Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič. Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja. Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO. MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ

V drugi oddaji poletnega cikla se posvečamo saksofonistu Domnu Korenu, ki je 14. februarja 2013 s pianistom Janom Severjem nastopil v Viteški dvorani Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Ob izvedbi koncerta je bil še dijak, zdaj pa ob dejavnem umetniškem udejstvovanju svoj čas posveča tudi pedagoškemu delu. Je profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega redno poučuje tudi na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih doma in v tujini. Je mentor slovenskega mladinskega saksofonskega orkestra SOS Junior in deluje kot eden izmed mentorjev mednarodnega mladinskega orkestra saksofonov ADA. Večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini je že večkrat nastopil tudi kot solist z orkestri. ROBERT MUCZYNSKI: SONATA, OP. 29 ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE JACQUES IBERT: CONCERTINO DA CAMERA ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: DOMEN KOREN, Klavir: JAN SEVER

Ta teden vstopamo v cikel poletnih oddaj Mladi virtuozi, ki jih ne bomo posvetili mladim glasbenikom, študentom, ampak se bomo spomnili nekaterih glasbenikov, ki smo jih v oddaji Mladi virtuozi predstavljali že v preteklosti, nekje pred desetimi leti. Začeli ga bomo s pianistom in dirigentom Davorinom Morijem, ki je takrat v oddaji nastopil le kot pianist. Ta je decembra 2013 nastopil na koncertu Festivala Ljubljana kot del cikla Mladi virtuozi, vabilo za nastop pa je prejel kot prejemnik prve nagrade na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije leta 2012. Glasbenik je bil takrat študent klavirja in dirigiranja v razredu Alekseja Kornienka na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, od jeseni 2013 pa tudi na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Claudiusa Tanskega. Danes je eden najvidnejših predstavnikov slovenskih dirigentov mlajše generacije. Živi na Dunaju in poučuje klavir na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, bil je asistent zborovodje Thomasa Langa v Dunajski državni operi ter gostujoči zborovski dirigent opere v Malmöju. Redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije, poleg tega pa je vodil tudi že dunajski radijski simfonični orkester, Kijevski simfonični orkester, Armenski državni orkester ter Camerato Sinfonico Avstrija, v kateri je umetniški vodja. PAUL HINDEMITH: SUITA 1922 ZA KLAVIR, OP. 26 Klavir: DAVORIN MORI ANA ZLOBKO: SECRETS III ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: DAVORIN MORI

Marca 2023 je v Mestnem muzeju potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi kitarist Leon Ravnikar in izvedel dela svojega mentorja Nejca Kuharja, Astorja Piazzolle in Miguela Llobeta. Kitarist je eden izmed prejemnikov Škerjančeve nagrade ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer se je izobraževal pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Nejca Kuharja. Kitaro je sicer začel igrati v Glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 pod mentorstvom Denisa Kokalja in se pri njem izobraževal osem let. Že kaj kmalu pa je začel dosegati izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Brin Bernatović izvira iz glasbene družine. Na svojo glasbeno pot je stopil zgodaj pod vodstvom očeta, tudi harfista, Daliborja Bernatovića, pozneje pa se je izobraževal še pri Emanueli Degli Esposti v Parmi, Mojci Zlobko Vajgl v Ljubljani in Diani Grubišić Čiković v Zagrebu. Zdaj deluje kot profesor harfe, hkrati pa se nekoliko oddaljuje od svoje glasbene poti. Kam ga nese, bo povedal sam, ob svojih posnetkih, ki jih je sam tudi posnel, saj je poleg študija harfe v Zagrebu vpisal tudi modul za tonskega mojstra. Slišali bomo odlomke iz skladb Ljubezenski sen št. 3 v As-duru Franza Liszta v priredbi Henriette Renie, Rapsodija Marcela Grandjanya, Granada Isaaca Albeniza (v duu z Veroniko Čiković) in Sonate za harfo Paula Hindemitha.

Samanta Škorja je klarinet začela študirati pri Karlu Glavini na Glasbeni šoli Koper in nato z odliko maturirala na Umetniški gimnaziji Koper v razredu Boruta Vatovca. Dodiplomski in magistrski študij je končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jožeta Kotarja, magistrirala pa je na Haute école de musique Genève v razredu Romaina Guyota. Leta 2022 se je uspešno udeležila Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije in se v svoji kategoriji zavihtela na prvo mesto. Ob tem uspehu smo jo povabili v naš studio, kjer je arhivno posnela pol ure programa po svojem izboru, in sicer Fantazijo Carmen Georgesa Bizeta (prir. Nicolas Baldeyrou), Koncertno fantazijo na motive iz Verdijeve opere Rigoletto Luigija Bassija ter skladbo Langará Alexandra Delgada. Zakaj je izbrala takšen program, koliko klarinetov je že zamenjala na svoji glasbeni poti in kakšna je bila izkušnja snemanja v studiu, bo povedala sama ob odlomkih skladb, ki od letos bogatijo arhiv Radia Slovenija.

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata je bil novembra 2023 koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Anika Goldner. Glasbenica je bila v letošnjem šolskem letu študentka 2. letnika magistrskega študija v razredu Gorjana Košute na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter Vesne Stankovic-Moffatt na Akademiji za glasbo v Gradcu. Ob spremljavi Beate Ilone Barcza je na koncertu izvedla Sonato za violino in klavir v G-duru, op. 78 – Deževno sonato Johannesa Brahmsa.

Na koncertu cikla Dobimo se, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 15. novembra nastopil saksofnist Žan Gazvoda in ob klavirski spremljavi Neže Bregar izvedel dela Schumanna, Borneja in Katarine Pustinek Rakar. Glasbeno šolo v Kranju je začel obiskovati pri petih letih. Najprej je igral kljunasto flavto in klarinet, nato pa pod vodstvom Eve Krajnčan končal šest razredov saksofona ter hkrati končal tudi šest razredov klavirja. Leta 2021 je opravil sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je dijak Leva Pupisa, poleg tega pa obiskuje tudi ure solopetja. Robert Schumann: Tri romance, op. 94 Katarina Pustinek Rakar: E.mon@si François Borne: Brilijantna fantazijo na Carmen

Lani novembra je kot del cikla Mladi mladim v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopila violinistka Ana Rupar in ob spremljavi Beate Ilone Barcza izvedla Suonato in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja ter Poeme, op. 25 (prir. za violino in klavir) Ernesta Chaussona.

Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Aprila 2023 je na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske nastopila pianistka Sara Köveš in izvedla Sonato quasi una fantasia Jerneja Bedekoviča ter drugo Sonato za klavir v b-molu, op. 35 (v oddaji samo tretji in četrti stavek) Frederica Chopina. Pianistka je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Lendava, jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in se že takrat nekaj časa vzporedno izobraževala tudi na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Iz klavirja je maturirala z odliko ter prejela diplomo dr. Romana Klasinca. 26. junija 2023 je izvedla magistrski koncert na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu Aleksandra Serdarja.

20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.

Sredi marca 2023 je v Veliki dvorani ljubjanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Neja Anderle. Saksofonistka je svoje glasbeno izobraževanje začela z desetimi leti v Glasbeni šoli Radovljica pri Roku Felicijanu, leta 2018 pa je opravila sprejemni preizkus za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Lev Pupis. Marca 2022 je začela študirati na Kraljevemu konservatoriju v Bruslju, tam pa je njen mentor Vincent David. V oddaji nas čakata Rapsodija za saksofon in klavir Clauda Debussyja ter Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki ju bo Neja Anderle izvedla s pianistko Nežo Bregar.

Zadnjo izmed oddaj, posvečenih letošnjim prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo, posvečamo godalnemu kvartetu Opifex, ki ga sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok in violončelistka Sara Čano. Ob glasbi Schumanna in Debussyja nas bodo glasbeniki povabili na zaključni koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Ta bo 4. aprila 2024 v Viteški dvorani Križank. Povedali bodo, kakšne so njihove vaje in kdo poskrbi, da se na njih tudi nasmejejo.

Simon Kravos je s študijem klavirja začel na tržaški Glasbeni matici, potem pa prek klaviature prešel na kompozicijo, kajti skladati je začel za klavir in preko improvizacije sproti odkrival harmonska pravila. Od leta 2019 študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Dušana Bavdka. Ob koncu leta 2023 je za svoj skladateljski opus v preteklem šolskem letu prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in s tem tudi vabilo v naš studio. Slišali bomo kako se loteva novih kompozicij, kako poišče naslove za svoje skladbe in ali rad ustvarja glasbo po naročilu, seveda pa nas čaka tudi njegova glasba. Za oddajo je izbral skladbe Zima (Simfonični orkester Alumni in Zoran Bičanin), Melody? (Glasba mladih in Lara Willewaldt) ter Evocatio (kvartet flavt Inuaria).

Peter Barbo je 12. maja 2023 nastopil v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v sklopu cikla Tutti Akademije za glasbo. S simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom je takrat izvedel Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela in si s svojo interpretacijo priigral študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Študent Tatjane Ognjanovič bo v oddaji predstavil svojo glasbeno pot ter povedal, kdo je izbral koncert ter kaj sicer še rad izvaja.

Franziska Anne Fundelić je bila na ljubljanski akademiji za glasbo študentka Mateja Zupana, zdaj pa študij flavte nadaljuje na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Decembra je prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za flavto in orkester Andréja Joliveta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem. ANDRÉ JOLIVET: KONCERT ZA FLAVTO IN GODALNI ORKESTER Flavta: FRANZISKA ANNE FUNDELIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ

Čemu služi igranje flavte leže na tleh in kje je flavtistka Jana Rumpf dobila to idejo? Prisluhnite oddaji, v kateri bo prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo ob glasbi Mika Moverja in Jacquesa Iberta povedala še kaj o svoji glasbeni poti, študiju v Belgiji in načrtih za prihodnost.

"Na nekem izpitu na zagrebški akademiji se je od nekod pojavila kobilica. Ne spomnim se čisto dobro, ali je bila najprej na moji nogi, potem mi je skočila na roko …" Tako se Sven Brajković spominja enega najbolj stresnih dogodkov v svoji glasbeni karieri. Kakšna je bila sicer, kje je še študiral in kako se spomni izmenjave na Kitajskem, bo povedal ob zvokih Koncerta za klavir v a-molu, op. 16 Edvarda Griega, ki ga je izvedel z dirigentom Quentinom Hindleyjem in Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo. Za to izvedbo je prejel študentsko Prešenovo nagrado akademije za glasbo.

Letos so študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejele kar tri študentke istega profesorja: Jelena Pejić, Zala Eva Kocijančič in Vesna Gostič, ki študirajo pod vodstvom Vasilija Meljnikova. Tokrat se v oddaji posvečamo Vesni Gostič, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26 Maxa Brucha, in sicer 12. maja 2023 na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom.

Arijan Mačak je eden izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Kako je izbral koncerta, za izvedbo katerih je prejel nagrado, in po čem se je razlikovalo njegovo šolanje v Ljubljani in na Hrvaškem, bo povedal sam, poslušali pa bomo tudi odlomka obeh koncertov: LARS ERIK LARSSON: KONCERT ZA SAKSOFON IN GODALNI ORKESTER, OP. 14 - 2. ADAGIO JEAN DENIS MICHAT: SHAMS, 1. MORDANT Arijan Mačak je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Matije Petra Katančića v Valpovu in ga nadaljeval na Srednji glasbeni šoli Frana Kuhača v Osijeku pod mentorstvom Mirka Hrženjaka, zdaj pa je študent 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mihe Rogine. Tekom šolanja je sodeloval na mnogih tekmovanjih, kjer je posegal po visokih rezultatih, kot solist se je predstavil na koncertih s Komornim godalnim orkestrom Glasbene šole Franje Kuhača, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v ciklu koncertov Sozvočje svetov in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot član komornih zasedb in orkestrov je nastopal po Sloveniji in tujini ter se predstavil na koncertih različnih organizatorjev.

Ob začetku leta se posvečamo prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, med katerimi je tudi violinistka Jelena Pejić. Nagrado je prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega, poleg odlomka tega nastopa pa boste v oddaji slišali še odlomek drugega stavka Sonate za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa. Poleg tega bo violinistka sama predstavila svojo glasbeno pot in povedala, kaj jo je pritegnilo k študiju v Ljubljani.

Eden od letošnjih prejemnikov študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi Inti Pucihar, ki nam bo glasbi Sejourneja in Glinske predstavil svoj pogled na glasbeno umetnost.

Ob koncu leta 2023 je Akademija za glasbo svojim najbolj zaslužnim študentom podelila Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Skladatelj Miha Nahtigal jo je prejel za umetniške dosežke in skladateljski opus v študijskem letu 2022/23, in sicer dela, ki so bila izvedena v tem letu: mini opera Ognjena roža, opereta Špedicija Stradivarius, skladba Kres ter priredba ljudske skladbe Ne ouri ne sejaj. Svoje delo bo v oddaji predstavil sam, poslušali pa bomo še njegovo skladbo za godalni orkester z naslovom Tok ter odlomek iz mini opere Ognjena roža. Prejemnikov Študentskih Prešernovih nagrad je bilo sicer 12, od tega ena komorna zasedba - godalni kvartet Opifex, dva skladatelja: Miha Nahtigal in Simon Kravos, ter 9 solistov: pianista Peter Barbo in Sven Brajković, flavtistki Franziska Anne Fundelić in Jana Rumpf, violinistke Vesna Gostič, Zala Eva Kocijančič in Jelena Pejić, saksofonist Arijan Mačak in tolkalec Inti Pucihar. V tej in prihajajočih oddajah Mladi virtuozi se bomo posvetili vsakemu od njih.

6. marca 2023 je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske nastopila violinistka Ela Krstić. Ob spremljavi pianistke Sae Lee je izvedla Nocturne Janeza Matičiča in Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa.

Ema Krečič je decembra zmagala na tekmovanju za nagrado Sira Iana Stoutzkerja, ki ga za svoje študente organizira salzburška univerza Mozarteum. Skupaj se ga je udeležilo devetnajst študentov, šest se jih je uvrstilo v finale, zmagovalka pa je domov odnesla glavno nagrado v vrednosti 20.000 evrov. Kako je sestavila svoj tekmovalni spored in kako se zdaj spominja samega tekmovanja, bo povedala ob spremljavi nekaterih skladb, s katerimi je prepričala žirijo. Ema Krečič se je šolala na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu Igorja Mitrovića, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je junija 2021 diplomirala v razredu Karmen Pečar. Za dosežene študijske uspehe je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega je zimski semester 2020/21 preživela na študijski izmenjavi na univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Clemensa Hagna. Študij je potem nadaljevala na Mozarteumu v razredu Enrica Bronzija ter Clemensa Hagna, vzporedno pa je še naprej študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Karmen Pečar. Nastopa kot solistka z orkestrom in na solističnih recitalih po Sloveniji, februarja 2019 je bila tudi gostja našega studia 13.

Anže Rupnik se je začel učiti klavir pod vodstvom Kaje Stražar na glasbeni šoli na Vrhniki, nato pa je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji Poljane in hkrati na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Sijavuša Gadžijeva. Na akademiji za glasbo je bil v času koncerta študent magistrskega študija v razredu Tatjane Ognjanovič. Pod njenim vodstvom se je tudi že izpopolnjeval na mojstrskem tečaju, udeležil pa se je še dodatnih izobraževanj pri Sijavušu Gadžijevu, Konstantinu Boginu, Alexandru Mndojantsu, Valeryu Piasetskem ter Andreasu Groethuysnu. Poslušamo Valse Oubliée, Pozabljeni valček št. 1 Franza Liszta in Koncert za klavir št. 2 v F-duru, op. 102 Dmitrija Šostakoviča v njegovi interpretaciji.

Oktobra 2022 je v studiu 13 Radia Slovenija kitarist Filip Aleksander Perošlja za arhiv posnel tri skladbe, ki jih bomo premierno slišali v tokratni oddaji Mladi virtuozi, izvedeli pa bomo tudi kaj več o kitaristu, ki jih izvaja, ter njegovi glasbeni poti. Mauro Giuliani: TEMA CON VARIAZIONES, op. 20 Johann Kaspar Merrtz: AN MALVINA, »Bardenklänge«, op.13, št.1 Johann Kaspar Mertz: Tarantelle, »Bardenklänge«, 6. zvezek

Na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je šestega marca v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s pianistko Sae Lee nastopila flavtistka Barbara Spital. Zvočni pejsaž za solo flavto Alojza Ajdiča je izvedla sama, moči pa sta glasbenici združili v Sonati za flavto in klavir v e-molu, op. 167, Undine, skladatelja Carla Reineckeja. Flavtistka je svoje glasbeno izobraževanje začela na Glasbeni šoli Frana Koruna - Koželjskega v Velenju in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Mileni Lipovšek. Leta 2022 je v razredu Karoline Šantl Zupan na Akademiji za glasbo diplomirala s summa cum laude. Od leta 2016 kot flavtistka in pikolistka redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. S harfistko Najo Mohorič sestavlja Duo Eunoia, sicer pa kot solistka ali komorna glasbenica nastopa na koncertih različnih organizatorjev in festivalov.

Enaindvajsetega marca je v Rdeči dvorani Magistrata potekal koncert cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Urška Gutnik. Violino je začela igrati pri osmih letih na Glasbeni šoli Vrhnika pri Nini Demšar in Nastji Cajhen Rode, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je bil njen profesor Žiga Brank, pri katerem je študij nadaljevala tudi na Akademiji za glasbo. Pod njegovim vodstvom je diplomirala, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Leonida Sorokova. Nastopila je s pianistko Beato Ilono Barcza in izvedla priljubljeno koncertno rapsodijo Tzigane Mauricea Ravela ter Sonato za violino in klavir, FP 119 Francisa Poulenca.

Gašper Golob Rupnik je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer kitaro vadi pod mentostvom Toneta Črnuglja. Julija 2022 smo ga povabili v Studio 13 Radia Slovenija, kje je posnel tri miniature, pred kratkim pa se je spet mudil na radiu in predstavil svojo glasbeno pot, hobije in kako kot kitarist skrbi za svoje nohte. SYLVIUS LEOPOLD WEISS: CAPRICIO V D-DURU FERNANDO SOR: VARIACIJE NA ŠPANSKO FOLIO Z MENUETOM, OP. 15A AUGUSTÍN BARRIOS MANGORÉ: BARCAROLA, JULIA FLORIDA MARIA LINNEMANN: ŠEPET ZA KITARO SOLO (Posnetek s koncerta del Marie Linnemann, ki je bil že leta 2015)

21. marca je Nejc Zavratnik nastopil na koncertu cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske in ob spremljavi Neže Bregar izvedel dela Tomaža Habeta, Thierryja Escaicha, Alfreda Desenclosa in Rudyja Wiedoefta.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

3. aprila je v Rdeči dvorani Magistrata kot del cikla Dobimo se nastopila flavtistka Katarina Nikolčić in s Tadejem Horvatom izvedla Sonati za flavto Erwina Schulhoffa in Lowellja Liebermanna.

Dvaindvajsetega februarja je v Dvorani Tria Lorenz potekal koncert cikla Solo e da camera, ki ga organizira Akademija za glasbo. Na koncertu je nastopila violončelistka Neža Verstovšek, ki je ob klavirski spremljavi Petre Milković-Prosen izvedla Sonato za violončelo in klavir v C-duru, op. 19 Sergeja Prokofjeva.

24. aprila je v dvorani Tria Lorenz na akademiji za glasbo v Ljubljani nastopila violinistka Anja Kralj. Violino se je začela učiti s petimi leti pri Poloni Češarek, po končani nižji glasbeni šoli pa se je vpisala na konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani in ob pomoči mentorja Žige Branka maturirala. Na akademiji študira pri Gorjanu Košuti, poleg tega pa se dodatno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih. Na koncertu je s pianistko Sae Lee izvedla Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 23 Camilla Saint-Saënsa ter Sonato za violino in klavir št. 2 v A-duru, op. 100 Johhanesa Brahmsa.

Dvanajstega maja 2023 je na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom nastopil pianist Peter Barbo in izvedel Koncert za klavir in orkester v G-duru, M. 83 Mauricea Ravela. Peter Barbo se je klavir začel učiti pri petih letih pri Lidiji Andabaka. Nižjo glasbeno šolo je končal na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik pod vodstvom dr. Radovana Škrjanca in pri njem nato študij nadaljeval zasebno. Leta 2017 se je vpisal na Oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter obiskoval pouk klavirja v razredu Marte Kržič, od leta 2019 pa klavir študira v razredu Tatjane Ognjanovič.

12. maja 2023 so na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Zoranom Bičaninom in trije solisti - študenti Akademije za glasbo: Vesna Gostič, Peter Barbo in Kaja Sešek. Ta teden se bomo posvetili violinistki Vesni Gostič, ki po končanem šolanju na Glasbenem centru Edgarja Willemsa in Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Roku Zgoncu nadaljuje študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova. Za svoj nastop je izbrala priljubljen Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26 Maxa Brucha.

Klarinetistka Nina Pavšek in pianistka Tea Andrijić sta januarja nastopili v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske in izvedli tri dela. Najprej novo skladbo našega skladatelja in saksofonista mlajše generacije Maja Brinovca z naslovom Lirični bar, potem je klarinetistka sama izvedla Moonflowers baby za klarinet solo, za konec pa sta se glasbenici združili v Romanzi Micheleja Manganija.

Violinist Gal Juvan je januarja nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Na koncert je ob spremljavi Davorina Dolinška takrat izvedel Beethovnovo Pomladno violinsko sonato ter odlomek iz Sonate F-A-E; Scherzo, ki ga je napisal Johannes Brahms.

Lan Meden je februarja nastopil na koncertu cikla Solo e da camera, ki je potekal v dvorani Julija Betteta, na njem pa je ob spremljavi pianistke Sae Lee izvedel dve deli: DOROTHY CHANG: DVA PRELUDIJA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR ALEKSANDER BORODIN, MICHAEL GOLDSTEIN / LAN MEDEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V H-MOLU Lan Meden je na ljubljanski Akademiji za glasbo študent Mihe Rogina. Prve lekcije je sicer dobil v glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici pri Jerneju Šmalcu, glasbeno izobraževanje pa je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Leva Pupisa in Jana Gričarja. Poleg tega svoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih po vsej Evropi pri številnih priznanih profesorjih, kot so Arno Bornkamp, Claude Delangle, Vincent David, Nikita Zimin, Daniel Gauthier, Jean- Denis Michat, Kvartet saksofonov SIGNUM in drugi. Oktobra 2018 se je vpisal na študij na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu Michaela Krenna, jeseni 2020 se je udeležil študentske izmenjave Erasmus in v Helsinkih na Akademiji Sibelius študiral v razredu profesorja Joonatana Rautiole, potem pa se je odločil še za študij v Ljubljani.

16. januarja je v okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo nastopila violinistka Neža Nahtigal in izvedla Sonato za violino št. 1 v G-duru, op. 78 Johannesa Brahmsa. Z učenjem violine je sicer začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica pod mentorstvom Mojce Brank, nato je njen profesor postal Žiga Brank, na akademiji pa je bil njen mentor Janez Podlesek.

Karmen Štendler je zadnja od glasbenikov, ki se jim letos posvečamo v poletnih oddajah. V začetku decembra 2011 je nastopila v Mestnem muzeju na koncertu iz cikla Turjaške muze Glasbene mladine ljubljanske ter se predstavila s precej raznolikim programom. NIKITA KOŠKIN: PARADA JOHANN KASPAR MERTZ: ELEGIJA MANUEL MARÍA PONCE: SONATINA MERIDIONAL

V okviru cikla poletnih oddaj se tokrat posvečamo baritonistu Darku Vidicu, pri čemer poslušamo njegove približno desetletje stare koncertne posnetke. Decembra 2011 je kot študent Matjaža Robavsa nastopil na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, za svoj nastop pa je (kot je običajno za nastope študentov) izbral nekaj samospevov in nekaj opernih arij.

Veronika Vilar Brecelj je marca leta 2013 nastopila v Viteški dvorani v sklopu cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske in na koncertu izvedla čustveno in nekoliko mračno sonato Eugena Ysayeja, Sonato za violino solo št. 5 v G-duru, op. 27 (A Mathieu Crickboom) ter Sonato za violino in klavir v g-molu Clauda Debussyja. Pri klavirju je bil Danijel Brecelj.

»Najlepši del nastopa je, ko vidiš, da so ljudje po nastopu srečni in pravijo, da jim je tvoj glas v glasbi nekaj dal … nekaj, česar v resnici ne moreš opisati, nekaj iz srca.« Jerico Steklasa marsikdo hvali zaradi čudovitega, toplega glasu ter izjemne odrske prezence. Letos ji posvečamo eno izmed poletnih oddaj Mladi virtuozi, v katerih predvajamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat koncert iz cikla Mladi mladim, ki je bil izveden pod pokroviteljstvom Glasbene mladine ljubljanske decembra 2012. RICHARD STRAUSS/JOHN HENRY MACKAY: JUTRO!, OP. 27, ŠT. 4 ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK/ADOLF HEYDUK: KDYŽ MNE STARÁ MATKA, OP. 55, ŠT. 4 ANTON LAJOVIC: MESEC V IZBI ZA SOPRAN IN KLAVIR RADO SIMONITI/SREČKO KOSOVEL: PLES V RDEČEM VINCENZO BELLINI/FELICE ROMANI: MESEČNICA, ARIJA AMINE: AH! NON CREDEA MIRARTI FRANZ LEHÁR/PAUL KNEPLER - FRITZ LÖHNER-BEDA: GIUDITTA, ARIJA GIUDITTE: MEINE LIPPEN, SIE KÜSSEN SO HEISS Sopran: JERICA STEKLASA Klavir: TADEJ HORVAT Violina: ANJA JAMŠEK

Žan Tkalec je v letih 2011 in 2012 nastopil na dveh koncertih Koncertnega abonmaja Akademije za glasbo. Takrat je bil študent ljubljanske Akademije za glasbo v razredu Dušana Kranjca, obakrat pa je izvedel Concertino. Najprej Larsa Erika Larsona, nato pa še Ferdinanda Davida.

Četrtega marca 2013 je bil v Kazinski dvorani v Ljubljani koncert cikla Solističnih recitalov Akademije za glasbo, v okviru katerega je nastopil pozavnist Tin Cugelj, ki je sicer historični pozavnist in raziskovalec.

Poslušamo dobrih 10 let stare posnetke Anje Clift (v času nastanka posnetkov Anje Brezavšček). Najprej odlomek koncerta cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je decembra 2010 krstila delo Zrak in vse vmes Mateja Bonina, potem pa še interpretacijo Koncerta za flavto in orkester Carla Nielsena (s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Antonom Nanutom) iz leta 2012, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Poletne oddaje Mladi virtuozi namenjamo glasbenikom, ki so se na svoji glasbeni poti že dobro uveljavili, vendar pa poslušamo njihove približno deset let stare koncertne posnetke Aljaž Cvirn živi in deluje v Švici, potem ko je končal študij na ljubljanski Akademiji za glasbo, Zürichški visoki šoli za umetnost in Glasbeni akademiji Basel. Zdaj poučuje kitaro na Konservatoriju v Zürichu in Kantonsschule Uster, poleg tega pa tudi redno nastopa kot solist in član komornih zasedb. Leta 2013 je nastopil dvakrat, in sicer kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske ter na koncertu Solistični recitali Akademije za glasbo.

Začenjamo cikel oddaj, ki jih poleti posvečamo uveljavljenim glasbenikom, pri čemer pa v oddajah poslušamo njihove približno 10 let stare posnetke, torej posnetke iz časa, ko so se šele začeli uveljavljati na svoji glasbeni poti. Prvo posvečamo pianistki Meti Fajdiga, ki je z učenjem klavirja začela pri sedmih letih na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod vodstvom Helene Plesničar. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič, nato pa študij klavirja nadaljevala še na Visoki šoli za umetnost v Zϋrichu pod vodstvom Konstantina Šerbakova. Svoje glasbeno znanje je dodatno izpopolnjevala na glasbenih seminarjih pri Igorju Lazku. Aprila leta 2013 je v koprskem studiu Hendrix posnela Sonato za klavir št. 23 v f-molu, Appassionato, op 57 Ludwiga van Beethovna.

Marca 2021 je v Veliki dvorani konservatorija za glasbo in balet zvenel koncert iz cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil harfist Brin Bernatovič. Takratni študent 5. letnika akademije za glasbo v Zagrebu pri Diani Grubišič Čikovič je za nastop izbral Sonato za harfo v G-duru, H. 563 Carla Philippa Emanuela Bacha ter Sonato za harfo sodobnega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Piericka Houdyja.

Maja 2022 je na koncertu cikla Solo e da camera nastopila violinistka Ela Krstić in s pianistko Sae Lee izvedla priljubljeno Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka.

Poslušamo koncert, ki je potekal kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske marca 2022 v veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Nastopil je kitarist Erik Jurkovič in predstavil pisan spored: ALOJZ SREBOTNJAK: DUE MOVIMENTI JOAQUÍN RODRIGO: EN LOS TRIGALES REGINO SAINZ DE LA MAZA: RONDENA FERNANDO SOR: VARIACIJE NA MOZARTOVO TEMO, OP. 9

Junija 2022 je v okviru cikla Solo e da camera nastopila pianistka Hana Bitenc in izvedla Skrjabinovo Sonato za klavir št. 2 v gis-molu ter Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa.

27. februarja je v Veliki dvorani KGBL kot del cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubjlanske nastopil pianist Alvin Ćućić. Občinstvu se je predstavil z izvedbo dveh del: Vilko Ukmar: Ekspresije za klavir, Tiho prihaja mrak Robert Schumann: Simfonične etude, op. 13

Ob koncu letošnjega abonmaja Družinskih koncertov v Slovenski filharmoniji s Francijem Krevhom, izpostavljamo vrhunce preteklega leta ter napovedujemo prihajajoči abonma, katerega koncerte je navdihnila narava.

Študent Simona Klavžarja na Akademiji za glasbo je novembra v Dvorani Julija Betetta s Sifmoničnim orkestrom Akademije za glasbo in Markom Letonjo izvedel Koncert za marimbo in godala Emmanuela Sejourneja.

V začetku decembra je v Slovenski filharmoniji kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske nastopila sopranistka Rebeka Pregelj. S pianistko Ano Mario Beguš je izvedla samospeve Clauda Debussyja (Štiri pesmi iz mladosti) ter izbor samospevov iz cikla Sončece, sij! Marijana Lipovška.

Tokrat bomo poslušali samospeve, in sicer koncert, na katerem sta nastopila basbaritonist Dimitrije Savić in pianistka Rebeka Dobravec. Začeli bomo z novejšim in aktualnim delom, ki ga je napisala naša mlada skladateljica Eva Ostanek na poezijo Andreja Rozmana - Roze Preživu bom, nadaljevali pa s ciklom samospevov Pesmi in plesi smrti Modesta Petroviča Musorgskega.

Samo Novak je konec januarja v Mestnem muzeju Ljubljana nastopil kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske. Študent Tomaža Rajteriča na Akademiji za glasbo je izvedel dela Ponceja, Bacha in Petrića: IVO PETRIĆ: 6 PRELUDIJEV, 5. CANZONETTA GIOCOSA (IGRIVA PESMICA) JOHANN SEBASTIAN BACH / THOMAS HOPPSTOCK: PRELUDIJ, FUGA IN ALLEGRO, BWV 998 MANUEL MARÍA PONCE: TEMA, VARIACIJE IN FINALE

Iza Štih je novembra nastopila kot del cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske in s pianistko Katalin Peter v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata izvedla dela Gabriela Faureja, Anžeta Rozmana in Pierra Sancana. Flavto je začela igrati v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu pri Agati Gojkošek, v letošnjem letu pa je njena mentorica Liza Hawlina na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Uspešno se je že udeležila številnih tekmovanj, poleg tega pa se je že predstavila tudi kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije.

Konec novembra je v Rdeči dvorani ljubljanskega magistrata v sklopu cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske nastopila violinistka Vesna Gostič. Svoje glasbeno šolanje je začela na Glasbenem centru Edgarja Willemsa in konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pod vodstvom Roka Zgonca, zdaj pa študij violine nadaljuje v 3. letniku akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova. Kot solistka je izvedla Merkujevo skladbo Citira, s pianistko Sae Lee pa Sonato za violino in klavir št. 2 v A-duru, op. 100 Johannesa Brahmsa.

Na koncertu cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske je 16. januarja letos nastopil trobentač Amadej Štrajhar in ob klavirski spremljavi Mateje Hladnik izvedel Koncert za trobento v Es-duru Johanna Nepomuka Hummla in skladbo Rustiques Eugèna Bozzaja.

Sredi januarja je v okviru cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske v Veliki dvorani KGBL nastopila violončelistka Zala Vidic in kot solistka izvedla Pet kratkih skladb za violončelo Pavla Rakarja ter Sonato za violončelo in klavir št. 1 v d-molu, op. 109 Gabriela Faureja s pianistom Anžetom Rupnikom.

Novembra 2022 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je zaigral tudi violončelist Nejc Rupnik, študent tretjega letnika dodiplomskega študija na univerzi Mozarteum v Salzburgu pod vodstom Enrica Bronzija. Ob klavirski spremljavi brata pianista Anžeta Rupnika je izvedel Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40 Dmitrija Šostakoviča.

Sara Hartman je rog začela igrati pri svojih sedmih letih pod vodstvom Borisa Dvoršaka na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, svojo glasbeno pot pa je potem nadaljevala na gimnaziji mariborskega konservatorija pri istem profesorju. Novembra je nastopila na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske in v Cankarjevem domu izvedla dela Straussa, Schumanna in Leona Firšta.

Anže Rupnik je Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejel za izvedbo Koncerta za klavir št. 2 v F-duru, op. 102 Dmitrija Šostakoviča decembra leta 2021. Z učenjem klavirja je začel pod vodstvom Kaje Stražar na Glasbeni šoli Vrhnika, nato pa je svoje izobraževanje nadaljeval na Gimnaziji Poljane in vzporedno na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je bil v času koncerta študent magistrskega študija v razredu Tatjane Ognjanovič. Pod njenim vodstvom se je tudi že izpopolnjeval na mojstrskem tečaju, udeležil pa se je še dodatnih izobraževanj pri Sijavušu Gadžijevu, Konstantinu Boginu, Alexandru Mndojantsu, Valeryu Piasetskem ter Andreasu Groethuysnu. FRANZ LISZT: VALSE OUBLIÉE ŠT. 1, S. 215/1 DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: KONCERT ZA KLAVIR ŠT. 2 V F-DURU, OP. 102

Med letošnjimi prejemniki Študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi cerkveni glasbenik Matic Podobnik, ki je nagrado prejel za izvedbo orgelskega recitala v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Ob odlomkih s tega koncerta bo sam povedal, kako se je odločil za ta študij in kakšne načrte ima za prihodnost.

En od prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi dirigent Jakob Barbo, ki je nagrado prejel za umetniške dosežke v preteklem študijskem letu. Svojo glasbeno pot nam bo predstavil sam, ob posnetkih glasbe, ki jo izvaja in ki jo je napisal. Girolamo Frescobaldi: ARIA DETTA BALLETTO (čembalo: JAKOB BARBO) Tilen slakan / bes. Jakob Barbo: MIDVA SVA TIHO ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 35 v D-duru, K. 385 - Haffnerjeva

Daniela Šimeka smo pred naš mikrofon povabili ob prejemu študentske Prešernove nagrade akademije za glasbo, ki jo je prejel za izvedbo Fantazije in Allegra za harmoniko in komorni orkester skladatelja Oleja Schmita s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor v sklopu akademijskega abonmaja Tutti.

Poslušamo koncert, ki je bil maja lani v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata, in sicer kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Nastopil je violončelist Leonard Razboršek s pianistko Hermino Hudnik in s svojo profesorico Karmen Pečar Koritnik, izvedel pa je dela Bohuslava Martinuja, Karla Davydova in Niccoloja Paganinija.

V soboto, 4. februarja 2023, bo na vrsti že tretji koncert za letošnji Družinski abonma Slovenske filharmonije. V tednu pred koncertom oddajo Mladi virtuozi posvečamo vsebini prihajajočega koncerta, tako smo ta teden v našem studiu gostili Jerico Bukovec, ki bo natančneje predstavila program. Na koncertu bo nastopil Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Jerice Bukovec, program pa bo povezoval Franci Krevh. Slišali bomo duhovna dela iz različnih časovnih obdobij, različnih kultur in različnih glasbenih tradicij.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Decembra je bila v Slovenski filharmoniji slavnostna podelitev študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo. Nagrado je prejela tudi klarinetistka Samanta Škorja, in sicer za izvedbo Koncerta za klarinet in orkester št. 2. skladatelja Carla Marie von Webra s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Zakaj je za koncert izbrala ravno to skladbo in kaj še rada izvaja?

Tik pred novim letom je Akademija za glasbo svojim najzaslužnejšim študentom podelila študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Med prejemniki je tudi harmonikar Andraž Malgaj, ki smo ga ob tej priložnosti povabili pred mikrofon. Na akademiji je študent Luke Juharta, kot solist in član komornih zasedb je prejel številne nagrade na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, poleg tega pa tudi redno nastopa. Predstavil se je že v ciklih Zvokotok, Prisluhnimo v operi, na poletnem festivalu Poletje v Celju 2019 in Festivalu na Ljubljanici. Vsako leto svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri priznanih profesorjih harmonike, kot so Claudia Buder, Hans Maier, Mie Miki, Hugo Noth, Inaki Alberdi, Corrado Rojac itd.

Predstavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo drugemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Sredi novembra je v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Ob klavirju, ki ga Glasbena mladina ljubljanska posveča pianistom in zasebam v katerih sodeluje klavir. Na koncertu je tokrat nastopil pianist Peter Barbo.Maurice Ravel: SonatineTilen Slakan: Glasbeni moment št. 3 (krstna izvedba)Franz Liszt: Harmonies du Soir iz Études d'exécution transcendante, S.139

Predstavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

V okviru cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske je 19. marca v Veliki dvorani KGBL natopila trobentarka Živa Žohar, ki se je predstavila z deli Johanna Nepomuka Hummla (Koncert za trobento v Es-duru) in Iva Petrića (Sonata za trobento in klavir).

V okviru cikla Glasbena ulica, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 19. maja v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana nastopila Alenka Jezernik. Tolkalka je na ljubljanskem konservatoriju dijakinja v razredu Simona Klavžarja, izvedla pa je dela Tomasza Golinskega, Takatsuguja Muramatsuja in Anne Ignatowicz Glinske.

Trinajstega maja je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata na koncertu cikla Solo e da camera nastopila sopranistka Rebeka Pregelj. Predstavila se je z izvedbami del Marija Kogoja in Albana Berga.

Lara Pelikan je 13. maja nastopila kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Predstavila se je s pisanim sporedom iz katerega smo izbrali dela Žarka Živkovića, Ludwiga Spohra in Iva Petriča.Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v Celju, kjer jo je poučevala Erika Frantar - tako na osnovni kot tudi na srednji stopnji. V šolskem letu 2016/17 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani in leta 2019 diplomirala, magistrski študij pa je vpisala pod mentorstvom Mojce Zlobko Vajgl. V času magistrskega študija se je udeležila mednarodne izmenjave Erazmus in študirala v Italiji, kjer je bila študentka v razredu Patricie Tasini.

Ta teden bomo oddajo v kateri običajno poslušamo mlade glasbenike, posvetili delu, ki je bilo napisano za mlade pevce in za mlade poslušalce. Kraljestvo glasbe je delo Tadeje Vulc, ki je napisala glasbo, libreto in besedilo, in sicer že pred desetimi leti, lani pa je z uprizoritvijo Glasbene matice Ljubljana dobilo novo podobo. In to podobo bomo videli tudi na sobotnem koncertu Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije, ko bodo glasbeno scensko delo izvedli pevci Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, igralci Vanja Iva Kretič, Simona Kočar in Matej Voušek, tolkalni duo Katarina Kukovič in Žiga Brlek člani Orkestra Slovenske filharmonije in dirigent Slaven Kulenović.Ob tej priložnosti delo Kraljestvo glasbe predstavljamo v oddaji Mladi virtuozi.

Violistka Živa Grmovšek je v začetku aprila nastopila na koncertu iz cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske in ob spremljavi Dijane Čizmok izvedla dela Hummla, Tomca in Schumanna. Na svojo glasbeno pot je sicer stopila pri osmih letih z violino v razredu Vesne Čobal Marta na mariborskem konservatoriju za glasbo in balet, po koncu osnovne šole pa je prav tam opravila sprejemne preizkuse iz glasbene nadarjenosti še za študij na srednji stopnji ter nadaljevala svojo pot v razredu Andreja Feguša. Trenutno je študentka ljubljanske akademije za glasbo v razredu Marije Rome. Johann Nepomuk Hummel: Potpourri, op. 94 Matija Tomc: Caprice za violo in klavir Robert Schumann: Fantazijske skladbe, op. 73.

Novembra 2021 je bil v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil pianist Dejan Romih, ki študira na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu Aleksandra Madžarja. Izvedel je Mozartovo Klavirsko sonato št. 18 v D-duru ter Suito v a-molu, RCT 5 Jeana Phiippa Rameauja.

Emanuel Mikac je v začetku junija nastopil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija ob klavirski spremljavi Nike Tkalec kot del cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske. Za koncert je izbral dela Glorieuxa, Ewazena, Roperja in Janija Goloba.

V okviru cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske je novembra lani nastopila Lara Oprešnik, ki se je predstavila z izvedbo Schumannove Fuge št. 1 v d-molu, treh Chopinovih Nokturnov in s svojo skladbo z naslovom V iskanju.

Novembra 2021 je v okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana nastopil Jaka Škoberne. Kitarist je študent akademije za glasbo v razredu Tomaža Rajteriča, predstavil pa se je z raznovrstnim programom. Ta je obsegal tudi dela Petriča, Tansmana in Coste.

19. januarja je na koncertu iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila violinistka Vivijana Rogina. VITO ŽURAJ: ALBUMSKI LIST JOHANNES BRAHMS: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 1 V G-DURU, OP. 78

Kaj letos ponuja v poslušanje družinski abonma SF? Cikel in prvi koncert z naslovom Ko bom velik, bom solist nam bo predstavil Franci Krevh.

26. avgusta je v cerkvi cv. Petra v Radovljici potekal koncert projekta Glasba mladih, v okviru katerega so mladi glasbeniki izvajali glasbo mladih skladateljev. Idejni vodja projekta je Vid Ožbolt, ki je pri tem projektu sodeloval že lani s Klavirskim kvintetom. Jeseni lani smo to skladbo arhivno posneli, februarja pa predstavili v oddaji Nove glasbene generacije. Za letošnji projekt pa je ustvaril delo Tri pesmi za sopran in ansambel, in sicer je cikel napisal v sklopu raziskovanja samospeva in solističnega človeškega glasu. Trije daljši samospevi združujejo besedila Srečka Kosovela in Gregorja Strniše ter se povezujejo v eno misel in popotovanje, na katerem skladatelj z uporabo raznovrstnih tehnik, sredstev in instrumentov prikazuje vzdušja in pomen zapisanih besed. Gre za Kosovelovi pesmi Vetri v polju in Cesta samotnih ter Strniševo Jesensko pesem.

Devetnajstega januarja je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil harmonikar Andraž Malgaj. Za svoj nastop je izbral dve deli Uroša Rojka: Tangi in Balg-kann.

Danijela Slana je februarja 2022 v cerkvi sv. Frančiška – Plečnikovi cerkvi v Šiški izkoristila nagradno snemanje programa po lastni izbiri in arhivno posnela tri skladbe: Stanko Premrl: Pasakalija, Johann Sebastian Bach: Preludij in fuga v G-duru, Cesar Franck: Trije korali, tretji stavek. Zakaj je izbrala ravno ta dela? Kje študira in zakaj se je odločila ravno za Salzburg? Kaj jo čaka v prihodnje? Prisluhnite! Danijela Slana je od leta 2020 študentka na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer študira orgle v razredu Hannfrieda Luckeja. Svojo glasbeno pot je začela pri sedmih z igranjem klavirja. Orgle se je začela učiti leta 2016 pri Andreju Benediku, naslednje leto je bila sprejeta na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je izobraževala pri Nini Frank. Leta 2018 je na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije Temsig osvojila drugo nagrado ter srebrno plaketo, leta 2021 pa na istoimenskem tekmovanju prvo nagrado ter zlato plaketo. Z igranjem na orgle nastopa in sodeluje v domačem kraju, pa tudi drugje.

Zarja Javh Dobernik je svojo glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem harfe pod vodstvom Anje Gaberc, na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Po osmih letih nižje, se je vpisala še na srednjo stopnjo študija, konservatorij pa obiskuje poleg Gimnazije Bežigrad. Tekmovanj iz harfe se je pričela udeleževati že v tretjem razredu glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Svirel je osvojila več srebrnih in zlatih priznanj, med drugim je leta 2017 zasedla prvo mesto v svoji kategoriji. Udeležila se je tudi državnih tekmovanj Temsig, na katerem je leta 2015 dobila srebrno plaketo, leta 2018 in 21 pa zlato. Poleg tega se je leta 2020 uvrstila v ožji izbor finalistov na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, zadnji dve leti pa se je posvetila udeležbi na mednarodnem tekmovanju v Izraelu, ki je potekalo leta 2021 - uvrstila se je med 50 finalistov. Poslušamo koncert na katerem je nastopila sredi novembra 2021 kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Klubu Cankarjevega doma. Na njem je izvedla Moderato, molto agitato iz cikla Petih preludijev Alojza Srebotnjaka, Fantazijo na temo iz opere Jevgenij Onjegin Petra lljiča Čajkovskega Ekaterine Walter-Kühne, skladbo Škrjanček Mihaila Glinke (prir. Milij Balakirev) in Izvir Alphonsa Hasselmansa.

Z duom Marimba oziroma s tolkalnim duom Drumartica nadaljujemo cikel poletnih oddaj. Duo je februarja leta 2009 nastopil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. V začetku leta 2010 smo oddajo Mladi virtuozi posvetili kot enemu izmed takratnih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani, in sicer se je takrat imenoval še duo Marimba ali Slovenski tolkalni duo in je bil edini stalni tolkalni duo v Sloveniji. Njegova člana sta Simon Klavžar in Jože Bogolin, ki sta Prešernovo nagrado takrat dobila za izjemne koncerte in nagrade na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Od teh lahko izpostavimo naziv lavreata tekmovanja v Luksemburgu leta 2009 in prvo nagrado v kategoriji ansamblov na mednarodnem tekmovanju za tolkalce PENDIM v bolgarskem Plovdivu. Na koncertu sta med drugim izvedla Spaghetti Junction Ala Gintera, Octabones Adija Moraga in Alborada del Gracioso Maurica Ravela.

S Petro Strahovnik nadaljujemo cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat smo izbrali posnetke s Skladateljskega večera, ki je potekal 7. januarja 2008 v Slovenski filharmoniji v okviru Glasbene mladine ljubljanske in iz koncerta Slovenskih glasbenih dni, ki je bil marca 2010 na ljubljanskem gradu. Leta 2008 je Petra Strahovnik še obiskovala tretji letnik študija kompozicije na Akademiji za glasbo v razredu Uroša Rojka, po uspešnem študiju pa se je pozneje vpisala še na Kraljevi konservatorij v Haagu. Njeno glasbeno pot bogatijo številni uspehi in nekatere bomo tudi omenili v oddaji (med drugimi zmago na skladateljski tribuni Rostrum leta 2019), poslušali pa bomo dela Keen, Lebdenje in Panisterah.

Violinist Matej Haas je 13. decembra 2010 nastopil s svojim bratom Miho Haasom v Modrem salonu Grand hotela Union in pod pokroviteljstvom Glasbene mladine ljubljanske izvedel deli Wieniawskega ter Brahmsa. Nižjo glasbeno šolo je končal pod vodstvom Volodje Balžalorskega, nato pa se je vpisal na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani; četrti letnik je končal v razredu Vasilija Meljnikova, pozneje pa je maturiral na bežigrajski gimnaziji. Študij je nadaljeval na univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri je bila njegova profesorica najprej Wonji Kim Ozim, pozneje je bil njegov profesor Igor Ozim, študiral pa je še na akademiji v Baslu v razredu Rainerja Schmidta.

V cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke, smo uvrstili tudi flavtisko Ireno Rovtar, ki je maja 2010 nastopila na koncertu cikla Solistični recitali na Magistratu ljubljanske Akademije za glasbo. V okviru tega cikla je akademija v preteklosti predstavljala študente, ki so jih za nastope predlagali posamezni oddelki, saj so si po mnenju profesorjev svojo virtuoznost zaslužili pokazati na solističnem recitalu. Glasbena pot Irene Rovtar se je začela v Glasbeni šoli Škofja Loka pri Mariji Grasselli, nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v razredu Drage Ažman in na Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala v razredu Karoline Šantl Zupan, poleg tega pa se je tudi redno dodatno izobraževala. Zaposlena je v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, veliko nastopa kot članica komornih skupin, svoje znanje pa mlajšim rodovom predaja kot profesorica flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.

Cikel poletnih oddaj nadaljujemo s skladateljico, ki smo jo v oddaji Mladi virtuozi gostili oktobra 2009, torej v času, ko je ravno končala podiplomski študij iz kompozicije na Univerzi umetnosti v Berlinu - Nano Forte. Še pred študijem je bila dijakinja Srednje glasbene in baletne šoli v Ljubljani, kjer je prejela tudi Škerjančevo nagrado. Leta 2005 je diplomirala iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa odpotovala v Dresden, kjer je študirala na Univerzi za glasbo Carla Marie von Webera in na Univerzi za umetnost v Berlinu. Piše dela za solistične instrumente, komorno glasbo, orkesterska dela, opero ter skladbe za zbor, po katerih je tudi najbolj znana. Med študijem je sodelovala s številnimi slovenskimi zbori in dirigenti ter bila za svoje zborovsko delo nagrajena z vrsto nagrad. Njene skladbe izvajajo na koncertih in festivalih po vsem svetu, predvajajo pa jih tudi različne evropske radijske postaje.

Četrto od poletnih oddaj, v katerih poslušamo okrog 10 let stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, posvečamo violončelistu Bernardu Brizaniju, ki je novembra leta 2010 nastopil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Že takrat se je uveljavljal na koncertih odrih, in sicer se je v sezoni 2010/2011 kar dvakrat predstavil kot solist s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Za svoji izvedbi Koncerta za violončelo in orkester Antonina Dvořáka in skladbe Kol Nidrei Maxa Brucha pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Sledila so še leta študija v Stuttgartu in Detmoldu, kjer je leta 2017 kot najmlajši v Nemčiji končal specializacijo, leta 2018 pa je za dve leti postal akademist pri Bamberških simfonikih. Poslušali bomo njegovo interpretacijo Sonate za violončelo in klavir v e-molu št. 1, op. 38 Johannesa Brahmsa.

Januarja leta 2011 je na koncertu iz cikla GM-oder Glasbene mladine Slovenije nastopila citrarka Janja Brlec. Takrat je danes uveljavljena citrarka še študirala v Münchnu na visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, in sicer v razredu Georga Glasla citre, pod vodstvom Olafa Dresslerja pa klavir. Na to šolo se je vpisala po koncu Umetniške gimnazije iz klavirja, ki ga je vadila pod vodstvom Larise Čanji in Benjamina Govžeta. Diplomirala je z odliko, nato pa je še magistrirala na univerzi Mozarteum v Salzburgu pod vodstvom Haralda Oberlechnerja. Janja Brlec je ena izmed glasbenic, ki jim to poletje posvečamo oddaje Mladi virtuozi. V njih namreč čez poletje poslušamo približno 10 let stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov.

Cikel poletnih oddaj nadaljujemo s skladateljem Anžetom Rozmanom, ki je bil pred 10-imi leti še študent ljubljanske Akademije za glasbo, zdaj pa je zaposlen v podjetju Hansa Zimmerja Bleeding Fingers Music, kjer ustvarja glasbo predvsem za dokumentarce. Poslušali bomo starejše posnetke njegovih del, ki so nastali leta 2010 (Pripoved gozdne nimfe, Barcarola za Barcarolo, Tango) in 2011 (Revolucionarna etuda vs. Fantazija Impromtu).

Cikel poletnih oddaj bomo oblikovali podobno kot lani, in sicer bomo predvajali probližno 10 let stare koncerte danes uveljavljenih glasbenikov. Povedali bomo seveda kaj o njihovi glasbeni poti do koncerta, pa tudi o tem, kam je pot glasbenika pripeljala do danes. Gregor Hrabar je bil že leta 2010 aktiven profesor violine, viole in komorne glasbe, poleg tega pa je pisal aranžmaje ter sodeloval na številnih pomembnih koncertih, tekmovanjih in prireditvah kot solist, član komornih skupin in orkestrov. Študiral je na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, strast do komorne igre pa ga je pozneje pripeljala vse do Berlina, kjer je na Višji glasbeni šoli Hannsa Eislerja magistriral iz komorne glasbe. Od leta 2018 deluje kot violist kvarteta Berlin-Tokio, nastopal pa je po Evropi, Aziji, ZDA in v Afriki. Zdaj gostuje kot predavatelj na Glasbeni akademiji Majumi v Okinavi.

17. februarja je v okviru cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopila klarinetistka Milena Keser in s pianistom Stefanom Pajanovićem med drugim izvedla eno najtežjih sonat za to zasedbo - Sonato št. 1 za klarinet in klavir v f-molu, op. 120 Johannesa Brahmsa. Milena Keser je leta 2014 maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Dušana Sodje in nato glasbeno izobraževanje nadaljevala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Najprej je študirala pri Aloisu Brandhoferju, nato pa v razredu Andreasa Schablasa, pri katerem je z odliko diplomirala in magistrirala.

Šestnajstletni violončelist Leonard Razboršek je 10. 5. 2022 nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Predstavil se je na različne načine - kot solist, pa tudi ob klavirski spremljavi in ob spremljavi violončela. Najprej bo zaigral z violončelom, in sicer bo s svojo mentorico na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet Karmen Pečar Koritnik izvedel Mojzes variacije za eni struni na Rossinijevo temo Niccoloja Paganinija, nato bo kot solist izvedel izbor stavkov iz Suite za violončelo solo št. 2 v d-molu, BWV 1008 Johanna Sebastiana Bacha, za konec pa bo s pianistko Hermino Hudnik izvedel še Variacije na slovaško temo, H. 378 Bohuslava Martinuja.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Enaindvajsetega marca je v veliki dvorani Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske nastopil harfist Adrian Ignjatović, in sicer na koncertu nagrajencev lanskega tekmovanja TEMSIG, torej na koncertu, ki so ga v glasbeni mladini namenili dvema izmed lanskih prvonagrajencev tekmovanja (citrarki Pavlini Šifrar in harfistu Adrianu Ignjatoviću). Adrian Ignjatović se je igranja na harfo začel učiti s sedmimi leti v razredu Anje Gaberc na glasbeni šoli ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, po končani osnovi stopnji šolanja pa je študij nadaljeval v njenem razredu še na srednji stopnji. Svoje znanje je poleg tega dopolnjeval tudi na seminarjih za harfo pri Sofii Ristić, Stephenu Fitzparticku, Diani Grubišić Ćiković in Marie-Pierre Langlamet. Alojz Srebotnjak: Preludiji za harfo, Andante, con espressione Claude Debussy: Bergamska suita, Mesečina in Preludij Johann Sebastian Bach: Suita v e-molu, BWV 996 Gabriel Pierné: Impromptu-caprice, op. 9

Pavlina Šifrar je 21. 3. 2022 nastopila v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske. Giovanni Girolamo Kapsberger, prir. Leopold Hurt: Toccata Arpeggiata Silvius Leopold Weiss: Suita št. 2 v D-duru Peter Suitner: Improvizacija, op. 56e Johann Baptist Bauer: Abschied, op. 98 (Slovo) Konstantia Gourzi: Between the lines, op. 93 (Med vrsticami) Slovenska ljudska, prir. Tomaž Plahutnik: Ko ptičica sem pevala Freddy Golden: Snapping Fingers (Tleskanje s prsti) Urška Orešič Šantavec: Meditacije za citre, Meditacija a Harald Oberlechner: Jazz-Exercise 1 (Jazz vaja 1) Pavlina Šifrar je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih v Glasbeni šoli Grosuplje. Vpisala se je v razred citer, kjer jo je prva leta poučevala Cita Galič, potem pa Neli Zidar Kos. Leta 2020 bila sprejeta na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je njena profesorica Karmen Zidar Kos. Med svojim šolanjem se je več let zapored udeležila poletnih citrarskih seminarjev v Celju. Udeležila se je tekmovanj TEMSIG in Svirel, kjer je osvojila bronasto plaketo in srebrno nagrado, ter mednarodnega citrarskega tekmovanja v Münchnu za Nachwuchsförderpreis II. V letu 2021 je na mednarodnem tekmovanju Celeia osvojila zlato plaketo in na državnem tekmovanju TEMSIG zlato plaketo, prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Februarja 2022 se je udeležila 9. mednarodnega citrarskega tekmovanja v Münchnu in v kategoriji od 16 do 18 let in na njem prejela prvo nagrado.

V tretji, zadnji od oddaji, v katerih poslušamo posnetke sklepnega koncerta izobraževanja Emars Master bodo zaigrali flavtistka Iza Štih ter pianista Adam Kamplet in Dejan Romih. Izobraževanje Emars Master poteka vsako leto, in sicer se mladi glasbeniki v šolskem letu petkrat srečajo s svojimi mentorji, sicer pa obiskujejo pouk v svojih matičnih glasbenih šolah. Sklepni koncert lanskega izobraževanja je potekal 10. oktobra v baročni dvorani radovljiške graščine, nastopajoče z Godalnim orkestrom Slovenske filharmonije pa so izbrali na avdiciji po koncu izobraževanja.

10. oktobra 2021 je v baročni dvorani radovljiške graščine zvenel zaključni koncert izobraževanja Emars Master, na katerem je nastopilo deset glasbenikov, ki so lani opravili avdicijo za nastop s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. V drugi izmed treh oddaj (v katerih bomo poslušali te nastope) bodo nastopili duo klarinetov Gaber Avsec in Eva Leskovec, klarinetistka Zala Katarinčič in flavtistka Marija Obradović.

10. oktobra 2021 je v baročni dvorani radovljiške graščine potekal zaključni koncert izobraževanja Emars Master, na katerem je nastopilo deset glasbenikov, ki so lani opravili avdicijo za nastop s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. V prvi izmed treh oddaj (v katerih bomo poslušali te nastope) bodo nastopili godalci, in sicer violončelistka Hana Žličar ter violinistki Katarina Viher in Tina Zajec.

Nika Dežela je 13. aprila nastopila v Klubu Cankarjevega doma in ob spremljavi pianistke Sae Lee izvedla dve deli: svojo priredbo Ravelovih samospevov Dve hebrejski melodiji ter Sonato za saksofon in klavir Williama Albrighta. Nika Deželak je svojo glasbeno pot začela z osmimi leti na glasbeni šoli Laško v razredu Neve Marn Hafner ter jo nadaljevala na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Leta 2016 je začela študirati saksofon na akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 2019 je diplomirala v razredu Matjaža Drevenška, zdaj pa nadaljuje podiplomski študij v razredu Mihe Rogina. Redno se udeležuje različnih tekmovanj, do zdaj je prejela zlato plaketo na mednarodnih tekmovanjih pihalcev Emona, Svirel v Varaždinu in na državnem TEMSIG-u. Nastopa kot solistka, je pa tudi članica Ansambla saksofonov Akademije za glasbo. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri domačih in tujih saksofonistih, kot so: Arno Bornkamp, Daniel Gauthier, Claude Delangle, Joonatan Rautiola in Vincent David.

15. decembra 2021 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopila violinistka Katarina Kralj in s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo (um. vodja Janez Podlesek) izvedla Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, K.219 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Katarina Kralj je violino začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik pod vodstvom Tatjane Špragar, pri kateri je nadaljevala šolanje tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, v tem času pa se je dve leti šolala tudi pri Ilyi Grubertu v Portogruaru v okviru mednarodne glasbene delavnice Scuola di perfezionamento musicale. Dve leti je potem obiskovala pripravniški razred Reginie Brandstatter na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu, nato pa izobraževanje nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je uspešno dokončala študij v razredu Vasilija Meljnikova. Zdaj študij nadaljuje na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju v razredu loane Cristine Goicea.

Tjaša Škvorc je januarja 2020 nastopila kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Glasbenica se je začela glasbeno izobraževati pri devetih letih na glasbeni šoli Krško. Prvo leto pod vodstvom Mateje Žarn Čepin, nato je bila osem let njena profesorica Eva Drolc, potem pa je na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani njen profesor postal Matej Šarc. V njeni interpretaciji bomo slišali Fantazijo Georga Philippa Telemanna, Šesti koncert za različna glasbila v B-duru Francoisa Couperina in Sonato za oboo in klavir Henrija Dutilleuxa.

Na začetku aprila 2019 je violinistka Ariana Puhar nastopila na koncertu cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Na spored je uvrstila deli dveh skladateljev, in sicer priljubljeno Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka ter Koncertno fantazijo Carmen, op. 25 Pabla de Sarasateja, izvedla pa ju je ob klavirski spremljavi Aleša Puharja. Glasbenica se je rodila v vzhodni Švici v bližini meje z Liechtensteinom in Avstrijo, kjer je tudi odraščala, poleg tega pa vse od otroštva naprej redno obiskuje svoje stare starše v Ljubljani, rojstnem mestu svojega očeta. Violino se je začela učiti pri petih letih na glasbeni šoli v Liechtensteinu, potem pa je svojo pot nadaljevala na državnem konservatoriju v Feldkirchu v Avstriji in na glasbenem konservatoriju v Zuerichu. Od septembra 2017 je učenka glasbene gimnazije Carla Philippa Emmanuela Bacha in študentka pripravnice v razredu Nore Ghastain na univerzi za umetnost v Berlinu. Poleg tega svoje znanje pogosto dopolnjuje na mojstrskih tečajih s priznanimi profesorji v Nemčiji, Italiji in Švici.

Sredi novembra je bil v dvorani Slavka Osterca koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi pianist Darko Arsov. Klavir študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral v razredu Vladimirja Mlinarića, zdaj pa magistrski študij nadaljuje pri Aleksandru Serdarju. Bil je uspešen na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih v Severni Makedoniji, Srbiji in Črni gori. Udeležil se je številnih seminarjev pri priznanih pianistih in pedagogih, kot so: Đorđe Milojković, Jurij Kot, Ruben Dalibaltayan, Julia Gubajdulina, Aleksandar Serdar, Simon Trpčeski in drugi, poleg tega pa je tudi že vekrat nastopil (tudi v Ljubljani). Junija 2021 je z Orkestrom Opere SNG Maribor izvedel Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu Čajkovskega. Ludwig van Beethoven: Klavirska sonata št. 23 v f-molu, op. 57, »Appassionata« odlomek Sergej Rahmaninov: Klavirska sonata št. 2 v b-molu, op. 36 Allegro agitato Non allegro - Lento Allegro molto

Poslušamo koncert iz cikla Ob klavirju, ki je bil na sporedu novembra lani v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Takrat je na njem nastopil pianist Jan Pušnik, ki je za svoj nastop izbral Nocturno poetico, op. 23 Janeza Matičiča in tehnično izjemno zahtevno Fantazijo v C-duru, op. 15, D760 - Popotnikovo Franza Schuberta. Pianist je na glasbeno pot stopil v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Šoštanju, nato pa je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji v Velenju. Njegovi profesorji na osnovni in srednji stopnji so bili Matjaž Železnik, Jelka Hrovat in Sanja Mlinar Marin. Študij klavirja je nadaljeval v razredu Hinka Haasa na akademiji za glasbo v Ljubljani, študijsko leto 2019/2020 je preživel na Poljskem - v Krakovu je z izmenjavo Erasmus študiral pod vodstvom Mariana Sobule - zdaj pa študij nadaljuje ob pomoči mentorice Dubravke Tomšič Srebotnjak.

17-letni kitarist Matija Skrt, učenec Glasbene šole Nova Gorica v razredu Barbare Gorkič, je na lanskem TEMSIG-u v svoji kategoriji osvojil vseh 100 točk in prejel posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Prisluhnili bomo posnetkom z različnih koncertov, na katerih je nastopil v zadnjem času, svojo glasbeno pot pa nam bo predstavil sam. Med drugim je povedal tudi, kakšno glasbo rad posluša, kateri koncert in zakaj mu je ostal najbolj v spominu in kaj namerava študirati v prihodnje.

Giulio Greci je v začetku decembra nastopil s pianistko Sae Lee, in sicer kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Izvedla sta: Camille Saint-Saëns in Eugene Ysaye: Capriccio po etudi v obliki valčka št. 6, op. 52, Sergej Prokofjev: Sonato za violino in klavir št. 2 v D-duru, op. 94bis Violinist je študiral na konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu in na ljubljanski Akademiji za glasbo pod vodstvom Vasilija Meljnikova, študij pa nadaljuje na konservatoriju v Amsterdamu pod vodstvom llye Gruberta in akademiji Walterja Staufferja v Cremoni, kamor ga je povabil Salvatore Accardo. Poleg tega svoje znanje dopolnjuje tudi pod vodstvom priznanih violinistov in se redno udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike, na katerih dosega lepe rezultate. Nastopa kot solist in komorni glasbenik, nastopal pa je tudi že kot solist z orkestrom, in sicer z Orkestrom videmskega konservatorija ter orkestrom AUDiMuS.

Teja Udovič Kovačič se je kot deklica navduševala nad igranjem domačega pianina, zato so jo starši že pri petih letih vpisali v glasbeno šolo, kjer je začela igrati klavir. Čez dve leti je začela obiskovati še ure harmonike pod vodstvom svoje mame in ugotovila, da se instrumenta odlično dopolnjujeta, kmalu po prvih koncertnih nastopih pa je spoznala, da zelo rada nastopa in da si želi vse življenje poustvarjati glasbo. V srednji šoli se je odločila, da opusti klavir, in od takrat naprej vadi harmoniko. Takrat je bil njen mentor Slavko Magdič, potem se je vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo, kjer je njen profesor Borut Zagoranski, zdaj pa študira v Strasbourgu prek študentske izmenjave Erazmus. Kdo je tam njen profesor, kaj počne, preden stopi na oder, in katero glasbo najraje izvaja sama, bo povedala sama, poslušali pa bomo tudi odlomke s koncerta, na katerem je izvajala dela Beria, Šmiteja in Händla.

Polona Plaznik je v začetku leta prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za poustvaritev Kunigunde v Bernsteinovi operi Kandid, ki jo je novembra 2020 izvedla s študenti Akademije za glasbo (solisti, zborom in orkestrom). Ob tej priložnosti smo jo povabili, da sama nekoliko predstavi svojo glasbeno pot, ki se je začela z violončelom, za petje pa se je sopranistka odločila šele pozneje. Polona Plaznik je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej v razredu Dušanke Simonović in potem še Janka Potočnika. Že kot dijakinja je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih in leta 2015 uspešno dokončala to šolanje. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Matjaža Robavsa. Udeležila se je že tekmovanja TEMSIG, na katerem je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 ob srebrnem priznanju še 3. nagrado. Leta 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojila zlato priznanje in 2. nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Zaposlena je v Zboru Slovenske filharmonije.

Viktor Radič je v začetku leta za izvedbo Koncerta za klavir in orkester Sergeja Prokofjeva prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo z Orkestrom SNG Maribor in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon, da sam kaj več pove o svoji glasbeni poti. Klavir je najprej študiral pod vodstvom Ivane Branovački, nato pa je šolanje na srednji stopnji nadaljeval pod vodstvom Srđana Dalagije na Glasbeni šoli Isidorja Bajiča v Novem Sadu. Prvo stopnjo študija je končal pod vodstvom Lidije Stankovič na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu, nato pa se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Je dobitnik več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Srbiji in drugod. Nastopal je v pomembnejših koncertnih dvoranah v Beogradu in na festivalih v Srbiji ter na Kosovu. Udeležil se je mojstrskih tečajev in delavnic pri Arbu Valdmiju, Svetlani Bogino, Brunu Caninu in Aleksandru Madžarju.

Ob začetku leta posvečamo pozornost prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo, med katerimi je tudi skladateljica Ana Zlobko. Svojo glasbeno pot začela z učenjem violončela in klavirja na glasbeni šoli Trebnje, nadaljevala jo je na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, in sicer s kontrabasom na oddelku za džez in zabavno glasbo, po maturi pa se je vpisala na akademijo za glasbo ter študirala kompozicijo v razredu Janija Goloba. Nagrado je prejela za skladbo Secrets I in II, poleg odlomka iz tega dela pa bo zazvenel še odlomek iz njenega Jazzovskega koncerta za klarinet in pihani orkester. Obe deli bo sama opisala, povedala pa bo tudi kaj več o svojem ustvarjalnem procesu in glasbeni poti.

Iztok Kocen je en izmed prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za akademsko leto 2020/2021, in sicer jo je prejel kot dirigent za izvedbo Mahlerjeve Simfonije št. 1 z orkestrom Hiše kulture Celje. Kako se zdaj spomni tega koncerta, kaj si še želi dirigirati in kako je zavil še v svet kompozicije, bomo slišali ob izvedbah dveh njegovih del: Speechless water ter to those torn away from an embrace, za sopran in orkester, ki je krstno izvedbo doživelo 20. januarja v Mariboru.“Želel bi si dirigirati opero Turandot, kajti zaradi nje sem sploh pristal na Akademiji za glasbo”Iztok Kocen je en izmed prejemnikov Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za akademsko leto 2020/2021, in sicer jo je prejel kot dirigent za izvedbo Mahlerjeve Simfonije št. 1 z orkestrom Hiše kulture Celje. Kako se zdaj spomni tega koncerta, kaj si še želi dirigirati in kako je zavil še v svet kompozicije, bomo slišali ob izvedbah dveh njegovih del: Speechless water ter to those torn away from an embrace, ki je krstno izvedbo doživelo 20. januarja v Mariboru.

Matic Romih je pred kratkim prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, in sicer za izdajo avtorskega digitalnega albuma Horizon. „Obzorje/Horizon je naravno presečišče zemeljskega površja in vesolja ter v odnosu med njima predstavlja skupno točko – kjer se z ene strani mešajo barve nestvarnosti neskončnega vesolja ter domišljije, z druge pa zemeljska realnost in občutek za čas. Tako skupaj skrbita za smiselno obliko in celovitost glasbe.“ Skladateljev glasbeni opus zajema vse od solističnih in komornih sestavov, otroškega muzikala Dorimu, komorne mini opere Gaja do zborovske in orkestralne glasbe, kot je delo Black Hole, premierno izvedeno leta 2019 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Za poslušanje ob tokratnem pogovoru je izbral skladbe Particles, Ena ptička priletela in Kvartopirci. V glasbi skušam združevat dva svetova: tradicionalne poglede na glasbo s sodobnimi kompozicijskimi tehnikami.Matic Romih je pred kratkim prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, in sicer za izdajo avtorskega digitalnega albuma Horizon. „Obzorje / Horizon je naravno presečišče zemeljskega površja in vesolja ter v odnosu med njima predstavlja skupno točko - kjer se iz ene strani mešajo barve nestvarnosti neskončnega vesolja ter domišljije, iz druge pa zemeljska realnost in občutek za čas. Tako skupaj skrbita za smiselno obliko in celovitost glasbe.“ Skladateljev glasbeni opus zajema vse od solističnih in komornih sestavov, otroškega muzikala Dorimu, komorne mini opere Gaja do zborovske in orkestralne glasbe, kot je delo Black Hole, premierno izvedeno leta 2019 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Za poslušanje ob tokratnem pogovoru je izbral skladbe Particles, Ena ptička priletela in The Card Players.

Kakšne so prstne blazinice harfistke, ki vadi več ur na dan, kako spremlja koncerte kolegov harfistov in katero glasbo najraje sama izvaja? Poleg pogovora z glasbenico prisluhnite še odlomku iz dela Saga Žarka Živkovića in sklepnemu delu Koncerta za harfo in orkester Francoisa Adriena Boieldieuja, za izvedbo katerega je Lara Pelikan prejela študentsko Prešernovo nagrado. Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v glasbeni šoli Celje. Najprej je bila učenka Daliborja Bernatoviča, nato pa jo je skozi osnovno in srednjo stopnjo poučevala Erika Frantar. Nižjo glasbeno šolo je končala leta 2012, nato pa je svojo pot nadaljevala kot dijakinja umetniškega programa na I. gimnaziji v Celju. Leta 2016 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred Mojce Zlobko Vajgl. Uspešno se je predstavila na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je osvojila več zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter nagrad. Skozi vse šolanje se je redno udeleževala seminarjev in mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih harfistih (Mag. Diana Grubišić Ćiković, Coline-Marie Orliac, Patrizia Tassini, Marie-Pierre Langlamet, Moira Karen Vaughan, Irina Zingg, Stephen Fitzpatrick, Gunnhildur Einarsdottir). Aktivno je sodelovala z različnimi orkestri (Pihalni orkester GŠ Celje, Simfonični orkester GŠ Celje, Simfonični orkester GŠ Ravne na Koroškem, Pihalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana).Odlomek Sage Žarka Živkovića in Koncerta za harfo Boieldieuja za izvedbo katerega je prejela Študentsko Prešernovo nagradoKakšne so prstne blazinice harfistke, ki vadi več ur na dan, kako spremlja koncerte kolegov harifstov in katero glasbo najraje sama izvaja? Poleg pogovora z glasbenico prisluhnite še odlomku iz dela Saga Žarka Živkovića in sklepnemu delu Koncerta za harfo in orkester Francoisa Adriena Boieldieuja za izvedbo katerega je Lara Pelikan prejela Študentsko Prešernovo nagrado. Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v glasbeni šoli Celje. Najprej je bila učenka Daliborja Bernatoviča, nato pa jo je skozi osnovno in srednjo stopnjo poučevala Erika Frantar. Nižjo glasbeno šolo je končala leta 2012, nato pa je svojo pot nadaljevala kot dijakinja umetniškega programa na I. gimnaziji v Celju. Leta 2016 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred Mojce Zlobko Vajgl, kjer je leta 2019 diplomirala, nato pa vpisala še magistrski študij. Trenutno je študentka Mojce Zlobko Vajgl, je pa v času magistrskega študija prek izmenjave Erazmus študirala tudi v Italiji, kjer je bila študentka Patricie Tasini. Uspešno se je predstavila na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer je osvojila več nagrad, zlatih, srebrnih in bronastih plaket, poleg tega se redno udeležuje tudi različnih seminarjev in mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih harfistih. Veliko je sodelovala tudi v različnih komornih sestavih in orkestrih tako doma kot tudi v tujini. Redno se predstavlja na festivalih in solističnih koncertih, kjer izvaja tudi nova dela za harfo. V letu 2020 je kot solistka nastopila z orkestrom Catabile, lani pa se je kot solistka prestavila z orkestrom SNG Maribor in za svoj nastop prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Anja Šinigoj je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejela za izjemne umetniške dosežke na solističnih recitalih in opernem odru v akademskem letu 2020/21. Prisluhnite pogovoru z glasbenico, v katerem bo povedala, kako je študij angleščine in nemščine zamenjala za študij petja, kakšno glasbo rada izvaja in kako deluje v svetu zborovske glasbe. Anja Šinigoj je glasbeno pot začela z učenjem klavirja v Glasbeni šoli Nova Gorica, pozneje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je maturirala v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Učenje petja je začela v razredu prof. Tatjane Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Prejela je nekaj zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Mednarodno tekmovanje solo pevcev ''Lazar Jovanovič'' v Beogradu in mednarodno tekmovanje ''Bruna Špiler'' v Herceg Novem, IMMCC Maribor). Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in v Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Leta 2020 je nastopila v operi Julija Aleša Makovca v vlogi Luize Pesjakove, letos pa v vlogi Stare dame v Bernsteinovi opereti Kandid. Lani je v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe nastopila tudi kot Cherubino, letos pa v vlogi Berte v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Pela je v različnih zborih, zdaj je zaposlena kot pevka v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-instrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana ter Opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in Opernim orkestrom SNG Opera in balet Maribor.Prejemniki Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasboMezzosopransitka Anja Šinigoj bo v pogovoru povedala, kako je študij angleščine in nemščine zamenjala za študij petja, kakšno glasbo rada izvaja in na kakšne načine deluje v svetu zborovske glasbe. Poleg tega pa bo ob spremljavi pianista Gašperja Vuge izvedla samospeve Sivina Pavla Šivica in Srečka Kosovela, V noči Frana Gerbiča in Ivana Resmana, Istrski motiv Marija Kogoja na besedilo Ivana Preglja ter skladbi Neznani otok iz cikla Pesmi na besedila Theophila Gautierja za glas in orkester, op.7 Hectorja Berlioza. Anja Šinigoj je glasbeno pot začela z učenjem klavirja v Glasbeni šoli Nova Gorica, kasneje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je maturirala v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Z učenjem petja je začela v razredu prof. Tatjane Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Prejela je nekaj zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Mednarodno tekmovanje solo pevcev ''Lazar Jovanovič'' v Beogradu in mednarodno tekmovanje ''Bruna Špiler'' v Herceg Novem, IMMCC Maribor). Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in v Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Leta 2020 je nastopila v operi Julija Aleša Makovca v vlogi Luize Pesjakove, letos pa v vlogi Stare dame v Bernsteinovi opereti Kandid. Lani je v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe nastopila tudi kot Cherubino, letos pa v vlogi Berte v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Pela je v različnih zborih, trenutno je zaposlena kot pevka v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-inštrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana ter Opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in Opernim orkestrom SNG Opera in balet Maribor. Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo je Anja Šinigoj prejela za izjemne umetniške dosežke na solističnih recitalih in opernem odru v akademskem letu 2020/21.

Marko Erzar je Prešernovo nagrado akademije za glasbo prejel za poustvaritev vlog Voltairja, Panglossa in Martina v Bernsteinovi operi Kandid. Poslušajte pogovor z baritonistom, v katerem bo predstavil svojo glasbeno pot in povedal, kako skrbi za svoj glas, z nami pa bo delil tudi to, v katere operne vloge bi se še rad prelevil. Prejemniki Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasboPrisluhnite pogovoru z baritonistom v katerem bo predstavil svojo glasbeno pot in povedal kako skrbi za svoj glas, z nami pa je delil tudi v katere operne vloge bi se še rad prelevil. Marko Erzar se je s petjem srečal v pevskem zboru, in sicer v mešanem mladinskem pevskem zboru Gimnazije Ledina, kasneje pa je pel še v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič. V študijskem letu 2015/2016 je opravil sprejemni izpit in se vpisal na Akademijo za Glasbo, kjer je bila njegova profesorica Barbara Jernejčič Fürst. Redno nastopa, izvaja samospeve, pa tudi opere in tako je še v času študija sodeloval pri izvedbah oper svojih kolegov študentov, v Weimarju je debitiral v vlogi Sprecher ter Papageno v Mozartovi Čarobni piščali, bil je Gandalf v operi Hobit Deana Burrya ter Don Giovanni v Mozartovem Don Giovanniju v Berlinu. Februarja lani je prevzel vlogo Franceta Prešerna v operi Julija Aleša Makovca, sodeloval pa je še pri več drugih predstavah. Poleg tega redno sodeluje tudi kot dodatni zborist v SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini, trenutno pa deluje kot pevec in kot pevski pedagog. Za svoj umetniški doprinos v vlogah Voltaire/ Pangloss/ Martin v opereti »Kandid« L. Bernsteina je v letu 2021 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani.

Harfistka Taja Rijavec je začela igrati harfo pri sedmih letih na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Anje Gaberc. Že v nižji glasbeni šoli je začela redno nastopati in prejemati nagrade na tekmovanjih. Leta 2015 je bila na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana sprejeta kot dijakinja, njena profesorica pa je ostala Anja Gaberc in pod njenim vodstvom je Taja Rijavec tudi maturirala. Zdaj študira na Konservatoriju v Maastrichtu pod mentorstvom Anneleen Lenaerts. Konec oktobra je nastopila na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Klubu Cankarjevega doma in se tam občinstvu predstavila z izvedbo del Alojza Srebotnjaka Gabriela Faureja in Benjamina Brittna.

Patricija Avšič se je v začetku decembra udeležila mednarodnega violinskega tekmovanja Jenoeja Hubaya za violiniste iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, mlajše od 20 let. Potekalo je v Miskolcu na Madžarskem pod pokroviteljstvom Festivalne akademije Budimpešta. V svoji starostni skupini (2. kategorija izmed štirih) je Patricija osvojila absolutno prvo mesto ter dve posebni nagradi: solistični nastop s filharmonijo iz Budimpešte in samostojni koncert na priznanem festivalu na Madžarskem. S svojim igranjem je bila najopaznejša violinistka tekmovanja, o kateri so veliko govorili tako preostali tekmovalci kot tudi poslušalci in člani žirije, ki ji napovedujejo velike uspehe in kariero koncertne solo violinistke. Po zmagi je kot prvonagrajenka svoje kategorije nastopila še na zaključnem koncertu in z izvedbo zahtevne skladbe Mauricea Ravela Tzigane še enkrat navdušila občinstvo ter sklenila štiridnevno tekmovanje.Na tekmovanju Jena Hubaya na Madžarskem je pred dnevi v svoji kategoriji osvojila absolutno prvo mesto in dve posebni nagradi.Patricija Avšič se je v začetku decembra udeležila mednarodnega violinskega tekmovanja Jena Hubaya za violiniste srednje-vzhodno evropskih držav mlajše od 20 let. Potekalo je v Miskolcu na Madžarskem pod pokroviteljstvom Festivalne akademije Budimpešta. V svoji starostni skupini (2. kategorija od štirih) je osvojila absolutno prvo mesto ter dve posebni nagradi: solistični nastop s filharmonijo iz Budimpešte in samostojni koncert na priznanem festivalu na Madžarskem. S svojim igranjem je bila najopaznejša violinistka tekmovanja, o kateri so veliko govorili tako preostali tekmovalci kot tudi poslušalci in člani žirije, ki ji napovedujejo velike uspehe in kariero koncertne solo violinistke. Po zmagi je kot prvonagrajenka svoje kategorije nastopila še na zaključnem koncertu in z izvedbo zahtevne skladbe Maurica Ravela Tzigane še enkrat navdušila občinstvo ter sklenila štiridnevno tekmovanje. Georg Philipp Telemann: Fantasia št.9, 1. stavek Henryk Wieniawski: Koncert za violino št. 1, 1. stavek Maurice Ravel: Tzigane Patricija Avšič, violina Beata Ilona Barcza, klavir

Poslušamo drugi del koncerta, na katerem je 9. novembra 2021 nastopila violinistka Manca Rupnik in s pianistom Patrickom Leungom izvedla Sonato za violino št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Manca Rupnik je pouk violine začela v Glasbeni šoli Vrhnika, nato svoje izobraževanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter pozneje še na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Igorja Ozima. Leta 2019 je tam diplomirala v razredu Rainerja Schmidta, zdaj pa je pod njegovim vodstvom še študentka magistrskega študija. Je prejemnica prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih tako solistično kot z zasedbo Klavirski trio Rupnik, v kateri igra z bratoma. Večkrat se je predstavila na recitalih, kot solistka je nastopila z več orkestri in je prejemnica dveh Škerjančevih nagrad Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Igra na violino goslarske mojstrice Katharine Abbühl (Aleksander Krilov Sub spirito 1999) iz Cremone.

Poslušamo posnetek koncerta, ki je potekal 9. novembra 2021 v Rdeči dvorani Magistrata v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Na koncertu je nastopila hornistka Ana Mir in s pianistko Majo Klinar izvedla Paul Dukas: Vilanela Ludvig van Beethoven: Sonata za rog in klavir v F-duru, op. 17 Olivier Messiane: Medzvezdni klic Ana Mir je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Škofja Loka v razredu profesorja Igorja Maroševiča in pozneje Alojza Kompana, potem pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Metod Tomac. Zdaj je študentka tretjega letnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Boštjanu Lipovšku. Je prejemnica različnih nagrad in priznanj na mednarodnih in nacionalnih tekmovanjih. Sodeluje v različnih komornih sestavih, orkestrih in kot vsestranska glasbenica pogosto sodeluje z različnimi orkestri v Sloveniji in v tujini, med drugim tudi s Slovensko filharmonijo. Leta 2021 je uspešno opravila avdicijo in se pridružila Orkestru ljubljanske Opere.

Poslušamo koncert, ki je potekal julija kot del poletnega festivala Solo e da Camera Akademije za glasbo in na katerem je nastopila sopranistka Aleksandra Radovanović s pianistom Igorjem Vićentićem. Aleksandra Radovanović je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje, nato je študij petja nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Edite Garčević Koželj, nato pa še na Deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu Gabriela Lipuša, kjer je leta 2016 z odliko diplomirala iz instrumentalne in pevske pedagogike. Leta 2019 je uspešno opravila sprejemni preizkus za magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu Barbare Jernejčič Fürst. S partnerjem, pianistom Igorjem Vićentićem, si prizadevata za obuditev samospevov skladatelja in dirigenta Mirka Poliča, ki sta jih uvrstila tudi na spored tokratnega koncerta. Edvard Grieg: ŠEST PESMI | SECHS LIEDER, OP. 48 Gruß (Heinrich Heine) Dereinst, Gedanke mein (Emanuel Geibel) Lauf der Welt (Ludwig Uhland) Die verschwiegene Nachtigall (Walther von der Vogelweide) Zur Rosenzeit (Johann Wolfgang von Goethe) Ein Traum (Friedrich Bodenstedt) Mirko Polič: EJ, MAČICE (Oton Župančič) TIHO PRIHAJA MRAK (Oton Župančič) ČE NA POLJANE (Josip Murn - Aleksandrov) KAKOR ŠUM CEFIROV (Silvin Sardenko) USPAVANKA (Vida Jeraj) ROMANCA (Gregor Koritnik - Griša) MENE NI POŽELA KOSA (Alojz Gradnik) ČEZ NOČ (Oton Župančič)

Nika Frelih je svojo glasbeno pot začela kot učenka orgel in petja v Glasbeni šoli Radovljica, v lanskem študijskem letu pa je bila študentka 1. letnika dodiplomskega študija orgel na Ljubljanski Akademiji za glasbo. V njeni interpretaciji bomo slišali dela Johanna Ludwiga Krebsa, Camilla Saint-Saënsa, Johanna Sebastiana Bacha in Guya Boveta.

Saksofonist Lan Meden je konec oktobra s pianistko Iren Seleljo nastopil na koncertu cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Florent Schmitt: Legenda za altovski saksofon in orkester, op. 66 Klara Mlakar: Stardust (Zvezdni prah) za altovski saksofon in klavir Frank Martin: Balada za altovski saksofon in orkester Lan Meden je svojo glasbeno pot začel na GŠ Frana Gerbiča v Cerknici pri Jerneju Šmalcu. Izobraževanje je nadaljeval na KGBL v razredu Leva Pupisa in Jana Gričarja. Jeseni 2020 se je udeležil študijske izmenjave na Akademiji Sibelius v razredu Joonatana Rautiole. Od oktobra 2018 se izobražuje v razredu Michaela Krenna na zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju.Frank Martin in noviteta Klare Mlakar na koncertu cikla Zvoki mladih.Saksofonist Lan Meden je konec oktobra s pianistko Iren Seleljo nastopil na koncertu cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Klara Mlakar: Stardust (Zvezdni prah) za altovski saksofon in klavir Frank Martin: Balada za altovski saksofon in orkester Lan Meden je svojo glasbeno pot začel na GŠ Frana Gerbiča v Cerknici pri Jerneju Šmalcu. Izobraževanje je nadaljeval na KGBL v razredu Leva Pupisa in Jana Gričarja. Jeseni 2020 se je udeležil študijske izmenjave na Akademiji Sibelius v razredu Joonatana Rautiole. Od oktobra 2018 se izobražuje v razredu Michaela Krenna na zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju.

Konec oktobra je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata potekal koncert Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Katarina Kralj in ob klavirski spremljavi Tanje Šterman izvedla Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka. Katarina Kralj je violino začela igrati pri 7 letih pod vodstvom Tatjane Špragar, ki je bila njena profesorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Istočasno se je šolala še pri Ilji Grubertu v Portogruaru v Italiji v okviru mednarodne glasbene delavnice Scuola di perfezionamento musicale. V drugem letniku srednje šole se je začela izobraževati na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je študirala v pripravljalnem razredu Regine Brandstatter. Sledil je vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Vasilij Meljnikov, zdaj pa je študentka Univerze za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razredu Ioane Cristine Goicea. V času svojega izobraževanja se je že večkrat preizkusila na tekmovanjih za mlade glasbenike in osvojila nekaj prvih in drugih nagrad, poleg tega pa tudi redno koncertira, kot solistka, pa tudi kot članica orkestrov, tako je bila med drugim tudi članica Mediteranskega mladinskega orkestra ter Mladinskega orkestra Evropske unije.

Poslušamo posnetek koncerta, na katerem je 4. februarja 2021 nastopil tolkalec Inti Pucihar in s pianistom Lianom Puciharjem izvedel Koncert za marimbo in godala (seveda v priredbi za klavir) Emmanuela Sejourneja. Inti Pucihar se je pri šestih letih začel učiti tolkala pod vodstvom Jake Strajnarja, potem pa je osnovno glasbeno šolanje nadaljeval na Glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nastje Jerman. Poleg tega je bil njegov profesor tudi Simon Klavžar. V lanskem šolskem letu je bil dijak četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer je sodeloval tudi v Simfoničnem orkestru KGBL, občasno pa nastopa tudi z orkestrom Glasbene šole Vrhnika. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri Nebojši Jovanu Živkoviću, Davidu Panzlu, Katarzyni Myćki in Philippu Lamprechtu. Je večkraten nagrajenec mednarodnih in državnih tekmovanj (Svirel, Temsig). V zadnjem času se veliko posveča igranju vibrafona, tako klasičnega kot jazzovskega, kjer je njegov mentor in korepetitor njegov oče Jaka Pucihar. Preizkuša se tudi v kompozicijskih vodah. Lian Pucihar se je začel učiti klavir pri šestih letih v razredu Ilonke Pucihar na Glasbeni šoli Vrhnika, z osmimi pa je pouk nadaljeval pri Kaji Stražar. Zdaj je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, smer jazz klavir, njegov mentor pa je Veljko Glodić. Vzporedno je njegov profesor klavirja še Tadej Horvat, uči pa se tudi igranja na saksofon pod vodstvom Zale Kejžar.

Poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je v začetku februarja v Viteški dvorani Križank nastopil tubist Žiga Kališnik s pianistko Karine Gišjan Roškar. R. V. Williams: Šest angleških ljudskih skladb J. Barnes: Koncert za tubo in orkester, op. 69 S. Rahmaninov: Vokaliza, op. 34, št. 14 Žiga Kališnik se je začel glasbeno izobraževati pri osmih letih, ko se je začel učiti igranja na diatonično harmoniko v Glasbeni šoli Laško-Radeče. Tam je glasbeno pot nadaljeval z učenjem tube pod vodstvom Davida Kajiča, pod mentorstvom katerega je tudi maturiral na I. gimnaziji v Celju in ob koncu šolanja prejel naziv naj glasbenika I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje. Trenutno je študent drugega letnika na Mozarteumu v Salzburgu. Svoje znanje je poglabljal na mojstrskih tečajih pri priznanih tubistih, kot so Roger Bobo, Sergio Carolino, Steven Mead, Josef Steinbock, Uroš Vegelj, James Gourlay, Nejc Merc, Uroš Košir. Je dobitnik prvih in drugih nagrad na regionalnih in mednarodnih tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu je v letih 2016 in 2018 dosegel prvo nagrado, v letih 2016 in 2017 prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu in leta 2017 drugo nagrado na državnem tekmovanju Temsig. Prav tako se je udeležil tekmovanj kot član v različnih komornih sestavih in orkestrih in z njimi osvojil prve nagrade.

Pred kratkim smo v naš studio 13 povabili kitarista Staša Čakša, da arhivno posname nekaj programa. Izbral je Johann Sebastian Bach: Prelude, Fuga and Allegro BWV 998 Giulio Aguado: Introduction et Rondo, Op.2, št. 2 Alojz Srebotnjak: Due movimenti Staš Čakš je igranje kitare začel pri šestih letih pri Anji Pirjevec. Glasbeno šolo je obiskoval v Rogaški Slatini in Mariboru. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer je svoje znanje igranja kitare izpopolnjeval pri Vojku Vešligaju. Z osmimi leti se je udeležil prvega mednarodnega tekmovanja, kjer je prejel zlato priznanje in drugo nagrado. Je prejemnik najvišjih nagrad na različnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Srbiji ter na Češkem in Hrvaškem. Je tudi dvakratni zmagovalec mednarodnega tekmovanja "Enrico Mercatali" v Italiji. Leta 2009 je s kitaro nastopil v oddaji Pod klobukom. Izvedel je tudi nekaj solističnih recitalov in se predstavil kot solist s kvartetom Feguš, s kitarskim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter harmonikarskim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2016 je prejel diplomo dr. Roman Klasinc Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Po končani srednji šoli se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Tomaža Rajteriča, kjer je magistriral z odliko. Med šolanjem na Akademiji je osvojil drugo nagrado na državnem tekmovanju ''TEMSIG" ter kot solist skupaj s harmonikarjem Rokom Fišerjem in komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedel Dvojni koncert za kitaro in bandoneon Astorja Piazzolle.

Posnetek s koncerta cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 31. maja 2021.

Poslušamo posnetek koncerta, ki je potekal julija v atriju Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru poletnega festivala Solo e da camera. Ta je nadomestil koncertni cikel z istim imenom, ki naj bi potekal celo leto, pa je zaradi epidemioloških razmer odpadel. Na festivalu je nastopila cela množica študentov in profesorjev. Danes bosta zaigrala dva, in sicer trobentač Kristjan Zupan ter pianistka Bojana Karuza. Kristjan Zupan je začel svojo glasbeno pot pri šestih letih v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu, kjer se je začel učiti klavir in trobento pri Janušu Rasiewiczu ter pri Dejanu Podbregarju, potem pa kmalu ugotovil, da bo poklicni glasbenik in tako se je po končani osnovni šoli leta 2010 vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Celju, kjer se je učil trobente v razredu Mirana Majcna. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo in pod vodstvom Franca Kosma letos tudi magistriral. V oddaji prisluhnite skladbam: Francis Thomé: Fantazija Georges Enesco: Legenda Charles Chaynes: Koncert za trobento in klavir

Ta teden poslušamo arhivni posnetek Sonate št. 10 v E-duru za violončelo in klavir Giuseppa Valentinija v izvedbi violončelistke Eme Krečič in pianistke Beate Ilone Barcza. Ema Krečič je violončelo začela igrati v glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani pod vodstvom Damirja Hamidulina, potem pa so bili njeni profesorji še Karmen Pečar Koritnik, Igor Mitrović in Jaka Stadler. Sicer je študentka Akademije za glasbo, prek izmenjave Erazmus pa je študirala tudi v Salzburgu na Univerzi Mozarteum v razredu Clemensa Hagna. Pogosto se udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike, tako je bila na primer uspešna na TEMSIG-u in na tekmovanju Petra Konjovića v Beogradu, veliko pa tudi nastopa. Priložnostno igra v različnih simfoničnih orkestrih, nastopila je tudi že kot solistka pred orkestrom, in sicer je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedla Variacije na rokokojsko temo v A-duru Petra Iljiča Čajkovskega, sodelovala pa je tudi že v več komornih zasedbah. Z bratom violinistom Matijo Krečičem sta med drugim nastopila na Piranskih glasbenih večerih. V oddaji lahko poslušate pogovor z glasbenico, v katerem pove več o svoji glasbeni poti, razkrije pa tudi, kdo je bil nekoč lastnik violončela, na katerega trenutno igra in s katerim je tudi posnela to sonato.

Poslušamo glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, ki je januarja 2019 zvenela na koncertu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Takrat je v Viteški dvorani Križank nastopila ruska violinistka Elizaveta Glazunova, ki je večino svojega nastopa izvajala glasbo Čajkovskega, in sicer je nastop oblikovala kot vsebinsko zaokroženo celoto: začela in končala ga je z delom Spomin na ljubi kraj, vmes pa je izvedla še Valček in Melanholično serenado. Z Elizaveto nastopa še pianistka Regina Glazunova.

Ta teden poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je 21. 2. nastopil trobentač Dominik Rus in ob spremljavi pianistke Nadje Rus izvedel: T. Slakan: Trumpetness H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester E. Bozza: Rustiques Dominik Rus je začel igrati trobento z desetimi leti na Glasbeni šoli Vrhnika. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Mateju Rihterju. Trenutno je študent drugega letnika magistrskega študija trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tiborja Kerekeša. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2017 prejel srebrno plaketo, tri leta kasneje je na istem tekmovanju prejel zlato plaketo in drugo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na prvem tekmovanju trobilcev Akademije za glasbo v Ljubljani Brass AG Competition je prejel drugo nagrado. Sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske policije, Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Je član Trobilnega kvinteta Schaka in Trobilnega ansambla Brass AG. Redno se udeležuje seminarjev pri priznanih slovenskih in tujih profesorjih, kot so Hakan Hardenberger, Reinhold Friedrich, Fruzsina Hara, Thomas Gansch, Laura Vukobratović, Ottaviano Cristofoli, Jeroen Berwaerts, Jure Gradišnik, Aleš Klančar.

Ta teden v oddaji gostimo Andraža Goloba, klarinetista, ki je spomladi uspešno opravil avdicijo za sodelovanje v slovitem orkestru Berlinske filharmonije. Ob tem uspehu smo ga povabili v studio, da sam kaj več pove o svoji glasbeni poti in o tem, kako se bo razvijala naprej. Guillaume Connesson: DISCO, toccata za klarinet in violončelo Izvaja Trio Tempestoso Maurice Ravel, prir. Andraž Golob: Volinski vrt iz cikla Moja mati gos Izvaja Trio Tempestoso György Ligeti: Šest bagatel za pihalni kvintet, 1. – Allegro con spirito Izvaja Pihalni kvintet Vivus Andraža Goloba je od nekdaj navduševala pripovedna moč orkestralne glasbe. S tem ne misli samo na programsko glasbo, globlji pomen je namreč mogoče najti v vsaki skladbi, pa naj bo ta napisana za solista, orkester ali komorno zasedbo. Na ta način se mu zdi posebej pomembno očinstvu približati tudi sodobno glasbo. Od sezone 2021/2022 je novi solo basovski klarinetist v orkestru Berlinske filharmonije, še pred tem pa je med letoma 2019 in 2021 zasedal mesto akademista v orkestru Dunajske filharmonije. Poleg tega je že nastopal tudi z Dunajsko državno opero, Nurnberškimi simfoniki, Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja in Graškimi filharmoniki in to pod vodstvom svetovno priznanih dirigentov, kot so John Williams, Daniel Harding, Christian Thielemann, Zubin Mehta, Christoph von Dohnanyi, Christoph Eschenbach, Semyon Bychkov in drugi. Leta 2018 se je kot solist predstavil na festivalu Mecklenburg-Vorpommern, kjer je z Norddeutsche Philharmonie Rostock izvedel Mozartov koncert za klarinet in orkester, poleg tega pa je tudi zmagovalec več tekmovanj za mlade glasbenike.

Poslušamo koncert, na katerem je februarja 2010 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Solistični recitali Akademije za glasbo nastopil violinist Nejc Mikolič. HENRI VIEUXTEMPS: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR, OP. 36 Klavir: FRANJA GOMBOC, Viola: NEJC MIKOLIČ

Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta, ki ga je januarja 2012 pripravila Glasbena mladina ljubljanska v sodelovanju s Cankarjevim domom, in sicer v ciklu Mladi mladim. Takrat je polovico koncerta oblikoval saksofonist Jan Gričar s pianistom Zoltanom Petrom in prav posnetek njunega nastopa bomo poslušali v današnji oddaji. CHRISTIAN LAUBA: JUNGLE WILLIAM ALBRIGHT: SONATA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR

V okviru cikla poletnih ponovitev okrog 10 let starih oddaj, ki jih posvečamo danes uspešnim glasbenikom, bomo poslušali del otvoritvenega koncerta Koncertnega abonmaja akademije za glasbo, ki je bil 20. januarja 2012 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije, in sicer nastop pianistke Ane Semiš Bursać. Pianistka je nižjo glasbeno šolo končala v razredu Helene Megušar, nato se je vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo, kjer je bil njen profesor Hinko Haas, na Akademiji za glasbo pa je njena mentorica postala Dubravka Tomšič Srebotnjak. Na akademijo se je nato vrnila po študiju na Visoki šoli za glasbo v Baslu, kjer je študirala pri Tobiasu Schabenbergerju, zdaj pa je poleg koncertiranja tudi asistentka Dubravke Tomšič Srebotnjak na ljubljanski akademiji.

Poletno oddajo, v kateri poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, ta teden posvečamo Petri Vidmar. Tolkalka deluje kot komorna glasbenica (kvartet Tetrakis ter duo Xylocorda), poleg tega je na Akademiji za glasbo docentka za tolkala, v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija pa je zaposlena kot solistka. Sicer pa je danes uveljavljena tolkalka na svojo pot stopila kot pianistka pod vodstvom Jožice Prus v Novem mestu, po končali nižji glasbeni šoli iz klavirja pa se je odločila, da se bo učila še igranja na tolkala. Njen prvi profesor je bil Miro Tomšič, ki jo je pripravil na študij na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je njen profesor postal Jernej Šurbek. Pod njegovim vodstvom je pozneje tudi diplomirala na Akademiji za glasbo. V njeni interpretaciji nas danes čakajo Libertango za marimbo Erica Sammuta, Land za marimbo Takatsuguja Muramatsuja, Suomineito za vibrafon Nebojše Jovana Živkovića in dve deli Keiko Abe: Michi ter Kazaška uspavanka.

Ta teden bomo poslušali posnetek koncerta Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je aprila 2010 nastopil Matjaž Porovne. V Glasbeno šolo Franca Šturma se je vpisal že s sedmimi leti, njegova profesorica pa je bila Manca Golež. Svojo glasbeno pot je potem nadaljeval na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, in sicer v razredu Dušanke Stražar, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov mentor Primož Novšak. Po študiju pod njegovim vodstvom se je vpisal še na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Eszter Haffner ter na Glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je bil njegov mentor Taras Pečeni. Zdaj deluje kot prvi violinist v Orkestru Slovenske filharmonije. V oddaji bomo poslušali skladbo Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa ter Sonato v g-molu – Vražji trilček Giuseppa Tartinija, ki ju je izvedel ob klavirski spremljavi Jana Severja.

Cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, nadaljujemo s Tanjo Sonc, in sicer bomo poslušali program, ki ga je za arhiv posnela v našem studiu leta 2009. Že do takrat se je s svojim igranjem večkrat dokazala in osvojila številne nagrade na državnih in številnih mednarodnih tekmovanjih. Bila je absolutna zmagovalka na tekmovanju Etude in skale v Zagrebu, prejela je Škerjančevo nagrado Srednje glasbene šole, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG pa je prejela prvo nagrado in priznanje za doseženih vseh sto točk, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter recital na poletnem festivalu Lent v Mariboru. Ob tej zmagi smo jo povabili v naš studio, kjer je posnela tudi Caprice Nicoloja Paganinija, Arietto na G-struni Lucijana Marije Škerjanca in Sonato op. 24 Ludwiga van Beethovna.

Poslušajte še eno od poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat bomo oddajo posvetili hornistu, ki je bil v času, ko je potekal koncert, študent Boštjana Lipovška na ljubljanski Akademiji za glasbo. Jože Rošer se je že takrat – okrog leta 2010 redno pojavljal na koncertnih odrih. V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Solističnih recitalov na Magistratu, ki ga pripravlja Akademija za glasbo, poleg tega koncerta pa je v tistem času tudi že nastopil kot solist: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je izvedel prvi Straussov koncert za rog in orkester, na izvedbo drugega, ki ga je nato izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije, se je takrat še pripravljal, poleg tega pa je izvedel tudi Koncert za rog in orkester Larsa Erica Larssona s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in za to izvedbo takrat prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. V oddaji bomo poslušli posnetek koncerta, ki je potekal februarja 2010 v okviru cikla Solistični recitali, in sicert Introdukcijo in rondo op.51 Johanna Wenzela Kalliwode ter Tri epizode za rog v F-duru Janija Goloba. S klavirjem ga spremlja Stanislav Krutilov.Kako sta leta 2010 v Rošerjevi interpretaciji zvenela Kalliwoda in GolobPoslušajte še eno od poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat bomo oddajo posvetili hornistu, ki je bil v času, ko je potekal koncert, študent Boštjana Lipovška na ljubljanski Akademiji za glasbo. Jože Rošer se je že takrat – okrog leta 2010 redno pojavljal na koncertnih odrih. V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Solističnih recitalov na Magistratu, ki ga pripravlja Akademija za glasbo, poleg tega koncerta pa je v tistem času tudi že nastopil kot solist: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je izvedel prvi Straussov koncert za rog in orkester, na izvedbo drugega, ki ga je nato izvedel z Orkestrom Slovenske filharmonije, se je takrat še pripravljal, poleg tega pa je izvedel tudi Koncert za rog in orkester Larsa Erica Larssona s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in za to izvedbo takrat prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. V oddaji bomo poslušli posnetek koncerta, ki je potekal februarja 2010 v okviru cikla Solistični recitali, in sicert Introdukcijo in rondo op.51 Johanna Wenzela Kalliwode ter Tri epizode za rog v F-duru Janija Goloba. S klavirjem ga spremlja Stanislav Krutilov.

Klarinetistu Blažu Šparovcu bomo posvetili današnjo oddajo, četrto iz cikla poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Danes nas čakajo trije posnetki, ki jih je Blaž Šparovec leta 2011 posnel v našem studiu, z njimi pa smo ga prijavili na tekmovanje mladih glasbenikov Concertino Praga. Z njimi je osvojil tretje mesto. Blaž Šparovec se je klarinet začel učiti v glasbeni šoli v Radovljici v razredu Luke Kemperleta, nato pa se je odločil, da študij nadaljuje na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu Andreja Zupana. Študiral je nato v Berlinu v razredu Francoisa Bende, kjer zdaj deluje kot asistent na Univerzi za umetnost. Poleg tega deluje kot solist in je že nastopal z različnimi priznanimi orkestri kot komorni glasbenik in kot član orkestrov, tuje pa mu ni niti studijsko snemanje.

V okviru poletnega cikla oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, bomo poslušali odlomka z dveh koncertov, na katerih je nastopil kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Prvi je bil leta 2011, drugi pa leto zatem. Glasbenik se je s sedmimi leti sicer začel učiti klavir, kitaro pa je v roke vzel šele leto zatem, in sicer pod vodstvom Eve Hren na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Tam je pozneje tudi maturiral iz kitare in glasbene teorije, nato pa se je vpisal na študij kitare na Akademiji za glasbo v razred svojega očeta Andreja Grafenauerja. Diplomiral je leta 2013, potem je leta 2017 magistriral iz historičnih brenkal v Benetkah pri Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 v Zagrebu pri Istvánu Römerju. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje izbirni predmet lutnjo in historične inštrumente s strunami.

Danes bomo v ciklu poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes priznanih glasbenikov, poslušali flavto, in sicer jo bomo posvetili Evi Nini Kozmus, flavtistki, ki je leta 2010 zmagala na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Takrat je prvič opozorila nase, potem pa se je njena kariera lepo razvila in se razvija še danes. Pa začnimo kar z glasbo, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, ki je potekal novembra 2007 v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije.

Letošnje poletje bomo oddaje Mladi virtuozi posvetili uspešnim glasbenikom, ki danes niti niso več tako zelo mladi, so pa bili v času, ko so nastali posnetki, ki jih bomo poslušali. Poslušali bomo namreč približno deset let stare posnetke koncertov, na katerih so nastopili danes uspešni koncertanti, člani pomembnih poklicnih orkestrov in profesorji na različnih koncih, ne samo v Sloveniji. Cikel bomo začeli s kontrabasistom Dunajskih filharmonikov Iztokom Hrastnikom, ki je aprila 2010 nastopil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Takrat je ob spremljavi pianista Stanislava Krutilova izvedel prvo Elegijo v D-duru Giovannija Bottesinija ter Suito v starem slogu Hansa Frybe.Poletne ponovitve - cikel oddaj v katerih poslušamo okrog 10 let stare koncertne posnetke danes priznanih glasbenikov.Cikel poletnih oddaj, ki jih posvečamo danes priznanim glasbenikom, bomo začeli s kontrabasistom Iztokom Hrastnikom, in sicer bomo poslušali posnetke, ki so nastali leta 2010 v ljubljanskih Križankah: GIOVANNI BOTTESINI: ELEGIJA ŠT. 1 V D-DURU ZA KONTRABAS IN KLAVIR HANS FRYBA: SUITA V STAREM SLOGU ZA KOTRABAS SOLO Klavir: STANISLAV KRUTILOV Kontrabas: IZTOK HRASTNIK

Ta teden bomo v oddaji predstavili mednarodno tekmovanje Matije Bravničarja, ki ga je letos prvič organizirala Glasbena šola Logatec, na njem pa so se pomerili mladi violinisti, ki se igranja na violino učijo v nižjih glasbenih šolah. Poleg nastopov najboljših izmed več kot 90 tekmovalcev boste v oddaji lahko prisluhnili še pogovoroma z organizatorji, in sicer z ravnateljem glasbene šole Primožem Malavašičem in predsednikom žirije Matejem Avšičem.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovoru, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Tilen Lebar je predstavnik mlajše generacije glasbenikov in je dejaven predvsem na področju komponiranja komornih del, poustvarjanja del mlajših avtorjev, v polju improvizirane glasbe in interdisciplinarnih umetnosti. V kompozicijah izkazuje izredno poznavanje individualnih inštrumentalnih tehnik, barvne skladnosti, detajlnih struktur in zvočnih tinktur, ki se kompletno izražajo v njegovem osebnostnem izrazu in introvertiranosti njegove glasbe, ki je bila deležna izvedb v Estoniji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in na Nizozemskem. Je prejemnik štipendije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za podiplomski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.

V tokratni oddaji Mladi virtuozi bomo poslušali posnetek oddaje, ki je nastala leta 2018, pripravila jo je Katarina Radaljac. Poslušali bomo harfistko Ulo Mlakar, ki je 9. februarja 2018 nastopila v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi. Cikel prireja Glasbena mladina ljubljanska. Slišali bomo interpretaciji dveh skladb, in sicer: Impromptu št. 6, op. 86 Gabriela Faureja ter Sonatino op. 30 Marcela Tournierja.

V središču pozornosti so najboljši mladi glasbeniki, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden oddajo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.