikdar preveč, pravijo pri Združenju slovenskih skavtinj in skavtov, zato so letošnje praznovanje začeli že v začetku februarja. Po vsej Sloveniji so postavili točke z modrostmi Roberta Baden-Powella, s spodbudami za aktivnost ali izziv. Govorili smo z Majo Krajnc, projektno sodelavko pri Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. 

V eni najbolj znanih ekumenskih skupnosti, v francoskem Taizeju, so s tamkajšnjimi brati, v molitvi in zbranosti, vstopili v leto 2022 tudi mladi iz Slovenije. Približno dvajset se jih je odpravilo na pot, med njimi Zala Žnidarič, Urša Rožmanc in Matej Mesojedec. Ob sklepu pogovor z njimi smo gostili še Klaro Rogina, ki pri Katoliški mladini koordinira Stično mladih.     

V eni najbolj znanih ekumenskih skupnosti, v francoskem Taizeju, so s tamkajšnjimi brati, v molitvi in zbranosti, vstopili v leto 2022 tudi mladi iz Slovenije. Približno dvajset se jih je odpravilo na pot, med njimi Zala Žnidarič, Urša Rožmanc in Matej Mesojedec. Ob sklepu pogovor z njimi smo gostili še Klaro Rogina, ki pri Katoliški mladini koordinira Stično mladih.     

Matej Žnidarič, študent šestega letnika medicine je ustanovil in razvil portal oziroma znamko NajZdravnik. Skozi večletni razvoj je ustvaril več portalov za iskanje zdravnikov in zobozdravnikov zasebnih praks, portal za naročanje in ocenjevanje njihovih storitev ter na začetku leta 2022 portal še obogatil s spletno trgovino medicinskih pripomočkov.  

Matej Žnidarič, študent šestega letnika medicine je ustanovil in razvil portal oziroma znamko NajZdravnik. Skozi večletni razvoj je ustvaril več portalov za iskanje zdravnikov in zobozdravnikov zasebnih praks, portal za naročanje in ocenjevanje njihovih storitev ter na začetku leta 2022 portal še obogatil s spletno trgovino medicinskih pripomočkov.  

“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.

Umetnost krašenja kruha je naslov tretje knjige mojstrice droženja Anite Šumer. Drožomanija je zajela že na tisoče drožomank in drožomanov, ki danes pečejo boljši kruh. S prikazanimi tehnikami krašenja in zavijanja bomo ob pomoči njene knjige lahko svojim umetniškim spretnostim namesto na tortah, sladicah in piškotih, tokrat dali duška na sveže vzhajanemu ali pečenemu kruhu. Tako olepotičeni in zaviti hlebčki so čudovita ideja tudi za darilo, saj so narejeni skrbno in z ljubeznijo.

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

Izkušnje, znanje ali osebnost? Kaj od tega na trgu dela največ šteje, smo se vprašali v Mladoskopu. Slišali ste reportažo z letošnjega Kariernega sejma, kjer smo iskali odgovor. Ob sklepu pa smo povabili na sobotni Festival Glas mladih, ki je najstarejši v Sloveniji in na katerem lahko mladi iz vse države javnosti predstavijo svoje avtorske pesmi. 

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com.  

Dikasterij za laike, družino in življenje je novembra let 2019 oznanil ustanovitev Mednarodnega mladinskega svetovalnega organa. Vanj so imenovali 20 mladih iz različnih območij sveta in različnih mednarodnih organizacij ter skupnosti, med temi tudi Slovenca Tilna Čebulja. Dikasterij je sledil naročilu sklepnega dokumenta škofovske sinode o mladih leta 2018, kjer je zapisano, naj se ustanovi tako telo, da se okrepi delo Urada za mlade. Tilen Čebulj je opisal svojo vlogo v sinodalnem procesu ter spodbudil, da bi se v proces vključili vsi. 

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič. 

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča.  

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Pred Stično mladih smo s Klaro Rogina, koordinatorica letošnjega festivalskega dogajanja, govorili najprej o misijonskem programu POTA pri Katoliški mladini, o lokalnih enotah, tudi o plesih do enih, še največ pa v drugem delu oddaje o tretji soboti v septembru, ko se bo odvila 40-ta Stična mladih. Kaj nas čaka in kaj se pripravlja? 

Septembra leta 2021 se v Cerkvi na Slovenskem na pobudo škofov začenja posebno obdobje mladih. Trajalo bo tri leta. Prvič bomo obhajali Nedeljo mladih, 12. septembra, ki bo začetek Tedna mladih in bo vrh doživelo na jubilejni, letošnji 40-ti Stični mladih, tretjo soboto v septembru, 18. 9. 2021. Andreja Perc iz Urada za mlade pri SŠK je opisala potek dogodkov, vsebino, namen in geslo.      

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Jakob Domenik, ki je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, in Inge Novinc, ki  je izdala pesniško zbirko, o ljubezni, sta navdihujoča mlada poeta. Predstavila sta svoje delo, ljubezen do pisanja, poezije in razmišljala tudi, kako umetnost besede približati ostalim.  

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Petra Povirk je opisala poletno delo, prostovoljna opravila mladih pomoči potrebnim. Prostovoljni tabor Summer job v Sloveniji organizirajo tradicionalno že vrsto let. Izhaja iz vzhodnih dežel, kjer so prvi začeli s prostovoljno obliko, ki vleče kot odličen zgled skupnosti, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja. Slišali smo, kako in koliko, bo prilagojen v letu epidemije. 

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe.