Winamp Logo
Lokalni čas Cover
Lokalni čas Profile

Lokalni čas

Slovenian, News, 1 season, 163 episodes, 1 day, 6 hours, 45 minutes
About
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Episode Artwork

90-letnica bloškega letališča

V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
6/13/202411 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Ptujsko poletje

V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
6/6/202413 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Znak evropske dediščine projektu Cisterscapes

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
5/30/202410 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Izzivi turizma v Posočju

Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.
5/23/202413 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Tedni evropskih geoparkov

Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
5/16/202411 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Evropska vas je projekt povezovanja

Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
5/9/20248 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

"Na pomoč!" in "Srečno pot!" s Štajerske

Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.
5/2/202412 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Žirovske Cvetke praznujejo!

V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
4/25/202411 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Žirovske Cvetke praznujejo

V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
4/25/202411 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Vrata odpira prenovljeni grad Borl

Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
4/18/20248 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

Se speča lepotica v Mirni prebuja?

V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
4/11/20249 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Leto ljutomerskega kasača

Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
4/4/202412 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Dragonarji generala Maistra z Unca še peli tudi na dveh porokah potomcev Habsburžanov

Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
3/28/202414 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Šopek pomladi iz Kopra: Od praznovanja Univerze do Kosovela

Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
3/21/202410 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Koroške turistične kmetije: "kjer se odpre nebo in svet"

3/14/202410 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Teče obnova Plečnikovih tržnic

Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
3/7/202414 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

K(ak)o boš prišla na Bled?

Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
2/29/202412 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

Reka Pivka je včasih tekla v nasprotno smer

V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
2/22/202413 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Mineva 50 let od prve izvedbe Trnovskega maratona

V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
2/15/202413 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Kdo je dal pobudo za Zdravljico in kako je mariborski tonski mojster pridržal smuči Juretu Franku

Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
2/8/202413 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

"Kruha ne naredi moka, ampak roka"

Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
2/1/202410 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Na Ljubnem vse nared za skakalni praznik

Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
1/25/202410 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Dobro jutro, Goriška!

V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
1/18/202410 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Mesec Drobnjakovih štrukljev na žup in Okusi Škofjeloškega

Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
1/11/202410 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

V Beli Krajini se začenja Leto Domovine

V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
1/4/20247 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

»Zelo lepo pojemo, uči nas prijazna učiteljica, luštno je!"

V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
12/28/202311 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

December je Ptuju prinesel kar nekaj daril

V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
12/21/202311 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Božični čas v Prlekiji diši tudi po medenih hiškah

Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
12/14/202310 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

(Ob)morska čarovnija decembra je zažarela

Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
12/7/202312 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Na Koroškem jabolko ne pade daleč od moštva

Letos smo o regiji največ slišali zaradi poplav, a si zelo prizadevajo življenje vrniti v stare tire. Del tega je tudi ohranjanje tradicije pridelave mošta. Pa ne vinskega. Koroška je v marsičem posebna in tudi tokrat je tako. Mošt pridelujejo iz starih sort jabolk. Krstili so ga na t.i. Andrejevanju. Tam pa so izbrali tudi ambasadorko, moštno dčvo. Več pa naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc v tokratni epizodi Lokalnega časa.
11/30/202310 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Vino iz trte na ljubljanskem grajskem griču dosega zavidljive kriterije kakovosti

Ljubljanski grajski vinograd sicer še vedno sodi med mlade vinograde, zasajen je bil leta 2016, nastal pa je v sodelovanju javnega zavoda Ljubljanski grad, vinskega konventa svetega Urbana in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je strokovni nosilec projekta. Da je Ljubljana, ki ne leži daleč od tradicionalno vinorodnih okolišev, močno povezana z vinom, dokazuje tudi dejstvo, da je že leta 1987 dobila naziv mesto trte in vina. Tokratno epizodo je pripravil Peter Močnik, pogovarjal se je z dr. Francijem Čušem.
11/23/202313 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

36. Čufarjevi dnevi na Jesenicah - "cvetober slovenskega ljubiteljskega gledališča"

Na Jesenicah so se v torek začeli Čufarjevi dnevi. To gorenjsko mesto te dni diha s kulturo ljubiteljskega gledališča in gledališčniki z vse Slovenije. Festival je v 36 letih postal revijska, delovna in tudi tekmovalna prireditev , kjer se zberejo najboljši ustvarjalci ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva. O tem v Lokalnem času naša dopisnica Romana Erjavec.
11/16/202311 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Preko Senožeč do Divače - od mitnice do jame

V tokratni epizodi Lokalnega časa smo se odpeljali proti krajem, ki se ponašajo z Unescovo svetovno dediščino – Škocjanskimi jamami in proti Divači, kjer je pred 116-imi leti na svet privekala slovita Ita Rina in kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. Ampak tokrat smo s Sabrino Mulec obiskali tiste bolj skrite biserčke občin Divača in Hrpelje-Kozina. Potepali smo se po podzemlju – po Divaški jami, se spustili v rudnik črnega premoga v Vremski dolini, pokukali v najstarejšo srednjeveško mitnico v Senožečah n se za konec povzpeli še na gornjo Lintverjevo pot v Rodiku.
11/9/202312 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Kaj imata skupnega Trubar in Stara trta z Lenta?

V tokratni epizodi Lokalni čas nam je Stane Kocutar postregel z jesenjo v vseh svojih barvah. Maribor te dni gosti 30. Balkansko računalniško olimpijado, pred vrati je najodmevnejše javno Martinovanje v Sloveniji, trta pa zdaj povezuje tudi Maribor in Rašico pri Velikih Laščah.
11/2/202310 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

O petelinu, ki ne kikirika

Divji petelin je žival, ki je navdihnila tri koroške ustvarjalce, da so v okviru projekta Pohorka, o njem posneli animirani film. Film je nastal s klasično tehniko (za dobre 4 minute so potrebovali 4000 sličic). Vse to pa z namenom izboljšanja stanja habitatov in živalskih vrst na območju Nature 2000 na Pohorju. Darja Pograjc se je pogovarjala z Metko Pirc, dopisnico za Koroško.
10/26/202313 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Suha vinoteka gospe Abram

10. oktobra leta 1993 je Zdravka Abram z vinske steklenice odlepila prvo etiketo, arhivirala v mapo, zraven pripisala še zbrano družbo in jo položila v. t.i. vinsko spominsko knjigo oziroma suho vinoteko. Gre za izvirno zamisel, ki beleži obisk različnih krajev, potovanj pa tudi prelomnih življenjskih dogodkov. V 30-ih letih se je v suhi vinoteki nabralo okoli 1050 arhiviranih vinskih etiket, od teh jih je Zdravka Abram izbrala okoli 40 etiket in jih nedavno predstavila v knjigi Radožive prigode. Gostimo jo v Lokalnem času.
10/19/20239 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Socialni nogomet: poligon za treninge življenja

Program t. i. socialnega nogometa je zasnovalo amatersko nogometno društvo iz Rima, ki želi nogometna igrišča spremeniti v poligon za treninge življenja, prve tekme pa so pred dnevi odigrali tudi v Ajdovščini. Tamkajšnja srednja šola Vena Pilona namreč sodeluje v programu Erasmus plus, ki spodbuja družbeno vključevanje ob pomoči nogometa. Iz goriške regije pa tudi o drugih temah: v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 se tam obeta prav poseben razstavni prostor v obliki tako imenovane taktilne galerije, v Lokovcu na Banjški planoti pa se lahko pohvalijo s skulpturami iz lokovškega kamna izpod rok umetnika Sebastjana Peršolje.
10/12/202311 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Bliža se 140. obletnica obstoja podružnične šole v Ledinah nad Spodnjo Idrijo

5. oktober je svetovni dan učiteljev, zato smo Lokalni čas obarvali s šolsko tematiko. Dragocenost našega šolskega sistema so zagotovo podružnične osnovne šole. Veliko teh je zaradi premalo otrok ugasnilo. Z lokalno dopisnico Nino Brus pa smo se pogovarjali o podružnični šoli Ledine nad Spodnjo idrijo, ki teh težav nima.
10/5/202314 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Mobilnost v Celju - kaj se je premaknilo v šestih letih?

Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
9/28/20238 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

S Pešbusom po Medvodah

Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
9/21/202312 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

Bodo vinorodni griči na Dolenjskem izgnili?

Pred vrati je eno najlepših opravil za Slovence - trgatev. Koliko časa še, se sprašujejo mnogi, saj se v Sloveniji trend krčenja vinogradniških površin nadaljuje. Tudi na Dolenjskem, kjer se je ustanovila civilna iniciativa za ohranitev vinogradov v vinskih goricah. Pristojnim v državi bodo predlagali dodatno obdavčitev lastnikov zidanic brez trt, ker s tem spreminjajo značilno krajino vinorodnih griče. To bo tudi tema današnjega Lokalnega časa z dopisnikom in vinogradnikom Jožetom Žuro.
9/14/202310 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Ribniška knjižnica Miklova hiša zaradi poplave deluje okrnjeno

Marko Škrlj nas tokrat pelje od Kostela do Ribnice. Kostelski grad bo izboljšal dostopnost za gibalno ovirane, v Ribnici pa je še vse pod vtisom 46. Ribniškega sejma. Koliko pa je zanimanja za izdelovanje suhe robe? To bomo preverili v Rokodelskem centru, kjer se bo prav kmalu začela nova sezona tečajev. V ribniški knjižnici Miklova hiša pa v jesen ne gredo tako živahno. Julija so bili zaradi počenega hidranta prostori poplavljeni, škode je veliko, to pa po besedah direktorice pomeni tudi okrnjeno obratovanje. Več o tem pa v sveži epizodi Lokalnega časa!
9/7/202312 minutes, 1 second
Episode Artwork

Front@: Sodobni ples v Murski Soboti

Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
8/31/202311 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

"Luk mora biti vsaki den, al je taki ali onaki, luk je"

Tokratne minute za Lokalni čas bomo preživeli v ritmu ptujskega. V najstarejšem slovenskem mestu, ki ga pisni viri omenjajo že v antiki. Ptuj oziroma rimsko Petoviono prvič pisno omenja rimski zgodovinar Tacit pred 1954-imi leti oziroma leta 69. Našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nam bo o zgodovini Rimljanov na Ptuju povedala nekaj več, pa bomo prosili še, da nas pelje na Dneve poezije in vina ter med iskrive lűkarice.
8/24/202310 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

"Izolska ribiška flota je bila nekaj časa največja na področju Jugoslavije"

Ribištvo v Izoli ima bogato preteklost. O njej priča zbirka v hiši morja – Izolana: od prave ribiške barke, ladijskih modelov, prikaza razvoja ribje predelovalne industrije, naučite se lahko ribiških vozlov ali pa s pomočjo sodobne tehnologije zaplujete kot pravi ribiči. Hišo morja bomo obiskali v lokalnem času, saj je pred vrati največja tradicionalna prireditev v Izoli – ribiški praznik. Ob tem pa bomo pogledali še kakšen je turistični utrip v mestu. V Lokalni čas na Prvem se nam tokrat oglaša Tjaša Lotrič.
8/17/202314 minutes, 1 second
Episode Artwork

Dopisnica Metka Pirc o tem, kako je potekalo poročanje o in s Koroške

Naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc, je tokrat odmerila svoj čas poročanja o katastrofalnih poplavah, ki so prizadele regijo.
8/10/202312 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Popotovanja po postojnski občini

Lokalni čas nam je tokrat odmerila Sabrina Mulec, odpravili smo se po zelo zanimivih poteh, po Planinskem polju, Scilkini učni poti, pa do Unške koliševke in po Postojni.
8/3/202313 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Današnji mestni predeli Ljubljane so večinoma nekdanje vasi

Šiška, Bežigrad, Kodeljevo, Prule, Vodmat, Štepanjsko naselje, Koseze, Stegne ... Kar nekaj zanimivih imen nosijo predeli Ljubljane in pogosto ne poznamo njihovega pomena, razen nekaterih, ki so zelo povedni. V Lokalnem času z akademikom dr. Markom Snojem z Inštitututa za slovenski jezik Frana Ramovša razdelamo nekatera poimenovanja in zgodbe.
7/27/202315 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Hrastnik, najmanjša zasavska občina z veliko zanimivostmi

Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v najmanjši zasavski občini, v Hrastniku, kjer si občina močno prizadeva ohraniti dediščino rudarstva, ki je več kot 200 let krojilo življenj kraja, in jo ponuditi obiskovalcem. Se pa v Hrastniku lahko pohvalijo tudi z edinstvenim na novo nastajajočim muzejem uporništva pri nas, pa tudi festivalom delavskega filma Kamerat, ki je eden redkih tovrstnih festivalov v Evropi, pa z 70.let starimi marionetami, nekatere med njimi še danes na odru razveseljujejo občinstvo. In nenazadnje obisk Hrastnika ponuja tudi številne pohodniške, kolesarske in plezalne možnosti – pred kratkim so uredili tudi novo ferato. In če se želite podati v podzemlje, vas v Hrastniku popeljejo tudi tja. Pripravlja dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
7/20/202313 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Dolina Vrat in Vršič: "Zapornice naj bi postavili že letos"

Turistična sezona še ni na vrhuncu, pa se na Gorenjskem že tre turisov in seveda je prometna ureditev in zastoji ter preobremenjenost tudi tema letošnjega poletja. A obeta se kar nekaj sprememb, ki naj bi, pravi dopisnica Romana Erjavec, začele veljati v prihodnji sezoni.
7/13/202313 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Projekt revitalizacije Banove domačije v Artičah

V Posavje, natančneje v bližino Brežic, nas je v četrtkovem jutru odpeljala dopisnica Suzana Vahtarič. V Lokalnem času smo izvedeli, kako v Artičah na Banovi domačiji, ki je etnološki muzej na prostem, zaganjajo revitalizacijski projekt.
7/6/202312 minutes
Episode Artwork

Naj medi poletno dogajanje v Mariboru!

Tokratni Lokalni čas je odmeril Stane Kocutar. Od Festivala Lent do največje športne prireditve, ki jo gosti Maribor to poletje. In vse vmes. Tam najdete tudi medeno tržnico in ko se okrepčate zavijete na Slovensko planinsko pot. Ideja o njej se je porodila prav, kakopak - Mariborčanu.
6/29/202312 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Na Idrijsko: Srečanja z medvedi in občinski praznik

Nina Brus nam odmeri tokratni Lokalni čas, ki bo idrijsko obarvan. Vedno več ljudi poroča o srečanju z medvedom. Kako je s to populacijo v idrijskih gozdovih ter na kaj biti pozoren, ko stopaš v njihov življenjski prostor? Lačnega medveda lahko zamika denimo drobnica na paši, zato je pomembno, da je tá zaščitena. Zgleden primer varovanja imajo na kmetiji Kržič v Kamniku pod Krimom. Tudi tja bomo zavili in se spomnili tudi na občinski praznik.
6/22/202310 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Po sladoledni cesti do soških brzic

Na polovici junija smo samo še kratek, tedenski korak do najdaljšega dne v letu. Poletje je tu in vsakršna osvežitev še kako prav pride. Toda preden si jo tokrat privoščimo, se najprej sprehodimo po Ravnikarjevi Novi Gorici, potem pa po ledeno-sladko osvežitev v zgornjo Vipavsko dolino in za konec še z raftom po zgornjem toku reke Soče. iz novogoriškega radijskega studia: Valter Pregelj in tonska mojstrica Mateja Grebenjak.
6/15/202310 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Šest novih mostov za Novo mesto

V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
6/8/202310 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Kranjsko Prešerno poletje in drugi dogodki

1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
6/1/20239 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

60 let Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
5/25/202311 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Zob časa in kaj za pod zob: Žovnek in Žovneška gospoda

Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
5/18/20239 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Imenitna prenova 'Hiše na Purgi' in japonski obisk v Kočevju

V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo na Notranjsko in Kočevsko. Najprej bomo obiskali vasico Sveti Vid nad Cerknico, ki jo krasi tako imenovana Hiša na Purgi, imenitno prenovljeni kulturni spomenik lokalnega pomena, nato pa bomo nekaj minut namenili zaključku projekta medkulturne izmenjave med šolo Fukui iz Japonske in Osnovno šolo Ob Rinži v Kočevju. Lokalni čas bo tokrat odmeril Marko Škrlj.
5/11/202312 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

V Piranu pričakujejo 16 potniških ladij in snemanje novega filma

"Piran?, Piran je ...Piran!. No, Piran so jadrnice, ... veliko jadrnic. In jadrnice so... bele, modre, rdeče, zeleno bele, modro bele... In Piran so ozke uličice..." Tako se začne mladinski roman Tartinijev ključ, ki ga je napisal Roman Kukovič, in ki bo kmalu postal film. Snemali ga bodo seveda v Piranu, kamor se je za dobro jutro z mikrofonom odpravila Tjaša Škamperle. S sogovornico, Sandro Martinčič Loboda, predsednico krajevne skupnosti Piran, sta se pogovarjali o tem, kako na življenje v mestu vpliva snemanje filmov in reklam. V letošnji sezoni pa pričakujejo tudi 16 potniških ladij, ki se bodo zasidrale pred Piranom in seveda pomenijo pravi logistično - gospodarsko- turistični izziv. Kako se ga bodo lotili pa lahko slišite v tokratni epizodi Lokalni čas!
5/4/202313 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Pomen Ljubljane za odporniško gibanje med 2. svetovno vojno

26. aprila 1941 so se v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini na sestanku, ki so ga pozneje razglasili za ustanovni sestanek, zbrali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, kulturnikov in Sokolov. Na letaku, ki so ga natisnili nekaj dni po sestanku, so zapisali, da so ustanovili 'osvobodilno fronto slovenskega naroda'. Osvobodilna fronta je bila slovenska posebnost v razvoju odporništva, saj česa podobnega ni bilo v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini in širše. Zakaj je bila OF tako posebna in kako je k njenemu razvoju prispevala zlasti Ljubljana, o tem v tokratnem Lokalnem času z dopisnikom Petrom Močnikom.
4/27/202313 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Čez Hudo luknjo nekdaj roparji, zdaj pa kolesarji

Med Koroško in Velenjem nastaja ena najlepših kolesarskih poti v Sloveniji. Že gradnja je pritegnila ogromno pozornosti, saj je prepletena tudi s številnimi zgodbami in atrakcijami. Tja nas je odpeljala dopisnica Metka Pirc.
4/20/202311 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Preplet glasbe in nadzvočnega letenja

Godbeno društvo rudarjev Idrija je lani doživelo dve veliki spremembi. Po več kot 20-ih letih uspešnega in plodovitega sodelovanja se je od vloge dirigenta poslovil Domen Prezelj, nasledil ga je vsestranski in prekaljeni glasbenik Aljoša Deferri. Idrijska godba pa je prvič v zgodovini dobila predsednico, na to mesto je bila izvoljena Nives Koželj Bizjak, ki se je idrijski godbi na pihala pridružila pred dvajsetimi leti. Dve leti je bil član idrijske godbe tudi Vojko Gantar, ki pa se je potem odločil za poklic vojaškega pilota. V sklopu Muzejskih večerov je pripovedoval o svoji poklicni poti in prigodah.
4/13/202311 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Prepletanja: Projekti razvoja podeželja v Spodnjem Podravju

V minulih dneh se je naša dopisnica iz Spodnjega Podravja Gabrijela Milošič pomudila pri treh Lokalnih akcijskih skupinah v Spodnjem Podravju. Gre za združenja, ki temeljijo na tristranskem partnerstvu, ki vključuje predstavnike javnih ustanov - to so običajno občine, pa tudi gospodarstvo in civilna družba. Z evropskimi sredstvi podpirajo razvoj manjših projektov na podeželju, ki pa naj bi pomembno izboljšali kakovost življenja. Lahko bi rekli, da delujejo v skladu s pregovorom "zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača". Evropska unija se k sreči zaveda pomena razvoja podeželja in zato vanj vlaga iz najmanj dveh skladov, kmetijskega in regionalnega. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas.
4/6/202311 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Prem - rojstna vas Dragotina Ketteja

Na Premu se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Vasica se ponaša z gradom, ki se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju. S cerkvijo svete Helene, ki jo je s poslikavami zaznamoval priznani slikar Tone Kralj, znan tudi po tem, da se je v medvojnem in vojnem obdobju, ko je Primorska pripadala Italiji, s čopičem upiral fašizmu in zatiranemu primorskemu rojaku s poslikavami, v katerih se je norčeval iz fašistov in poveličeval slovenstvo, vlival pogum. Na Premu pa živi in dela še ena pesnica in pisateljica – Danica Pardo. Prem je obiskala Sabrina Mulec.
3/30/202311 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Prihodnost Letališča Edvarda Rusjana še v zraku

Na ministrstvu za infrastrukturo so že drugič podaljšali konec lanskega leta objavljen razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tudi tokrat so, kot so pojasnili, to storili na prošnjo interesentov, ki imajo zdaj za prijavo čas do pojutrišnjem - 25. marca. Mednarodno letališče bi še kako prav prišlo za logistično podporo projekta, kot je največji športni dogodek za mlade, Olimpijski festival evropske mladine. Tudi o tem v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, ki nam je kot vselej natrosil cel kup zgodovinskih zanimivosti, tudi o zlatih drobcih v Dravi in premiku ure.
3/23/202312 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

450. obletnica velikega kmečkega upora v Posavju

Skozi kulturo se peljemo v čase pred 450 leti, ko je bila med Brežicami, Krškim, Sevnico in Bistrico ob Sotli na pohodu puntarska vojska - v velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573.
3/16/202311 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Bo Zasavcem uspelo zaščititi njihovo jetrnico?

Slovenci se radi pohvalimo tudi s svojo kuhinjo oziroma kulinariko in vsaka od naših pokrajin se zagotovo lahko pohvali s kašno, če ne kar z več posebnostmi. Tokrat bomo malce pokukali v zasavsko kulinariko, ki je, ko govorimo o slovenski kuhinji, zagotovo ena manj znanih. Dobro jutro želim naši zasavski dopisnici Karmen Štrancar Rajevec, ki je v nekaj desetletjih bivanja v Zasavju, zagotovo že okusila in preizkusila vsaj delček zasavske kulinarične tradicije. Jim bo uspelo zaščiti njihovo jetrno klobaso, zasavsko jetrnico?
3/9/202311 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Zgodovina zdravstva v Ljubljani

O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
3/2/202313 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Protipožarni oljčniki in druge zgodbe z Goriškega

Zadnje četrtkovo v februarju v Lokalnem času prinaša most s kolegi v studiu v Novi Gorici. Oglasil se nam je Valter Pregelj, ki je za nas pripravil tri teme. Govorili bomo o pobudi kraških oljkarjev in znanstveno raziskovalnega središča Koper, o vzpostavitvi protipožarnih oljčnikov na goriškem Krasu, spustili se bomo v osrčje Goriške in predstavili nov dnevni center za brezdomce v Novi Gorici, prav jutri bodo imeli dan odprtih vrat. Potem pa gremo še v Ajdovščino, kjer so te dni začeli s projektom ozelenitve javnih površin v mestu in okolici. Lokalni čas merimo ob 6.uri in 45 minut.
2/23/202311 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Hiša generacij v Gorenji vasi: "za bister um in radost do življenja"

Skrb za starejše, pomoč na domu, namestitve v dnevnih centrih, različne oblike organiziranih dejavnosti, medgeneracijski centri, delavnice, povezujejo številne institucije in občine na Gorenjskem. Vsi skupaj si prizadevajo, da bi starejši tudi zaradi vse večjega pomanjkanja prostora v domovih za starejše ostali v domačem okolju. Zato so se v občini Gorenja vas- Poljane, kjer so pred dobrim desetletjem načrtovali svoj dom za starostnike, odločili za Hišo generacij, ki je enota Doma slepih, slabovidnih in starejših občanov v Škofji Loki. Hiša generacij je uradno odprta, prve uporabnike pa naj bi predvidoma sprejeli aprila. Tudi v Gorenji vasi se je, žal, ponovila zgodba s pomanjkanjem in iskanjem strokovnega kadra, predvsem medicinskih sester. Več Aljana Jocif v tokratni epizodi Lokalnega časa!
2/16/202310 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

V Pomurju bodo še letos skoraj vsi imeli dostop do zdrave pitne vode

Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta. »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.« 
2/9/202310 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Priprave na največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije

Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.
2/2/202312 minutes
Episode Artwork

Gasparijevo leto v Občini Cerknica

V minulih dneh smo po dolgem času dočakali večje količine snega, menda ga je najevč zapadlo na Bloški planoti, znani tudi po hudem mrazu. Tudi tja zavijemo v Lokalnem času z našim dopisnikom Markom Škrljem, ki nas bo spomnil tudi na aktualni Kavč festival in pa na 140-letnico rojstva Maksima Gasparija, ki se je rodil v kraju Selšček pri Cerknici.
1/26/202310 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Žalec že petnajstič v ritmu tolkal

BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
1/19/202310 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Boljša oskrba s pitno vodo za pet dolenjskih občin

V tokratnem Lokalnem času o projektu podprtim z evropskim kohezijskim denarjem, ki je veliko pridobitev prinesel skoraj 50 tisoč prebivalcem petih občin osrednje Dolenjske. S Hidravličnimi izboljšavami vodovodnega sistema so namreč dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Gre za dobrino, ki jo cenimo predvsem takrat, ko jo primanjkuje. Več pa v pogovoru z dopisnikom Jožetoma Žuro. »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.« 
1/11/20237 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Primorska: Megla, megla, megla

Prvi lokalni čas v novem letu bo zavit v meglo. Gremo na Primorsko. Tjaša Škamperle je preverila, kako megleni dnevi vplivajo na cestni, ladijski in letalski promet, pa tudi - sušenje mesnin.
1/5/202312 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Veseli december od Vrhnike do Cerknega

Zadnje dni v letu se stopnjujejo prireditve v okviru veselega decembra. Ljudje se radi družijo, poveselijo, poklepetajo. Po letih, zaznamovanih s covidom, je letos to spet mogoče brez omejitev. Z Nino Brus se bomo sprehodili od Vrhnike do Cerknega in ujeli nekaj prazničnega utripa.
12/29/202211 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Kako (lokalni) čas hitro teče!

Lokalni čas je tokrat povsem v znamenju - časa. Najprej nekaj o ptujski uri, ki je v marsičem rekorderka, povezana naj bi bila celo s slovitim Leonardom Da Vincijem. Tudi za začetke ptujskega kina je treba čas obrniti daleč nazaj v zgodovino, še vedno pa si z njegovo dejavnostjo marsikdo krajša čas. Gabrijela Milošič nas je v dveh zgodbah odpeljala tudi v Rogaško Slatino. Spomnili smo se na 100-letnico Ele Peroci in obiskali stanovalce Pegazovega doma - kako si krajšajo čas v času srebrnine v laseh? Vabljeni k poslušanju!
12/22/202210 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Praznične okrasitve zasavskih mest

Lokalni čas nas je danes peljal v osrčje Slovenije, v Zasavje. Skupaj z našo dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se sprehodili po praznično okrašenih zasavskih mestih in ugotavljali, kako so se v Litiji v času varčevanja z elektriko lotili prazničnega okraševanja, kako potekajo delavnice peke tradicionalnega poprtnika in iz česa so v rudniku Sitarjevec izklesali jaslice.
12/15/202213 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Pred 51imi leti prvič Silvestrski poljub

Stane Kocutar nas je v tokratnem Lokalnem času peljal skozi zimski Maribor. Na Pohorju že od 26. novembra smučajo na naravnem snegu, kako zadovoljni so ponudniki gostinskih storitev na decembrskih stojnicah v centru? Kaj se je dogajalo v studiu 14 Radia Slovenija 8. decembra leta 1971? In kako je bilo na mednarodnem simpoziju o Karađorđevićih in Slovencih?
12/8/202212 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

'Tak ti je tu blu' v Kapelah

V Kapelah, na robu brežiške občine, so domačini, združeni v Kulturnem društvu Kapele, posneli okoli deset filmov o preteklih časih, med njimi pet v nizu Tak ti je tu blu. Začeli so s filmom o svatbi v Kapelah po drugi svetovni vojni, film Od pera do vajkoža, (povštra), Od setve do žetve, lani so predstavili film 'F košnji' ter letos še Ob žetvi in ajnrükanju (odhodu v vojsko). S filmskim zapisom v Kapelah ohranjajo spomine na življenje na kmetih v kapelskem narečju, pristnih oblačilih, obujajo običaje, snemajo v še ohranjenih starih hiškah in gospodarskih poslopjih ter s starimi orodji, obujajo kulinariko tistih časov in ljudsko pesem. Mihaela Blaževič: »Tudi igralci, čeprav vsi naturščiki, se vsi živijo, to so bili njihovi stari starši ali pa njihovi starši in se prav vidi, kako to s čustvi igrajo in zavzeto, vsa čast našim igralcem!« Za scenarij in režijo teh filmov je poskrbela sokrajanka Jožica Penič, ki je oktobra dobila tudi občinsko nagrado Občine Brežice za to udejstvovanje v domačem kraju: »Nagrada pa ni moja, jaz sem jo prevzela v imenu Kapelcev, krajanov, ki so si res to zasluž'li, ker prisluhnejo mojim željam, marsikdaj tudi hudim besedam, ker je tudi to potrebno, oni so si to zasluž'li.« V Kapelah so s filmi res pustili močan pečat času, njihovo vrednost je že leta 2017 prepoznalo tudi Slovensko etnološko društvo in jim podelilo Murkovo priznanje.
12/1/20229 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Čas za "kraljico", Podbreško potico!

Podbreška potica je ena bolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih blagovnih znamk. Redno zmaguje ne le na izborih slovenskih potic, ampak vstopa tudi v svet. Od Vatikana do Strasbourga. O njej pišejo knjige in pesnijo pesmi. Za vse skupaj pa skrbi Interesno združenje Podbreška potica. Aktivni so tudi v kulinaričnem povezovanju. Več o tem pa v tokratnem Lokalnem času, ki ga je v zgodbah Gorenjske ujela Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
11/24/202210 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Koroško zdravilno vodo je pil že sam cesar

V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač. Rimski vrelec je ena od koroških znamenitosti, ki skupaj z bližnjim Ivarčkim jezerom pritegne največ pozornosti. Če je Ivarčko jezero najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji, so na Rimski vrelec že stoletja ljudje prihajali zaradi mineralne vode, bogate z železom. Ministrstvo za zdravje jo je pred skoraj 50. leti opredelilo za naravno zdravilno sredstvo pod določenimi pogoji. Polna je ogljikovega dioksida in železa. To vodo so pred nedavnim preverjali tudi v Geološkem zavodu Slovenije. »Mi kot Geološki zavod smo ocenjevali sestavo vode, o zdravilnosti sodijo zdravniki. Ugotovili smo, da je njena sestava takšna kot je bila. Še vedno ostaja značilna visoka koncentracija železa, nekaj ima mangana. In ravno zaradi železa je dobila 1975 odločbo, da je to lahko naravno zdravilno sredstvo, torej da je to zdravilna voda,« je ob odprtju Rimskega vrelca povedala dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije. Ogljikov dioksid zmanjša gostoto vode in povzroči, da priteče na površje brez črpalk.   Po vrsto letih raznih poskusov oživljanja Rimskega vrelca sta območje kupila in uredila Ravenčanka Marjana Kaker, ki v Avstraliji prodaja eksploziva, in Branko Dervodel. Že so uredili območje, odprli novo kavarno in uredili nov dostop do izvira, kjer si lahko obiskovalci še vedno brezplačno točijo vodo. Zaradi trenutnih tehničnih zapletov se sicer sprehodijo nekaj deset metrov stran, do nekdanjega starega točilnega mesta. Nekdaj so vodo priporočali za vse vrste tegob: zdravje živčnih bolezni, slabokrvnosti, bolezni prebavil, mehurja in ledvic, grla in dihal, tudi neješčosti. Pil naj bi jo sam cesar Franc Jožef. Bili so dobri promotorji, tako da to vodo so prodajali celo v dunajskih lekarnah, na steklenicah je bil prepoznavni cvet planike. Veljala za najboljšo vodo v monarhiji »Začetki Rimskega vrelca kot letovišča se začnejo v drugi polovici 19. stoletja. Tista prava prelomnica je 1877, ko so zgradili prvo večjo letoviško stavbo. Ob tem je bila pomembna tudi kisla voda, ki so jo tržili kot ustekleničeno vodo. Veljala je za najboljšo v monarhiji, lastniki so bili dobri promotorji in je bila res zelo priljubljena,« je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik. Gostje so nekdaj prihajali iz višjih slojev – plemiči, zdravniki, industrialci. V Geološkem zavodu Slovenije so v okviru čezmejnega projekta Karavat preučevali območje 14 občin s slovenske in avstrijske strani. Rimski vrelec je največji delujoči izvir na tem območju. Kot je dejala dr. Rman, so na slovenski strani popisali še štiri druge lokacije, več mineralnih izvirov je tudi na avstrijski strani, predvsem v občini Železna Kapla. Nujno je čezmejno povezovanje »Karavat se ukvarja z vodami v Geoparku Karavanke, na območju 14 občin na slovenski in avstrijski strani. Namen je bil, da po več desetletjih pogledamo, kakšno je stanje voda,« je pojasnila. Izdelali so strategijo za upravljanje z viri, ki je predvsem osnova turističnega razvoja območja. Je hkrati usmeritev, kako upravljati z viri čezmejne pitne vode. Kot pravi Rman, se na tem območju nahaja vodonosnik Pece, voda se razteka na obe strani meje. »Kar naredimo na eni strani meje, vpliva na kakovost vode na drugi. Hkrati so v sušnem poletju ravni vode nekoliko upadle, a kot pravi, je te vode dovolj.
11/17/202211 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

V znanju in povezovanju je moč

S sloganom V znanju in povezovanju je moč zaznamujejo na Goriškem mesec preprečevanja zasvojenosti. S to že tradicionalno pobudo so ustanove in službe s področja preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode oziroma posledic zaradi različnih oblik odvisnosti pripravile skozi ves november številne prireditve, predavanja, delavnice in predstavitve svojih dejavnosti. Z Valterjem Pregljem pa v Lokalnem času tudi o Movembru in o Martinovem.
11/10/202212 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Končana obsežna arheološka izkopavanja v Poljanah

V Poljanah v Poljanski dolini so se na območju nekdanje mogočne baročne cerkve Svetega Martina končala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so odkrili najdbe iz treh različnih obdobij, ki so se prepletala na tem arheološkem najdišču: barok, gotika in romanika. Raziskani temelji nekdanje baročne cerkve Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, starejši gotski temelji cerkve s tlakom in sledovi romanske cerkve so izjemen kulturni spomenik. O tem v tokratnem Lokalnem času z Aljano Jocif.
11/3/202210 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Obisk mirnopeškega muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka presegel pričakovanja

Z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro smo tokrat obiskali Mirno Peč. V poslopju stare osnovne šole deluje muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je z obiskom v štirih letih delovanja presegel vsa pričakovanja, v letu dni bodo obnovili del poslopja in postavili še stalno Pavčkovo zbirko in s tem privabili nove skupine obiskovalcev. V osnovni šoli Toneta Pavčka pa spomin na velikega rojaka negujejo z dvema projektoma v katera so vključili učence iz vse Slovenije. Kraj pa se ponaša še z nekaterimi rojaki.
10/27/202210 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Zgodovina zdravstva v Ljubljani

O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
10/27/202213 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Iz te moke bo še kruha? Prehranska dediščina Pomurja

V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
10/20/202211 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Iz te moke bo še kruha? Prehranska dediščina Pomurja

V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
10/20/202211 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Iz te moke bo še kruha? Prehranska dediščina Pomurja

V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
10/20/202211 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

75 let Pomorske policije

Koprski potniški terminal je v preteklem tednu doživel vplutje prav posebnih ladij. V razstavišču Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu so z razstavo obeležili 75 let Pomorske policije. 15. oktobra piranska občina praznuje svoj praznik, 30 let pa bo na Krasu obeležil Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Več in podrobneje pa Tjaša Lotrič, ki se nam je oglasila iz koprskega radijskega studia.
10/13/20228 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Festival lesa v Kočevju, vrt v dobrepoljskem vrtcu in prenova Doma na Slivnici

Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.
10/6/202212 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Zreče: mlado mesto, v katero se ljudje priseljujejo in je nezaposlenost precej pod povprečjem

Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
9/29/20227 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Dan brez avtomobila in odprtje pumptracka v Idriji

Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
9/22/202210 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

V središču vinorodne pokrajine Podravje

S ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič o aktualni letini ter zgodovini vinarstva v pokrajini, ki se ponaša z že skoraj osem stoletij dolgo tradicijo pridelovanja in negovanja vin v kleteh. Red minoritov je namreč leta 1239 z ustanovitvijo samostana na Ptuju hkrati zgradil vinsko klet.
9/15/20228 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Trbovlje v ritmu novomedijske kulture

Tokrat izstopamo v Zasavju, točneje v Trbovljah, kjer so se že pred poldrugim desetletjem zapisali novomedijski kulturi - prepletu umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Novomedijski kulturni utrip Trbovelj bomo izmerili skupaj z naša zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec
9/8/20229 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

"Jesen pride v Maribor po Dravi"

V Mariboru danes odpirajo posebno razstavo, na kateri se po dolgem času spet predstavlja kovaški mojster Miha Krištof, čigar umetnine najdemo tudi v Rimu. Njegovo delavnico bi lahko slikovito poimenovali kovačija akademija. Zakaj, razkrivamo v Lokalnem času. Na Meranovem, ki sodi v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, se spominjajo 200-letnice prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega, začetnika sodobnega načina gojenja vinske trte, pod Pohorje. Včeraj so predstavili knjižico z naslovom: »Sorte vinske trte, gojene pred 200 leti na Štajerskem«.
9/1/202214 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Okusi Posavja: dober mesec raznolikih kulinaričnih dogodkov

Danes se začne posebno enomesečno dogajanje kulinaričnih večerov v okviru ustaljenega festivala Okusi Posavja. Vinski večeri, ulični festival, številni gostinci, vinarji – posavski utrip v enem.
8/25/20228 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Gorenjsko poletje: sezona bo rekordna, a rekordne so tudi težave

V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
8/18/202211 minutes
Episode Artwork

Kamp Beli gaber- odlično izhodišče za raziskovanje Loške doline

Marko Škrlj je tokrat ujel notranjski lokalni čas. Ta teče v ritmu speleologije, pa tudi poletnih dejavnosti, kot je kampiranje. Z radijskim mikrofonom je obiskal znanstvenico, dr. Nadjo Zupan Hajna, ustavil pa se je tudi v vasici Vrh pri Babni Polici. Kako tam teče avgustovski čas in zakaj ne manjka obiskovalcev? Izveste v pogovoru!
8/11/202213 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Drava še dosega biološki minimum, problematični so pritoki

Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.
8/4/202213 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

V zakulisju novinarskega poročanja: "Prvi pretres sem doživela, ko smo v štabu v Kostanjevici slišali sireno"

Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.
7/28/202214 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Beltinci so tako zibelka Prekmurja kot zibelka folklore

Pred dobrim stoletjem so v beltinskem parku na množičnem shodu razglasili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, že več kot pol stoletja pa v istem parku prirejajo mednarodni folklorni festival. Zaradi epidemičnih razmer so z organizacijo jubilejnega 50. čakali dve leti, a ravno danes se s fotografsko razstavo v beltinskem gradu začenja v vsem svojem sijaju. Ob okrogli obletnici festivala, na katerem se je do zdaj predstavilo skoraj 200 folklornih skupin od blizu in daleč, v Beltincih so namreč poleg Slovencev zaplesali in zapeli še gostje iz 22. držav, so organizatorji izdali tudi knjigo ali bolje rečeno album fotografij. Sicer folklorna skupina v Beltincih deluje že od leta 1938, ponaša pa se tudi z Evropsko nagrado za izvirnost.
7/21/20229 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

O začetkih gasilstva pri nas, težavah Slovenskega gasilskega muzeja in belokranjski udeležbi na olimpijadi

V nedeljo se bo v Celju začela gasilska olimpijada. O največjem tovrstnem dogodku v samostojni Sloveniji smo v Lokalnem času govorili prejšnji teden. Tokrat pa gasilsko zgodbo nadaljujemo z začetkom gasilstva pri nas, težavami slovenskega gasilskega muzeja v Metliki in da bodo belokranjsko gasilstvo na olimpijadi zastopale članice prostovoljnega društva iz Semiča. Podrobnosti predstavlja dopisnik za Dolenjsko in Belo krajino Jože Žura.
7/14/20228 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

V knežje mesto prihaja Gasilska olimpijada

Matija Mastnak nam bo v Lokalnem času predstavil dogodek, ki bo v julijskih dneh dodobra zaznamoval dogajanje na Celjskem. Od 17. julija bo vse v znamenju gasilstva. Organizatorji na Olimpijadi pričakujejo več kot 3000 tekmovalk in tekmovalcev iz preko 25 držav. Več pa v pogovoru z našim celjskim dopisnikom. V Celju bo od 17. do 24. julija Gasilska olimpijada. Udeležilo se jo bo 3 tisoč tekmovalcev iz 23. držav. Ocenjujejo, da bo mesto v tem tednu obiskalo še približno 10 tisoč domačih in tujih gostov. Gostinci si že manejo roke. Hoteli na širšem celjskem območju so zasedeni. Gre za odlično priložnost za promocijo tako Celja, kjer so velik pečat pustili celjski grofje, kot tudi Slovenije.   Dogodek bi morali izvesti lansko leto, a so ga zaradi epidemije morali prestaviti na letos. No, nič ne de, za pripravo so tako še leto dni dodatnega časa. V Celju že komaj čakajo, da se tekmovanje začne. To bo potekalo na atletskem stadionu Kladivar, otvoritvena slovesnost pa tri dni po začetku tekmovanja na nogometnem stadionu Z' dežele. Gasilci bodo prižgali olimpijski ogenj, slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Pred slovesnostjo bo veliki gasilski olimpijski koncert, na katerem bodo nastopali znani slovenski glasbeniki.   V času olimpijade bo približno 40 spremljevalnih dogodkov, od koncertov, ognjenih predstav, do poslikav obrazov za otroke.
7/7/20229 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Galeb znova priplul v Piran

Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar
6/30/202213 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Vremenski radar na Pasji ravni ter počitnice na Idrijskem

Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
6/23/202211 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Na Koroško po doživetja in razglede s kolesom

Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc. Poleg urejenih kolesarskih poti, ki jih dopolnjujeta kolesarski avtobus in vlak, Koroška postaja privlačna tudi zaradi makadamskih poti.Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovana Štrekna. Kolesarski vlak poleti vozi po Dravski dolini in omogoča kolesarjem, da tudi z njegovo pomočjo premostijo kakšen težji odsek. Navezava je narejena tudi na kolesarski avtobus, ki vozi naprej čez Slovenj Gradec in Mislinjo vse do Velenja. Letošnja novost so tudi kolesarski avtobusi iz Velenja v Zgornjo Savinjsko dolino, ti so namenjeni tudi planincem, tako da si obiskovalci in domačini lažje prilagajajo rekreacijo. Čez Hudo luknjo še gradijo Ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav bo vodila čez Hudo luknjo, torej med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Predvidenih je kar 6 predorov, 2 mostova. Pri najbolj znamenitem predoru na poti, to je Huda luknja, bo poskrbljeno tudi za plezalce. Tam načrtujejo posebno konstrukcijo – galerijo, ki bo namenjena kot izhodišče plezalcem na plezalno steno, s tem omogočajo sobivanje kolesarjev in plezalcev. Predor Huda luknja je bil pred več kot 120 leti eden najbolj impozantnih podvigov takratnega časa, celo na razglednicah so ga upodabljali. En predor na trasi je nov, ostale bodo prenovili. »Zob časa jih je načel, to so starejši tuneli, a smo v fazi saniranja. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ostali predori tako lepi za pogledat kot varni za uporabo,« je povedal vodja gradbišča Matej Bračič. Poletni turizem na Kopah Mnogi osvežitev v vročih dneh iščejo tudi na največjem gorskem smučišču na Kopah.Tudi tam imajo park za kolesarjenje, med novostmi letos omenjajo progo posebej za otroke, na katero lahko gredo s poganjalčki ali s kolesi. Festival Črna lukna Ta konec tedna pa Koroška gosti festival Črna lukna. Tekmovanje gorskih tekmovalcev z vsega sveta. Kar 600 najboljših tekmovalcev z vsega sveta pričakujejo na Jamnici nad Prevaljami, ki je center slovenskega gorskega kolesarstva. 18 kilometrov spusta jih čaka, kar je v svetovnem merilu izjemen spust. Tekmovanje poteka vse do nedelje, tudi po opuščenih rovih nekdanjega rudnika v Mežici, vmes tudi na avstrijski strani po pobočju Pece. Tudi dežela makadama Tudi domačin, favorit za zmago v enduro seriji Vid Peršak pravi, da ne kolesari le po hribih, tudi drugod po regiji se pripravlja. »Moja fizična priprava zahteva, da ogromno časa preživim na cestnem kolesu. Sama infrastruktura res ni najboljša na Koroškem, a se najde ogromno lepih poti za cestno kolesarjenje. Sploh za po makadamih, kar je v svetu zelo privlačno. To je zdaj nov trend, »gravel«. Koroška ima ogromno makadama na žalost ali na srečo, tu je ogromno poti, razglednih točk, vedno znova sem presenečen tudi nad temi domačimi kraji.«
6/16/202211 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Z motorji in motokrosi po presušenem Cekniškem jezeru

Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo. Lokalni čas odmerja Marko ŠkrljTudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo. Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas, v kateri se ustavimo tudi na Trubarjevini.
6/9/202211 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

70-letnica organiziranega bivanja študentov v Ljubljani

70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.Multikulturnost je bila zaradi programov gibanja neuvrščenih med študenti včasih zagotovo večja kot danes70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.
6/2/202211 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

180 let od rojstva prvega slovenskega poklicnega časnikarja, dan mariborske knjižnice in še kaj iz krajev ob Dravi

Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor. Gremo na Štajersko!Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.  
5/26/202211 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Nova opazovalna postaja za napoved medenja v Zgornjih Danjah

Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.Najvišje ležečo vas v Sloveniji, kjer so pred dnevi postavili postajo, je obiskala Aljana JocifČebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
5/12/202210 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

S sposojenimi kolesi po zasavskih mestih, pa tudi širše

S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.Kjer je še do nedavnega veljalo, da kolesarskih poti in stez v urbana središča ni moč umestiti, se stvari korenito spreminjajo.S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še  hitreje zna biti. To velja za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih  oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske teze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec.  
5/5/202211 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

V sevniško hribovje vabita modri encijan iz zlatorumeni sleč

V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič. V Posavju imajo kar dve rastišči te redke, zaščitene vrsteJurjevo je za nami, gozdovi so ozeleneli, narava pa bo v teh dneh, če le dobi kaj sonca, pokazala vso svojo lepoto. Tokrat je osrednja nit zgodbe, ki jo je v Lokalnem času pripravila Suzana Vahtarič, rumeni sleč oz azaleja, ki je v naši državi zavarovana že skoraj 50 let. Po državi je javno znanih le nekaj rastišč, kar dve sta v Posavju, tudi največje nad Boštanjem ter še eno precej veliko le kak km stran v Vrhku pri Tržišču. In prav to največje naravno rastišče azaleje sta Zavod za varstvo narave in Zavod za gozdove letos uredila oz izvedla nego gošče, da bi pomagala azaleji. V času okoli prvomajskih praznikov encijan vabi  s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju.
4/28/20229 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Pirhi ali remenke v deželi ob Muri

Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.Tehniko batik za okraševanje velikonočnih pirhov ohranjajo zlasti v DobrovnikuPirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku. Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
4/14/202211 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Na Krasu diši po pomladi

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine. Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem. Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic. »Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi. Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.
4/7/202211 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Upokojenci ustvarili idilično skupnost Srebrno vas

Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kotIz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.
3/31/202212 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Začelo se je z valjčnim strojem iz topovskih granat za drobljenje kakavove mase

Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.100 let gorenjske tovarne čokolade in športni praznik pod PoncamiČešnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas bo odmerila Romana Erjavec.
3/24/202210 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

V slovenski Istri so športne panoge z žogo močno zastopane

Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton. Primož Čepar je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij. Od nogometa in rokometa do odbojke in košarke. Vmes smo se ustavili tudi pri igralkah namiznega tenisaTokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij v nekaterih športnih panogah z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.
3/17/202211 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Na Salamijado in k Mokropoljskim mučenikom

Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.Na dan mučenikov je Lokalni čas odmeril Jože Žura Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
3/10/20229 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Na Medvedjem Brdu se otroci učijo osnov astronomije, v Cerknem pa smučanja

Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega. Z našo dopisnico tokrat merimo utrip lokalnega časa v šoli v naravi Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.
3/3/20229 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Slovenski gozdovi so zakladnica, a do kdaj še?

Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.Večina koroškega lesa kot surovina beži v sosednje države, kje ustvarjajo dodano vrednost, dolgoročna vloga gozdov bo tudi pri okoljskih spremembahTokrat smo se ustavili v naši najbolj severni slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata področja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljali za pomembni gospodarski panogi, od propada večjih lesnih industrijskih podjetij pa je težava z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem pa so vse bolj glasna opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Vsesplošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narasle, vse več je potreb tudi po najbolj kakovostnem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najbolj kakovostne hlode, je v pogovoru za Lokalni čas povedala naša dopisnica Metka Pirc. Najvišje cene na trgu dosegajo listavci. Kot je razkril Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so le na prvi dražbi pred 16. leti kot najdražjega prodali hlod češnje, potem pa vsako leto blesti gorski javor rebraš. »V zadnje pol leta tudi iglavci pridobivajo na ceni, a visokih cen javorjev rebrašev ne morejo doseči,« je pojasnil. »V naših gozdovih je ogromno kakovostnega lesa, mislim, da ga je treba samo najti, znati prodati, pred tem pa pravilno posekat in spraviti, da se ne poškoduje. Skrbni lastniki sekajo samo za potrebe, skoraj ne poznam lastnika, ki bi posekal več, kot njegov gozd prenese,« je dejal Jože Jeromel. Gozdarji izpostavljajo izjemen pomen nega gozda. »Zdaj moramo ukrepati. Slovenija ne more biti konkurenčna s količino, lahko pa smo s kakovostjo,« je povedal v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar. »Zdaj smo na prehodu, morali se bomo začeti prilagajati na podnebne spremembe, določene drevesne vrste temu niso prilagojene, smreka, ki je gospodarsko zelo pomembna, bo v naslednjih 50 letih doživela velike spremembe in seveda gozdarji bomo morali najti substitut za to drevesno vrsto, da bo okoljsko ustrezna in gospodarsko vredna. Stroka je tu v novih izzivih, veliko je govora o duglaziji, črnem orehu… »Zanamcem moramo pustiti čimveč možnosti in čimbolj biotsko pestre gozdove, ti bodo najbolj parirali izzivom, ki prihajajo,« pravi Janez Logar. Na Koroškem so znana prizadevanja po vzpostavljanju gozdno – lesne verige. Družba Slovenski državni gozdovi na razpisu išče partnerja tudi za Koroško. Prijavila naj bi se dva kandidata, med katerima bodo izbrali. A hkrati SIDG načrtuje tudi svoje dražbe vrednejšega lesa, Korošce pa skrbi, da bo to dolgoročno lahko razvrednotilo to tradicionalno slovenjgraško dražbo, ki velja za največjo v tem delu Evrope. Podobno zgodbo so namreč videli že v sosednji Avstriji, ko so z drobljenjem uničili trg. Danes večino koroškega lesa izvozijo v Avstrijo, kjer mu znajo dodati vrednost. So pa načrti tudi o veliki širitvi največje žage. »Mi smo ena od bolj poraščenih občin, vsaj regij v Sloveniji in zelo veseli bomo, če bodo ti dogovori o tej žagi dokončno dorečeni, da bo ta tu na Koroškem, da se ne bo dogajalo to, da ti naši gozdovi odhajajo v tujino in prihajajo kot izdelki nazaj sem, da bodo tu nova delovna mesta, da bomo lahko les tu obdelovali, vsak po svojih močeh bomo pomagali, da se te naše želje tudi uresničijo,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.
2/24/202211 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Kakšna je kakovost vode v prestolnici?

Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.
2/17/202213 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Na Pohorju nastaja regijski park

Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak! Neokrnjena narava, ki jo naj bi prav kmalu še dodatno zaščitili.Na Pohorju, priljubljeni izletniški točki, kjer trenutno številni uživajo v smuki po belih strminah, nastaja regijski park. Pobudo za njegovo ustanovitev so na Ministrstvo za okolje in prostor poslali pred petimi leti, podpisalo jo je šest županov občin s tega območja. Želijo si, da bi se s Pohorjem opravljalo bolj celovito kot do sedaj. Pesem divjega petelina ali paritveni ples ruševcev, so glasovi Pohorja, ki jih je mogoče slišati le še redko kje na svetu. Barjanski gozdovi področja, prepletenega s potoki in jezerci, dajejo zaščito številnim redkim in ogroženim živalskim ter rastlinskim vrstam. Teh je toliko, da je nemogoče našteti vseh. Vodja celjske enote Zavoda za varstvo narave Tanja Košar Starič. Izpostavila bi okroglolistno rosiko, ki je žužkojeda rastlina. Od kačjih pastirjev, sta zanimiva barjanska deva in barjanski spreletavec. Borovničeva bledica je vrsta metulja, ki v Sloveniji živi le na Pohorju in je predstavnica ledenodobnega živalstva. Velik del Pohorja že zdaj ščiti natura 2000, zato park ne bi dodatno omejeval domačinov. Nasprotno. Ta prinaša številne priložnosti. Čeprav gre prvenstveno za varovanje narave, pa bi ustanovitev regijskega parka lahko bila dodatna sapica v jadra razvoju že zdaj precej bogatega turizma v tem delu države.
2/10/20228 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Štajerski šopek kulture in pomladi

V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.Od Botaničnega vrta v Pivoli, ki letos praznuje okroglo obletnico, do razstave ob 200. obletnici prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega v te konceV tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.
2/3/202211 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Še nikoli tako blizu - na Ptuju nestrpno čakajo na podpis pogodbe za začetek gradnje urgentnega centra

V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič. Gradbena jama pripravljena. Le lučaj stran pa se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. Pred vrati je tudi 62. Kurentovanje Ptuj še nikoli ni bil tako graditvi urgentnega centra, s čimer bo tudi več kot 100 tisoč ljudi iz spodnjega Podravja deležnih takšne zdravstvene oskrbe, kot so je drugod po Sloveniji. Ptujsko urgenco naj bi za 4,5 milijone evrov zgradilo podjetje Medicoengineering iz Trzina. Izbran naj bi že bil tudi nadzornik projekta, tako da je potrebno samo še podpisati pogodbe. Na Ptuju podpis nestrpno pričakujejo. Kdaj bo pogodbe podpisal sedmi zdravstveni minister, ki se ukvarja s projektom ptujske urgence, pa še ni znano. Da je sodobna oskrba bolnikov tudi na Ptuju nujno potrebna, se je več kot očitno pokazalo v obdobju epidemije, pravi strokovni direktor ptujske bolnišnice dr. Teodor Pevec: »Že sama korona je pokazala, kako potrebna bi bila urgenca oz UC, saj smo zelo improvizirali s prostori, pridobili te šotore in kontejnerje vendar je to daleč od kakovostne rešitve za bolnike, ki bi sicer vso to obravnavo, ki se sedaj vrši v kontejnerjih pa šotorih  se vršila v UC. Tudi drugje v Slo, kjer UC so - so pa povsod razen na Ptuju in pa Ljubljani se to vrši znotraj UC. In bi bilo mnogo bolj prijazno in kakovostno za bolnike in zdravstveno osebje. To je se zelo hitro pokazalo kako velik primanjkljaj je na Ptujskem. Sedaj niti ne vidimo nekih pasti. Vse je šlo skozi relativno gladko, v zadnjem obdobju. V kratkem pričakujemo začetek gradnje tega tako pričakovanega, želenega in za Ptuj pomembnega projekta« Sicer pa je Ptuj že v pričakovanju 62. Kurentovanja, ki bo potekalo med 19. februarjem in 1. marcem 2022. Zaradi zdravstvenih razmer bo večina dogajanja preseljena na splet. Eden od dogodkov v živo pa bo tudi izbor za NAJ KROF, v kategorijah fizične in pravne osebe. Na Ptujskem sicer med pustom samo v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah spečejo kakih 600 tisoč krofov.
1/27/202210 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

V Plečnikovem letu o njegovih stvaritvah v Prekmurju

Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.Med najbolj znanimi je Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda v BogojiniPred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.
1/20/202211 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Občina Zagorje ob Savi najbogatejša po številu varovanih območij (Natura 2000) v Sloveniji

Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.Tokrat nas Karmen Štrancar Rajevec pelje na po poti ohranjanja naravne in kulturne dediščineGlede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki jih bomo obiskali v tokratnem Lokalnem času na prvem programu Radia Slovenija. In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.
1/13/202211 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Koledniška skupina iz Drašičev pred pandemijo v teh dneh obiskala tudi do 200 družin

Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.Sveti trije kralji in tradicija koledovanja na DolenjskemNa današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.
1/6/20229 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Okrogle obletnice, največje orgle, arheološka podvodna raziskovanja in še kaj

V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan. Zadnja postaja letošnjega Lokalnega časa je - Obala!Iz studia Radia Koper se nam bo z zgodbami oglasila Mateja Brežan!
12/30/20219 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Ovčarstvo v preddvorskih gorah

V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci. V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah.V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190. obletnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do "beck", kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.
12/23/202112 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Na konju po pivški kotlini

S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!V Sloveniji naj bi bilo med 500 in 600 islandskih konj. Z njimi se lahko odpravite tudi po neokrnjeni naravi pivške kotline S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Opredelili bi radi rabo suhih travišč in mokrotnih travnikov - nekateri se zaraščajo, na drugih se kmetijska raba intenzivira, sproti pa bi radi očistili še kakšno jamo ali dve in s tem pripomogli k varovanju občutljivega kraškega vodonosnika. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islándskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!
12/16/202111 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Topel objem decembra na Notranjskem

Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik. Od neskončnega šala do Gasparijevih jaslic v naravni velikostiMarko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
12/9/202111 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Topel objem decembra na Notranjskem

Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
12/9/202111 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Bolj sproščeno okoli Prešernove hiše in manj po Pokljuki

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.Od Pokljuke do Vrbe v jutranjem pogovoru z dopisnico Romano Erjavec.Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.
12/2/202110 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Ali lahko skokoviti rasti posoškega turizma infrastruktura sploh še sledi?

Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak. V Lokalni čas se oglaša dopisnica Mariša BizjakŽe lani so se boni izkazali za dobro podporo posoškemu turizmu, tudi delež slovenskih gostov, ki so bili navadno v manjšini, se je povečal na približno polovico. Kot je povedal direktor zavoda za turizem Dolina Soče Vilijam Kvalič, natančnih številk za letos še nimajo, a pravzaprav pričakujejo rezultate na ravni rekordnega leta 2019, ko so imeli 850.000 prenočitev. A po tej skokoviti rasti turizma se postavlja vprašanje, ali infrastruktura sploh lahko še sledi dovolj hitro? Težko, odgovarja naša dopisnica Mariša Bizjak: Že na lokalni ravni – če pogledamo Bovec – ni večjih trgovin, to naj bi se sicer z gradnjo večjega centra, ki pa se zamika, spremenilo. Večkrat se zgodi, da so prazni bankomati, zaprli so edino banko v Bovcu, svojevrsten izziv so nesreče in zdravstvena oskrba. Vse tri občine se sicer trudijo – počasi urejajo parkirišča, skrbijo za sezonske prevoze do najbolj obiskanih točk in podobno, ampak včasih se zdi, da vse skupaj prehiteva … Bo pa v prihodnjih letih v Posočju odprtih več gradbišč. Kmalu bo direkcija za infrastrukturo začela gradnjo tolminske obvoznice, v naslednjih letih sledijo še volčanska in na Mostu na Soči; že dalj časa traja obnova ceste v Podbrdu v Baški grapi, obnovljena bo cesta iz Nove Gorice proti Tolminu, začenjajo pa se že dela iz Kobarida proti Bovcu. To bo izjemno zahtevna rekonstrukcija z gradnjo 80-metrskega viadukta, zaradi česar bo glavna prometna žila dalj časa zaprta, enosmerni obvoz za osebna vozila pa bo potekal po obnovljeni in asfaltirani mulatjeri iz prve svetovne vojne ob Soči. To bo spet verjetno velik izziv prav v času turistične sezone.
11/25/202113 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Protipoplavna varnost Kostanjevice na Krki

Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
11/19/20219 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Kako pred poplavami zaščititi Kostanjevico na Krki?

V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič Prebivalci se bojijo, da bi predlagane protipoplavne rešitve spremenile značilno in turistom tako privlačno veduto otoka.V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra  Direkciji posredovati odgovor,  ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. Rešitve na katere opozarjajo prebivalci in jih je v preteklosti zagovarjal tudi župan, je stroka izločila kot neprimerne.  Župan Ladko Petretič pravi, da so podporo svetnikov potrebovali, da projekt 'ne pade v vodo': »Vse te predloge, ki je zdaj ta iniciativa dala meni, so predlogi izpred desetih let, ki sem jih dajal strokovnjakom, da bi izboljšali samo poplavno varnost. Vendar so nam dokazovali, da pač to ne vzdrži. Kako naprej? Mi smo danes to morali to narediti (sprejeti sklep občinskega sveta), da smo lahko sploh sogovornik proti državi, če ne bi jutri lahko samo sporočili v Ljubljano, s projektom je konec, tega si pa ne želim, nekako je treba pridit do nekega kompromisa, na silo pa res ne bomo delali.« Za stroko je rešitev razlivnih površin v Krakovskem gozdu predraga in s prevelikimi posegi v naravo, poglobitev struge reke pa ne prinaša izboljšanja, je na predstavitvi idejnih rešitev utemeljeval direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer: »Stroka je iskala vse rešitve, ki bi pravzaprav pomenile, da bi vodo spravili mimo Kostanjevice na Krki. Res smo se potrudli, naredili več analiz in edina rešitev, ki bi temu zadostila, je praktično neizvedljiva in tudi zelo draga, se pravi da bi še eno Krko peljali skozi Krakovski gozd. Zato smo najdli za nas po mojem najbolj optimalno tehnično rešitev, da se večji del zaščiti te stavbe, te prebivalce z mobilnimi protipoplavnimi stenami, ki se namestijo samo v času nevarnosti, ko so poplave, drugače pa  na terenu, ker se zavedamo, da gre za kulturno dediščino, bi bil viden samo en 20 oz 30 cm širok betonski zid v nivoju trave oz tistega, kar je na območju...«
11/18/20219 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

V Šmartnem pri Slovenj Gradec za martinovo kisla juha in pivo

Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.Martinovo velja za jesenski pust. Ne slavijo ga le v vinorodnih okoliših. Tokrat gremo v Šmartno pri Slovenj GradcuKot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja. "Vsako Martinovo nedeljo pripravimo 900 porcij kisle juhe, to je zaščitni znak naših Martinovih dnevov. Ženske pečejo pecivo, potice, moški pa začnejo že zjutraj kuhati kislo juho, tako da ko se prebudimo v Martinovo nedeljo, v Šmartnu že diši po kisli juhi," je dejal Anton Sedar. Pravi pa, da bo letos z Martinovimi dnevi tako kot je z vsem drugim. "Kot so šole, prek Zooma in na kavču, drugo leto si bomo dali več duška. Voščim za martinovo vsem Martinam in Martinom vse najboljše, pa nazdravimo letos na kavču," je dodal. Šmartno je kraj zanimivih zgodb in zanimivosti Martinovi dnevi v Šmartnu so do zdaj odpadli le trikrat: lani in letos zaradi korone, pred leti pa enkrat zaradi velikih poplav, ko so ves denar namenili za sanacijo. Šmartno pri Slovenj Gradcu je 200 let starejši od Slovenj Gradca, ki je mestna občina. Ob 900-letnici kraja, ki so jo praznovali leta 2006, so izdali obsežno monografijo na 350 straneh in takrat je kraj Šmartno dobil tudi svojo zastavo z veliko simbolike. "Dejansko je zgodovina zapisana, zelo zanimiva, na to smo zelo ponosni. Tistega istega leta smo zasadili lipo ob 900-letnici in seveda dali smo izdelati svojo zastavo. Na njej je upodobitev pava, ta ima devet peres, vsako predstavlja stoletje. Na tej zastavi je upodobljen Martinov plašč, ki je seveda prerezan in v barvah rdeče, modre in bele, vsaka ima pomen, sožitje, mir, ljubezen. Tudi prerezani plašč ima svoj pomen. Sveti Martin je pomagal ubogim, prerezal je plašč in z njim zaščitil vse preostale. To se vidi tudi na tej zastavi. Vse, kar smo storili v tem kraju, sploh po letu 2006, ima svoj pomen. To nam res veliko pomeni, smo ponosni … Sodelujemo z mladimi, da jih učimo zgodovino, zakaj imamo mi sploh Martinove dneve, ker to marsikoga zanima, ko pa nismo vinorodni okoliš," je povedal Vinko Vrčkovnik, nekdanji predsednik vaške skupnosti. V kraju je spominski park, ki je med drugim tudi spomin na osamosvojitveno vojno. Koroški kmet zasadil vinograd Ko na Koroškem omenite mošt, ne pomislijo na vinski mošt, iz katerega nastane vino. Ampak na sadnega. Etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja pa nam je zaupala še zgodbo o kmetu, ki so ga trgatve in vse povezano s trto tako navduševale, da je res zasadil vinograd. "Na Gmajni pri Slovenj Gradcu je bil kmet Zagmanjšek, Gregor Kragelnik starejši, zelo veliko je dal na tradicijo, tudi sicer na tradicionalne kmečke praznike in opravila. On si je pred drugo svetovno vojno nasadil vinograd, sicer na slabši zemlji. To je bilo 300 trsov šmarnice. Ob tem ko so ga zasadili, so opravljali vsa potrebna dela, ob skrbi za trto, kot se to dela v vinorodnih krajih. In te običaje je prinesel na Gmajno. V dnevnih pred Martinovim je organiziral 'pušl šank', točil vino in mošt, tudi preteklo zalogo za domačine. Zbrala se je množica ljudi, poskrbel je za muzikanta, to je bilo eno veselje in se je pilo in jedlo, pripravili so preproste domače, malo boljše jedi, pravijo, da so takrat spekli precej mežerlija, pogosto je prihajalo tudi do fantovskih sporov, to je bila priložnost, da so fantje poravnali kakšne fantovske zadeve," je pripovedovala Brigita Rajšter. Jesenski pust do božiča Čas martinovega je tudi čas, ko so se poravnavali dolgovi, pravde. Kot je dejala Brigita Rajšter, je nekoliko manj znano, da so ta dan poimenovali kar jesenski pust. "Martin po starem ljudskem vedenju velja za jesenskega pusta, za obilno hrano, ki se pripravi na ta dan. Potem pa se je do božiča kar postilo, da niso obilno jedli. Ta jesenski pust, če poznamo praznik pusta, ki mu sledi 40-dnevni post do velike noči, je bilo to enako tudi jeseni. Praznik okoli svetega Martina je bil jesenski pust in potem se je postilo do božiča."
11/11/202112 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Na Cerkljanskem se po dobri poletni sezoni pripravljajo na Zimsko

November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.Bo po dveh slabih smučarskih sezonah letošnja uspešnejša?November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno. Upravljavci smučišča pozorno spremljajo vremenske napovedi in čakajo, kdaj bo nastopila ohladitev ali zapadel prvi sneg. Po dveh slabih smučarskih sezonah – predlanska je bila zelena, lanska pa zaznamovana z omejitvami obratovanja zaradi protikoronskih ukrepov, ko so našteli le 13 obratovalnih dni, se zdaj nadejajo ene uspešne. Začetek smučarske sezone je sicer odvisen od dveh dejavnikov; prvi je vreme, torej ali mraz, ki bi omogočil umetno zasneževanje, ali še bolje kar naravni sneg, ki je lani bil, pa ga zaradi zaprtja nismo mogli izkoristiti. Drugi dejavnik pa so ukrepi za ustavitev epidemije, ki je, kot vsi vemo, znova v velikem zagonu. Še to. Predprodaja smučarskih kart se je že začela, navala za zdaj ni. Poletna sezona je bila boljša od lanske. Nekaj več je bilo letos tujcev, čeprav so – tako kot drugod po Sloveniji – prevladovali domači gostje, po večini posamezniki, pohodniki, kolesarji in motoristi. Je pa za ponudnike razveseljivo to, da se lanski gostje vračajo na destinacijo, saj so jo prepoznali kot zanimivo. Ob tem pa je direktor Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno Gregor Novakovič poudaril, da jim je bolj kot kvantiteta turistov pomembna kakovost turistične ponudbe. Velik uspeh je doživela digitalizacija arheološkega najdišča Divje babe, kjer so našli znamenito neandertalčevo piščal. Obisk jame je s projekcijami na stene zdaj še bolj doživet in priljubljen predvsem pri družinah. Za otroke naj omenim termalčkovo pot, ki jo nameravajo prihodnje leto še nadgraditi.
11/4/20219 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

URI Soča

V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.Ker so v tokratnem jutru glavni možgani, se odpravljamo na Inštitut, kjer jim pomagajo, ko življenje prinese različne preizkušnjeV tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, ki pove, da življenje in delo na inštitutu nikoli ne zamre, saj je osebje prisotno 24 ur na dan: "Ob jutranjih urah sestre že pričnejo z jutranjo nego bolnikov. Zakaj tako zgodaj? Zato, da so bolniki, ki so v pretežni meri nepremični, ob osmi uri pripravljeni za vključitev v terapevtske programe. Bodisi za vadbo v fizioterapiji, v delovni terapiji, pri logopedu, psihologu ali socialnem delavcu. Jutranja nega pa ni pasivna, temveč je predvsem učenje bolnikov in zato je to postopek, ki vzame še več časa. Nekaj je bolnika obleči, mu umiti zobe, ga pripraviti, da gre na stranišče, drugo pa je, da ga tega znova naučimo. Seveda pa niso vsi popolnoma nesamostojni. Nekateri so tudi že zmožni poskrbeti sami zase." Oddelek, ki ga vodi, mag. Grabljevec imenuje Babilon, saj obravnavajo 10-15 diagnoz povezanih z možgansko poškodbo. "Znani smo po tem, da obravnavamo bolnike s hudo travmatsko, s hudo poškodbeno okvaro možganov. Se pravi osebe, ki so v prometnih nesrečah, v drugih dogodkih, pri športu utrpele udarnine, obtolčenine možganov. Edini v Sloveniji izvajamo rehabilitacijo oseb z multiplo sklerozo, potem so tu bolniki s parkinsonizmom ter bolniki po zdravljenju in posegih zaradi možganskih tumorjev. Potem pa druge stvari, kot so vnetja možganov, posledica hipoksičnih možganskih okvar, rehabilitiramo tudi osebe s cerebralno paralizo." Pri  svojem delu je mag. Grabljevec vsak dan neločljivo povezan z možgani: "Možgani so neverjeten organ. Prav ta organ me je pritegnil k delu. Na eni strani zaradi svoje pomembnosti, ključnosti v človeškem življenju, na drugi pa zaradi skrivnostnosti in še vedno neraziskanosti njihovega delovanja in mehanizmov uspešnega zdravljenja. Možgani so zelo majhen organ, zavzemajo 2-3 odstotke teže osebe. So absolutni in edini gospodar našega telesa, hkrati so pa neverjetno ranljivi. So majhna želatinasta kepica, ki je skrita v lobanji. Zaprta v kletko, ki jo brani pred poškodbami iz okolice. Ko je poškodba res huda, ta zaščita odpove. Možgani so nezamenljivi. Mineva okrog 50 let od prve presaditve človeškega srca. Možganov ne bomo presajali nikoli. Zdravljenje možganov je še vedno neznanka." In primerjava rehabilitacijskega oddelka v URI Soča s podobnimi ustanovami po svetu? "Imam srečo, da sem spoznal veliko primerljivih ustanov po svetu. Moram reči, da je naš oddelek, kar se tiče razmišljanja, pristopa k bolniku, tudi glede terapevtskih možnosti, enakovreden visoko povprečnemu oddelku za rehabilitacijo po poškodbah glave v razvitih delih sveta. Seveda, iz čisto objektivnih razlogov, kot je relativno slaba organizacija dela v zdravstvu in šibka kadrovska oprema je pa tisto, kar nas loči od vrhunskih centrov. Znanje vsakega posameznika, pripravljenost za delo z bolniki in zavzetost so na vrhunskem nivoju. A do same vrhunskosti nam manjka tisto, česar sami ne moremo vključiti."
10/28/202112 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Leto Josipa Ipavca

Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.Mineva sto let od skladateljeve smrti. V Šentjurju, kjer se je rodil, so pripravili številne koncerte in druge prireditveJosip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.  
10/21/202111 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Projekti v Spodnjem Podravju - kaj je že končano in kaj še čaka

Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.Od očiščene gramoznice zgorelih odpadnih gum do urgenceTokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso. Septembra je zaživel projekt Insta po#moč, brezplačna svetovalnica za mlade, kjer delujejo mlade prostovoljne psihologinje. Monika Ficjan: Uporabniku pomagamo skupaj z njim poiskati rešitev na neko težavo, stisko s katero se srečuje, da dobijo drug pogled na situacijo, v bistvu zrcalimo čustva na neko situacijo, kakšna čustva doživljajo in jim dajemo orodja, kako ta čustva bolje obvladovati. Tudi šolski otroci se že srečujejo z neke vrste eksistencialnimi vprašanji, še bolj pa z odnosnimi, torej z odnosi v družini z odnosi med vrstniki in romantičnimi razmerji. Feedback pogosto dobimo že takoj po uri svetovanja, pač uporabniki povejo, da so se razbremenili, da se dosti boljše počutijo, da se veselijo da bodo naslednjič prišli. : Projekt je zaživel kot del participativnega proračuna in opozarja na to, kako pomembno je biti viden in slišan, pravi koordinatorica projekta Tina Maroh.
10/14/202110 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Jesenski sprehod po mariborskem dogajanju

"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja. Od aktualnih prenov v mestu do Glazerjevih dnevov "Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.
10/7/202113 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih

Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.Spominska drevesa, ki simbolizirajo prizadevanja za mir in sodelovanje ter razumevanje med narodiNa Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.
9/30/20219 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

17 let viadukta Črni Kal

Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!95 metrov visoka, 11 metrov široka in 1065 metrov dolga konstrukcija je že pred odprtjem požela nemalo zanimanja in naletela tudi na številne zadržke tamkajšnjih krajanovViadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!
9/23/202111 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

'Totalna panika' in nove kolesarske proge v Zasavju

Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje. Karmen Štrancar Rajevec o novih turističnih in športnih pridobitvah v ZasavjuNastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.
9/16/202111 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Nov most brez podpornih stebrov za pešče in kolesarje

Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.O pospešeni graditvi kolesarskih poti in izrivanju pločevine iz dolenjskih mestnih jederDopisnik Jože Žura v luči prihajajočega evropskega tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, v katerih avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oziroma nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem. "Kolesarske poti v Novem mestu še niso sklenjene, največja ovira so premostitve čez reko Krko, saj obstoječi ožji mostovi ne omogočajo dodatnih umestitev kolesarskih poti. V nekaj letih pa bo v dolenjski prestolnici zgrajenih več brvi za kolesarje in pešce čez reko Krko. Prva brv oziroma 120 metrov dolg most v Irči vasi naj bi bil zgrajen že prihodnjo jesen, njegova posebnost bo, da bo brez podpornih stebrov v reki in bo kot takšen referenčen daleč naokoli, zasnoval pa ga je avtor mostu na Pelješac arhitekt Marjan Pipenbaher, ki je avtor kar treh novih mostov v Novem mestu." Zakaj taka odločitev? "Zato, da se ne posega v rečno strugo, saj je v reki bogat ribji živelj in ko se ribe drstijo, se pač ne sme posegati v reko. To je kar nekaj mesev na leto in takrat gradbinci težko lovijo roke. Če malo zamudijo oziroma so kakšne dodatne težave, se potem to zamakne recimo iz jeseni na spomlad in to je kar velika zamuda."    
9/9/20219 minutes
Episode Artwork

130 let stare razglednice Gorenjske

V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.Kranj v znamenju glasbe, zgodovine in kulinarikeV gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije mednarodnega uličnega Foto festa, že prihajajo novi dogodki! V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je več sto razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Dopisnica Aljana Jocif:  "Če bivam v bližini ali daljavi, spominjam tebe se, s srčimi pozdravi!" Te prijazne besede je pred 121 leti na razglednico Svetega Jurija - današnjega Šenčurja - napisala Jožica in jo poslala "blagorodni gospodični Apoloniji v Vodice". To je le eno povzeto sporočilo razglednice, na razstavi pa jih je okoli 300. V starem mestnem jedru v stolpu Škrlovec in atriju Pavšlarjeve hiše se zvečer začenja tudi Pianopolis, festival za mesto in klavir. V nedeljo pa bo v gorenjski prestolnici tudi zadišalo - začenja se etnološko-kulinarični dogodek Kranjska dolga miza.
9/2/202110 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Zmaj v središču Postojne

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.V Postojni poteka tradicionalni festival Zmaj ´ma mlade, v Sežani pa obujajo spomin na Srečka KosovelaV središču Postojne se je 24. avgusta začel 25. tradicionalni festival Zmaj ma mlade, s programom, ki že toliko let zapored razveseljuje mlade in malo manj mlade z izredno pestrim izborom kulturnih, športnih in ostalih vsebin. V 14 dneh se bo na več lokacijah v mestu oglašal s približno 40. dogodki, osrednje prizorišče je umeščeno med občino in kulturni dom, veliko pa se dogaja tudi pred rojstno hišo zmaja - Mladinskim centrom Postojna. V Postojni so pred kratkim odprli tudi nov muzej - prenovljen brivsko – frizerski salon, ki je ohranil podobo iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Gre za enega najbolje ohranjenih obrtniških lokalov v Sloveniji. Leta 1924 ga je odprl Viktor Ozbič in ga 12 let kasneje opremil s takrat zelo modernimi stoli, ki so jih pripeljali in tudi zmontirali mojstri iz Parme. Sin Janko – junija je dopolnil častitljivih 95 let - ki je tam bril in strigel dolgih 80 let, pa je salon zaradi novih birokratskih zahtev in zakonodaje zaprl pred 6. leti. Občina je salon s pomočjo evropskih sredstev obnovila, hiša na vogalu, v kateri so 91 let urejali, brili in razvajali moške glave, pa je tako očarala brivca Luko Nebca, da se je odločil, da bo nadaljeval tradicijo. Malce zahodneje, v Sežani, pa so te dni, v spomin na pesnika Krasa Srečka Kosovela, predstavili nov urbani literarno – turistični sprehod po mestu, ki so ga poimenovali V korak s Kosovelom. Nanj vas popelje skrbnica Kosovelove spominske sobe Mateja Kralj, vodil pa vas bo od tamkajšnje železniške postaje, kjer je Kosovel pogosto čakal na vlak, ki ga je popeljal na realko in Filozofsko fakulteto v Ljubljano, pa do spominske sobe, v središču mesta, v kateri se je pesnik rodil. Glede na to, da so Kraševci na Kosovela izredno ponosni, so po njem poimenovali tudi več občinskih javnih zavodov. Med drugim tudi knjižnico, kjer so odprli razstavo Obutev preteklosti. V steklenih izložbah razstavljajo obutev od 18. do sredine 20. stoletja, vsak par čevljev pa spremljajo zanimivi predmeti ali publikacije iz obdobja, iz katerega izhaja. Kosovelova spominska soba.Foto: Sabrina Mulec
8/26/202111 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Prenova Cerkniškega jezera in obisk Županove jame

Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.Tokrat lokalni čas nastavimo na Notranjsko in DolenjskoCerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.
8/19/202112 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Bogato festivalsko obdobje v Kamniku

KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.Na Gorenjskem ali v Osrednji Sloveniji?KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.
8/12/202110 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Goriški poletni utrip - od mladine do zgodovine

Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi. Potepali smo se tudi na Trnovsko-Banjški planoti, na ranču ŠinkovecNajprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi.
8/5/202113 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

V Pišecah projekt Moja hiša je tvoj dom

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.V Pišece, pod obronke Orlice, Društvo Pleteršnikova domačija privablja Slovence iz zamejstva in sveta, da v Pleteršnikovi zidanici bivajo, spoznavajo kraj, občino Brežice in domovino svojih prednikov.V Pišecah na domačiji jezikoslovca Maksa Pleteršnika so domačini, združeni v istoimensko društvo, že leta 1994 uredili domačijo in muzej v njej, vzpodbudili Pleteršnikova srečanja in jezikoslovni simpozij. Marsikdo pa ne ve, da bližnjo Pleteršnikovo zidanico, urejeno v apartma, z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu oddajajo rojakom brezplačno in jim tako omogočajo spoznati domovino njihovih prednikov, predsednik Društva Martin Dušič. Imamo še vrsto projektov, med drugim smo začeli s Pleteršnikovimi srečanji, ki so v zadnjih letih prerasla v projekt Moja hiša je tvoj dom, ki ga uresničujemo z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta projekt je namenjena družinam z otroki, ki se v tujini učijo slovenskega jezika in letos ta projekt poteka že 14 leto, prišlo so rojaki s v celega sveta, od Nemčije, Egipta... Sicer pa te družine iščejo korenine v Sloveniji in zanimivo, da je kar nekaj družin našlo svoje prednike. Pobudnica ideje je učiteljica Rut Zlobec. Začelo se je z njenim poučevanjem slovenščine v Srbiji, kjer že skupaj 14 let poučuje slovenščino kot dopolnilni pouk. Srečanja njenih odraslih učencev v Pišecah, so prerasla v projekt Moja hiša je tvoj dom, ki ga podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in je namenjen družinam. Ideja, da bi se Pleteršnikova zidanica odprla za Slovence po svetu, je nastala zato, ker sem ob srečanjih z učenci, odraslimi učenci ugotovila, da mnogi tu nimajo živih sorodnikov, oz da so stiki tudi po letu 91 zamrli, da lahko pridejo v Slovenijo samo še kot turisti,  o začetkih pravi Rut Zlobec. Pleteršnikova domačija nad vaških središčem Pišec.Foto: Suzana Vahtarič Utrinek iz razstaveFoto: Suzana Vahtarič
7/29/20219 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Idrijsko grajsko uro bodo restavrirali in elektrificirali

Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati. Številčnici in kazalci so nastali leta 1989Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati.
7/22/202110 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Priprave na Celjski Mednarodni sejem obrti in podjetnosti

V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj? Na celjsko sejmišče se sredi septembra vrača eden največjih sejemskih dogodkov v regijiCeljski mednarodni sejem obrti in podjetnosti, kjer se je v zadnjih letih letno predstavilo približno 1500 podjetij in obrtnikov iz najmanj 25 držav in je privabil približno 120.000 obiskovalcev, se po letu premora vendarle vrača. Čeprav se je uradno epidemija končala, določene omejitve še vedno ostajajo. Izvršni direktor sejma Robert Otorepec. "Na 10 m2  je dovoljen en obiskovalec. To pomeni, da imamo lahko istočasno na sejmišču štiri tisoč obiskovalcev. Obiskovalci naj si karte kupijo vnaprej in naj si izberejo termin. Na voljo bosta dopoldanski in popoldanski." Razstavljavcev bo najmanj za petino manj kot pred dvema letoma, prevladovala bodo slovenska podjetja. "Tuja podjetja in multinacionalke se letos po večini še ne udeležujejo sejemskih dogodkov. Taka imajo navodila. Enako velja za nekatera slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike. Kitajcev, ki so pred dvema letoma zasedli eno celo halo, letos ne bo." Tako kot prejšnja leta bo ponudba na sejmu razdeljena na pet področij, in sicer na izdelke za dom, za turizem, tehnične izdelke, poslovne storitve in izdelke široke potrošnje. Letošnja država partnerica bo Madžarska. Na sejmu se bo predstavilo 25 uspešnih madžarskih podjetij, obiskovalci bodo spoznavali turistične ter gastronomske posebnosti te dežele. Sejemska dejavnost v Celju ima dolgo in bogato zgodovino. Prve sejme so prirejali že v rimskih časih in nato v srednjem veku. Prvi sejem obrti so v Celju pripravili leta 1968. Vse sejme, razen enega, so do leta 1975 pripravljali na atletskem stadionu Kladivar. Leta 1976 pa so sejem obrti preselili v novozgrajeni večnamenski objekt pod Golovcem, kjer je še danes.
7/15/202111 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Ivarčko jezero, najnižje alpsko ležeče jezero pri nas

Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji. Oživili plavanje v najnižjem ležečem alpskem jezeru in prvem biološkem bazenu v Sloveniji Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. »In napoved svetovne turistične organizacije je bila, da se bo leta 2025 turizem vrnil tja, kjer se je začel, to je na gorski svet med 500 in 900 metri in glavna turistična destinacija Evrope bodo Alpe. Za začetek dobrodošli na jezeru Jasna na 844 metrih, dobrodošli na Ivarčkem jezeru, ki je s Kotljami zadnja vas, ki še spada v alpski prostor ali pa prva, kakor vzamete. In to pomeni tudi medregijsko povezovanje med Slovenijo in Avstrijo. Že zdaj goste z jezera Jasna pošiljamo na Peco, sploh na doživetja s kajakom in kolesi. Na podlagi teh osnovnih izhodišč se osredotočamo na Alpski prostor, ki ima ob vsem tem izredne naravne danosti in dve in pol letni sezoni, zato naša usmeritev ni naključna. Druga zelena nit, ki povezuje oba projekta je, da iščemo trajnostni produkt z visoko vrednostjo, pri čemer izhajamo iz lokalne zgodbe, lokalnih posebnosti, naravnih danosti in zgodovine.« Pravi Dominik S. Černjak. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji. »Mi za čiščenje vode ne uporabljamo kemije, pod nobenim pogojem, nikoli se v to vodo ne da klor ali katera druga kemija. Za vodo poskrbijo mikroorganizmi, rastline in peščeni filter,« pravi Primož Kuzmič, ki največ obiskovalcev pričakuje popoldne med 15. in 16. uro.
7/8/202110 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

120 let mariborskega vodovoda in 40 let od odprtja nudističnega kopališča na Mariborskem otoku

Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije. Letošnja sezona na 91 let starem mestnem kopališču se je odlično začela Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.
7/1/202111 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

V Ljubljani stoji več kot 120 tisoč dreves

Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.Ustrezna urbanistična razporeditev dreves okoli stavb lahko zmanjša potrebo po klimatizaciji za 30 odstotkov, račune za zimsko ogrevanje pa zmanjša za 20-50 odstotkovOb poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.
6/24/202114 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Ptujsko festivalsko poletje - iz malih strasti do svetovnih razsežnosti

V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina. Pisano in bogato kulturno-športno-turistično-festivalsko poletje na PtujuDrevi se v prelepi majhni občina Sveta Trojica z veliko baročno cerkvijo s tremi zvoniki in jezerom pod njo začenja štiridnevni Trojicafest. Bogat program ob dobrih slovenskogoriških vinih in domačih dobrotah bo zadovoljil vse še tako različne okuse, obljubljajo in napovedujejo predstavitev največje svetlobne instalacije s predstavitvijo krajevnih znamenitosti. Ves konec tedna bo potekal že 19. Polimaraton. Gre za največjo rekreativno kolesarsko prireditev pri nas, na kateri pedala vrti več tisoč ljudi. Letošnji je enko kot lanski virtualen. Prijava je mogoča na spletni strani, udeleženci imajo pa nato na voljo 3 dni časa, da kjer koli prekolesarijo najmanj 19 kilometrov, kar morajo dokazati z aplikacijo za sledenje in objavo, nato dobijo kolesarsko majico, pravijo organizatorji. Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Marjan Kelner: Kolesarstvo je v vzponu, zaradi rezultatov naših profesionalcev, enako po rekreativni plati, saj so ljudje ugotovili, da je gibanje zdravo. Tudi poletna muzejska noč bo ta konec tedna bogatila turistično ponudbo Ptuja. Potekala bo tudi na znamenitem ptujskem gradu. Pod njim, v   obsežnih rovih pa pripravljajo pokušine vina in piva v temi. Bogata junijska ponudba je uvod v resnično pestro in pisano ptujsko festivalsko poletje. Kar pet večdnevnih festivalov - od kulture do zgodovine - bo kot že leta krojilo ptujsko poletje. Začenši s Kinom brez stropa, kjer bodo filmske uspešnice predvajali vse poletne konce tedna. Sredi julija bosta potekala festival sodobne likovne umetnosti Artstays in glasbeni Arsana. Oba sta z leti postala pomembna slovenska in evropska festivala. Umetniški vodja glasbenega festivala Arsana Mladen Delin: Mislim, da takšno poletje festivalsko poletje kot ga ima Ptuj, tako bogato, raznoliko in na tako visokem evropskem nivoju, ga verjetno nima nobeno mesto v Sloveniji. V drugi polovici avgusta sledi predstavitev slavne ptujske antične zgodovine z rimskimi igrami ter za literarne in vinske sladokusce še Dnevi poezije in vina. Tako da najstarejše slovensko mesto ne nosi zastonj naziva zakladnica tisočletij.
6/17/202110 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Prekmurski jezik, ljudska glasba iin nogomet

Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.30 let Marko Bande in prvi naslov državnega prvaka za nogometaše MurePrekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.
6/10/202110 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

V Istri se prebuja življenje

V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.Kako so v meteorološko poletje vstopili na Obali? V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo  povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.
6/3/202111 minutes, 23 seconds