Winamp Logo
Intervju - Radio Cover
Intervju - Radio Profile

Intervju - Radio

Slovenian, Chat, 1 season, 152 episodes, 4 days, 15 hours, 21 minutes
About
Aktualni pogovori z gosti.
Episode Artwork

Katarina Štrukelj: Solidarnost pri Slovencih obstaja

Migracijski tokovi se spreminjajo. Sirski, pozneje pa še ukrajinski val sta konkretno vplivala na dogajanje v mednarodnem okolju. To je od blizu spoznala tudi Katarina Štrukelj, ki dobro pozna področje migracij, še posebno mednarodne zaščite, sprejema, oskrbe in uresničevanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter integracije oseb v določeno okolje. Opravljala je številne vodstvene funkcije v okviru ministrstva za notranje zadeve, tudi vlogo vodje azilnega doma. Od leta 2019 pa je direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in njen trenutno največji izziv ostaja iskanje lokacij za vzpostavitev začasnih azilnih domov. Kako solidarni so Slovenci do tistih, ki bežijo od doma v neznano? Katere izmed tisočerih zgodb, ki jih je spoznala v vseh letih delovanja, so jo najbolj ganile?
4/10/202442 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Vesna Rijavec: "Tudi vsak med nami mora prispevati k temu, da bo pravna država delovala."

V tokratni oddaji gostimo pravnico, univerzitetno profesorico, dvojno častno doktorico Vesno Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je za lanskim častnim doktoratom Univerze v Gradcu ob koncu letošnjega januarja prejela še častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Gre za univerzo, ki je bila ustanovljena leta 1477, sodi med najstarejše in se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Pri častnem doktoratu gre za znamenje univerzitetne časti, ki se podeljuje po temeljitem premisleku. Zapis obrazložitve je v bistvu poklon prejemničinemu obsežnemu delu na področju civilnega procesnega ter mednarodnega zasebnega in procesnega prava pa tudi vodenju več evropskih primerjalnih raziskovalnih projektov. S prof. dr. Vesno Rijavec, častno doktorico univerz v Gradcu in v Uppsali - ki ji je bila pravna veda praktično položena v zibko - se je pogovarjal Stane Kocutar. Foto: prof. dr. Vesna Rijavec med predavanjem na Univerzi v Uppsali – pred podelitvijo častnega doktorata, osebni arhiv
4/3/202441 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Sonja Gole: Na spremenjene zahteve okolja smo pripravljeni, saj imamo odlične sodelavce z znanjem, inovativnostjo in zavzetostjo

Dolgoletna generalna direktorica družbe Adria Mobil Sonja Gole se je s prvim marcem upokojila in vodenje enega vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških vozil prepustila nasledniku. Ko je pred 28imi leti prevzela vodenje podjetja, je bilo to v slabem finančnem stanju, blagovna znamka Adria je izgubljala vrednost, a so se s sodelavci lotili razvoja novih produktov s poudarkom na kakovosti, inovativnosti in s tem dviga imidža blagovne znamke. Podjetje je zapustila finančno stabilno, z rekordno prodajo in ekipo, ki naj bi podjetju zagotavljalo dodatno rast. S Sonjo Gole se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjal Jože Žura. Foto: Leon Vidic
3/27/202439 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Mateja Čalušić: Dokazati moramo, zakaj je obdavčevanje plačil za težje pogoje obdelave neupravičeno

Na čelo kmetijskega ministrstva je v najbolj dramatičnem obdobju evropskega kmetijstva, ko evropska mesta hromijo množični protesti kmetov in ko tudi slovenski kmetje zahtevajo rešitev številnih nakopičenih problemov, iz poslanskih vrst stopila Mateja Čalušić. Kako razmeroma neizkušena političarka obvladuje napete situacije in kako je umirila nezadovoljne kmete, da so odpovedali za včeraj napovedani veliki protest v Ljubljani? Obljube so bile dane ‒ ali ima ministrica moč, da jih bo tudi uresničila? Bo v kolesju zelene transformacije kmetijstva žrtvovala male hribovske kmetije in ali bo pospešila proizvodnjo v rastlinjakih? Z ministrico za kmetijstvo se bo o aktualnih vprašanjih pogovarjala Jernejka Drolec..
3/20/202446 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Branko Franc Selak: Kamorkoli grem, vedno najprej pogledam kamen

3/13/202445 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Maja Bednaš

Gostja današnjega intervjuja je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanja napovedo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.
3/6/202447 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Gorazd Pfeifer: Energetika se ne načrtuje za mandat ene vlade

V oddaji Intervju smo tokrat gostili predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazda Pfeiferja. Iz operaterja jedrskega reaktorja in vodje proizvodnje se je povzpel do direktorja najpomembnejšega elektroenergetskega objekta v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, energetski stabilnosti države, vlogi krške nuklearke pri prehodu v brezogljično družbo, proizvodnji vodika v nuklearkah in tudi o reaktorjih četrte generacije, ki bodo omogočali bistveno višjo proizvodnjo električne energije in hkrati zagotavljali večjo varnost. Spoznajte Gorazda Pfeiferja, izjemnega jedrskega strokovnjaka, ki je znanja in izkušnje nabiral tudi v Združenih državah Amerike in ki ga odlikuje visoka stopnja integritete in varnostne kulture.
2/28/202449 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Doc. dr. Tanja Bagar: "O konoplji vedo pacienti več kot zdravniki."

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv
2/21/202447 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Tim Prezelj, raziskovalec spolne vzgoje v šoli: To ni predmet kot matematika, ampak mehka veščina

V slovenskih šolah od leta 1985 nimamo samostojnega predmeta spolna vzgoja, te vsebine se poučuje medpredmetno, vendar ne celovito in ne povsod - veliko je namreč odvisno od pripravljenosti posameznih učiteljic in učiteljev. Mladi zato večino informacij o spolnosti, intimi, odnosih in čustvih iščejo na spletu, kjer pa prepogosto naletijo predvsem na laži, mite, stereotipe, predsodke, sovraštvo, nasilje in pornografijo. Kakšna bi morala biti celovita in sistematična spolna vzgoja? O tem v tokratni oddaji Intervju. Raziskovalec Tim Prezelj je opravil raziskavo o spolni vzgoji v slovenskih osnovnih šolah. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
2/14/202448 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Ana Duša, režiserka predstave Umetnost vojne/umetnost miru

V Mladinskem gledališču v Ljubljani pripravljajo poseben program za vključevanje mladih v gledališče in – širše povedano – javni diskurz na splošno. Program so poimenovali Mlado mladinsko. Druga predstava, ki so jo ustvarili mladi skupaj z avtorsko ekipo in člani ansambla mladinskega gledališča, ima naslov Umetnost vojne/umetnost miru. Zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo o vojni, čeprav se jih ni dotaknila in, upamo, je tudi ne bodo doživeli? Ali lahko brskanje po dramatičnih izkušnjah vojne kaj spremeni? Kakšna je izkušnja z delom z mladimi? O vsem tem z režiserko Ano Duša.
2/7/202441 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Simon Ošlak Gerasimov o slovenskih sledeh v Gradcu

Novinar, profesor slovenščine in ruščine ter književnik Simon Ošlak Gerasimov je dejaven na številnih področjih. Za slovenski program ORF spremlja dogajanje na avstrijskem Štajerskem, tja ga je pripeljala študijska izbira. Po opravljeni dvojezični ljudski šoli v Celovcu in slovenski gimnaziji se je namreč odločil, da bo izobraževanje nadaljeval v Gradcu. To je bila, kot pravi, logična pot. Ker ga navdušuje zgodovina, ni presenečenje, da se je glavnega mesta avstrijske Štajerske lotil raziskovalno. Slovenski Gradec je naslov njegovega najnovejšega dela. V obsežni kulturno-zgodovinski študiji opisuje bogato zgodovino Slovencev v tem mestu in sledi, ki so jih pustili. Gradec je bil namreč nekoč za Slovence enako pomemben kot Trst, Ljubljana ali Dunaj. Kako pa je danes? Tudi o tem več v pogovoru s kritičnim opazovalcem dogajanja v Evropi. 
1/31/202431 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka

Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem bomo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam bo predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje. Z njim se bo pogovarjal Milan Trobič.
1/24/202444 minutes
Episode Artwork

Prof. dr. Bojko Bučar: Nisem pričakoval te stopnje nasilja

Bližnji vzhod je najstarejše krizno žarišče na svetu. Poglavitni problem je vprašanje palestinskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo Izraela izgubilo svoje ozemlje. Je vojna v Gazi prelomna točka, na kateri bo treba najti trajno rešitev? Naš gost bo zaslužni profesor doktor Bojko Bučar, visokošolski učitelj s fakultete za družbene vede. Generacije študentov so pri njem znanje o mednarodnih odnosih črpale prav na primeru Bližnjega vzhoda. O tem, kaj je pravica do samoodločbe? Kaj je razmerje sil, kakšna vloga Združenih narodov in kakšna Meddržavnega sodišča v Haagu. Nas je silovitost vojne v Gazi presenetila? Ali imamo v Sloveniji dovolj izobraženih ljudi, ki spremljajo mednarodna dogajanja, ali pa smo se v javnosti prepustili posnemanju tujih vzorcev? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v Intervjuju s profesorjem doktorjem Bojkom Bučarjem.
1/17/202448 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Nina Radin, samostojna babica

Šestega decembra je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri mednarodni organizaciji UNESCO potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babištvo so spoznali kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri materi in novorojenčku. Gostja prvega letošnjega intervjuja na Prvem je Nina Radin, samostojna babica, ki že devet let pomaga pri porodih na domu in za porodnice skrbi tudi v predporodnem in poporodnem obdobju. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
1/10/202445 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Izbor intervjujev iz leta 2023 - 2. del

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.
1/3/202432 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Izbor intervjujev iz leta 2023 - 2. del

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.
1/3/202433 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Izbor intervjujev iz leta 2023, 1. del

V terminu sredinega intervjuja ste v tem letu lahko prisluhnili 46 gostom, za vas pa smo ob koncu leta izbrali 14 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2023. V prvem delu bomo slišali razmišljanja infektologa in pisatelja Davida Zupančiča, avtomobilskega oblikovalca Georga Gedla, pa tudi Andreja Gradišnika, do zdaj najstarejšega Slovenca, ki je priplezal na sam vrh sveta. Z nami so bili tudi nekdanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, vrhunska strokovnjakinja za področje umetne inteligence dr. Marinka Žitnik, profesorica defektologije Mateja Korošec ter predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Izbor je pripravil Marko Rozman.
12/27/202329 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle: Ključno sporočilo današnje napovedi je zmerni optimizem

V oddaji Intervju tokrat gostimo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Prvi mož naše centralne banke skupaj z ostalimi guvernerji v Frankfurtu odloča o ključnih monetarnih ukrepih, ki krojijo življenja Evropejcev, med drugim tudi o višini obrestnih mer, ki vplivajo na naše zadolževanje. V Ljubljani pa skupaj z ekipo nadzoruje poslovanje slovenskih bank ter bdi nad finančno stabilnostjo v državi. V pogovoru tik pred koncem leta nam bo med drugim razkril za koliko se bo gospodarska aktivnost prihodnje leto okrepila, zakaj je slovenska inflacija precej višja od evrske, na račun česa slovenske banke letos kujejo rekordne dobičke in ali se bo čez leto dni potegoval za nov šestletni mandat.
12/20/202351 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš. Dušan Škodič bo svoja odkritja delil z nami v oddaji Intervju na Prvem.
12/13/202344 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Radomir Putnik: Nafto bo kmalu zamenjal tekoči vodik

Dubaj je te dni zbirališče svetovnih voditeljev, ki na podnebni konferenci razpravljajo o prihodnosti planeta, Riad pa bo čez šest let gostil svetovno razstavo Expo. Arabske države kar tekmujejo v privabljanju svetovne javnosti na mnogih področjih. Savdska Arabija, ki je tudi največja svetovna izvoznica nafte, počasi prihaja na piedestal Arabskega polotoka. To je pri svojem delovanju opažal Radomir Putnik, in sicer pri izdelavi ventilov v naftni, petrokemični in nuklearni industriji. Danes projektira in postavlja sončne elektrarne ter polnilnice za električna vozila. Vidi se tudi v vlogi povezovalca med slovenskimi podjetji in trgom Savdske Arabije. Z navdušenjem govori o viziji 2030, projektih NEOM in priložnostih v tem delu sveta. S čim in zakaj ga je kot podjetnika zasvojila Savdska Arabija? In ali je ta arabska država, ki ji pripisujejo številne kršitve človekovih pravic, priložnost za slovenska podjetja? O tem v sredinem Intervjuju.
12/6/202338 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Lidija Živčič: Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo

Lidija Živčič je strokovna vodja pri organizaciji Focus - društvu za sonaraven razvoj, kjer se med drugim ukvarja z energetiko in vprašanjem energetske revščine. Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je, denimo, časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič to imenuje energetska dekadenca. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo. To je nekakšna tabu tema, nedostopno področje, ki se ga ne smemo dotikati, kajti tukaj gre za neke svoboščine ljudi, ki jih ne smemo omejevati. Takšna je vsaj retorika oziroma pojmovanje v naši družbi. Vendar se bojim, da bomo morali temu tabuju narediti konec, kajti da nas bo večina gledala, kako manjšina veselo leti, medtem ko si mi v bistvu niti ne upamo iti na obisk k neki bolj oddaljeni družini in videti ljudi, ki jih imamo zelo radi - tega žal ne bomo trpeli.« Evropska komisija je sredi novembra projektu, ki ga koordinira Focus, podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023. Gre za tako imenovana skupnostna srečanja. »Gre za obliko srečanj, na katerih se v rednih intervalih, na primer enkrat na dva tedna, zbere skupina ljudi, ki jih je prizadela energetska revščina. Ideja skupinskega naslavljanja, da ljudje drug drugemu pomagajo prebroditi težave energetske revščine. Na primer, če je nekdo zamenjal dražjega dobavitelja s cenejšim, lahko to svojo izkušnjo deli z drugimi skupini in s tem pomaga tudi drugim. Če ima nekdo nakopičene dolgove in je uspel s podjetjem ali ob pomoči Zveze prijateljev mladine narediti načrt za odplačevanje dolga, lahko tudi to izkušnjo deli z drugimi. Skratka, med ljudmi želimo narediti neke mreže, ki bi jih opolnomočile, delile pridobljena znanja in izkušnje in ki bi skušale destigmatrizirati eneregetsko revščino. Kajti ne gre za to, da je nekdo osebno kriv in odgovoren, ampak gre pogosto za sistemske napake, ki jih moramo sistemsko nasloviti.«
11/29/202337 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

dr. Uroš Ahčan: »Največji junaki v medicini so pacienti!«

Uroš Ahčan je dr. medicine, specialist plastične rekonstruktivne in estetske kirurgije, tudi profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred nekaj leti je presenetil medicinski svet, ko mu je z ekipo uspelo z uporabo 3D-tehnologije na podlakti pacientke izdelati nos in ga potem uspešno prenesti na obraz. Je avtor več knjig, tudi strokovnih člankov. Operira doma in v tujini. Je iskren v pogledih in razmišljanjih, tudi kritičen do sveta okoli sebe. V novi knjigi Skalpel opisuje svoje življenje in delo, uspehe in neuspehe, razmišlja o svojem poklicu in o medicini nasploh. »V moji knjigi so junaki pacienti,« poudarja.
11/22/202346 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Franc Gomboc: Gasilsko tovarištvo ne pozna meja

96-letni Franc Gomboc iz Murskih Črncev v občini Tišina je opazno zaznamoval tako pomursko kot slovensko gasilstvo. Prav tako opazne sledi je zapustil tudi v slovenskem gasilskem zgodovinopisju, sicer pa je bil in častni regijski poveljnik ter častni občan, še vedno je zelo dejaven na različnih področjih družbenega življenja. Do nedavnega je delal tudi v domačem vinogradu in gozdu, kot pravi, pa v življenju obžaluje samo to, da ni več časa namenil svoji družini. Zelo je ponosen na svoje gasilske tovariše, ki so danes tako kot nekdaj ljudem vedno pripravljeni pomagati.
11/8/202337 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Pater Karel Gržan: Hvala vsakemu izmed vas, da ste

V tokratnem Intervjuju gostimo Karla Gržana. Duhovnika, pisatelja, magistra teologije, doktorja literarnih ved in redovnika kapucinov, enega najbolj priljubljenih, predvsem pa najbolj pronicljivih mislecev, raziskovalcev in človekoljubov našega prostora. S patrom Karlom Gržanom se je pogovarjala Liana Buršič, tokrat o spoznavni moči tišine, o zdravilnosti žalovanja, pomenu in izgubljanju ritualnosti, globoki razklanosti našega časa in veri v človekovo prebujenje iz površnih zaznavnosti.
11/1/202341 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Ervin Fritz: s šansonom nad trivialnost zabavne glasbe

Pred sobotnim finalom Festivala slovenskega šansona v Rogaški Slatini se nam v pogovoru pridruži dramaturg in pesnik Ervin Fritz, čigar verzi so se neločljivo prepletli s pojmom slovenskega šansona. Uglasbljali so jih skladatelji, še posebno Bojan Adamič in Urban Koder, zazveneli so z vokali Meri Avsenak, Vite Mavrič, Lada Leskovarja in zasedbe Same babe. Avtor preštevilnih pesmi, polnih humorja in nezgrešljivih bodic, je v osemdesetih letih sooblikoval Festival jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini. V njegovi družbi se ozremo na pot, ki jo je do danes prehodil slovenski šanson.
10/25/202350 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Rok Fazarinc: Plavje in plavine ob poplavah naredijo več škode kot sam povečan pretok vode.

Slovenija spada po skupni količini rečne vode na prebivalca med najbogatejše v Evropi. Vodo srečujemo povsod v naravi, in to kdaj pa kdaj občutimo tudi sami. Svojo moč je pokazala pred kratkim v sicer najbolj sušnem mesecu koledarskega leta. Hidrologi se ukvarjajo z ugotavljanjem razpoložljivih vodnih virov, njihovo kakovostjo ter vplivi na živo in neživo naravo. Hkrati določajo temeljne velikosti pri graditvi hidrotehničnih objektov in upravljanju voda. Pri poplavah določajo obseg in verjetnost tega pojava. Med njimi je tudi Rok Fazarinc, gradbeni inženir, ki je prejemnik različnih nagrad Inženirske zbornice Slovenije. Hidrotehnik že več desetletij sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti pri vodotokih. Je tudi član sveta za obnovo po avgustovski ujmi. Kjer se zatika in kje je opazen sanacijski napredek? Kateri deli naše države so sicer najbolj poplavno ogroženi?
10/18/202334 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Robert Šumi: Za razvite družbe je značilno takojšnje sprejemanje politične odgovornosti

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je doktor znanosti s področja poslovne etike. Vodenje protikorupcijske komisije je prevzel v nehvaležnem času, leta 2020, ko je bil ugled komisije zaradi krize vodenja in notranjih sporov predhodnega vodstva na preizkušnji. Svojo poklicno pot je začel kot policist in pozneje kriminalist na Policijski upravi Kranj, od leta 2007 pa je bil zaposlen na Generalni policijski upravi, kjer je med drugim v obdobju 2008–2010 vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na nivoju celotne policije. V pogovoru se bomo dotaknili odnosa politike do vprašanj, povezanih z integriteto in preprečevanjem korupcije ter kakšna je sploh zaznava korupcije v slovenski družbi. Kaj je treba izboljšati in kje sogovornik vidi izzive za prihodnje rodove na področju integritete in preprečevanja korupcije?
10/11/202342 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Robert Carotta: "Ni pomembno, kje bo gorenjska bolnišnica, ampak kdaj. Upam, da kmalu."

Robert Carotta, zdravnik kirurg, vodja urgence v splošni bolnišnici Jesenice, je tudi svetovalec poveljnika poveljstva sil pri Slovenski vojski. Po avgustovskih katastrofalnih poplavah je bil kot uniformirani zdravnik štiri dni v Črni na Koroškem, tudi ob množični zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Takrat je bilo odločilno usklajeno sodelovanje vojske in koroških reševalnih služb: zdravstva, gorskih reševalcev ter vseh preostalih. Med obsežnim izbruhom covida je bil koordinator za posteljne kapacitete, saj je primanjkovalo postelj za namestitve pacientov. To je bil nepredvidljiv čas za vse, nova izkušnja za zdravstveni sistem, pa tudi zanj osebno. Politika ga ni nikoli zanimala, v začasnem prehajanju zdravnikov v politiko in vračanju v zdravniške vrste pa ne vidi ničesar slabega. Foto: arhiv Splošne bolnišnice Jesenice
10/4/202345 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Dr. Robert Oravecz: Psihoterapija je samostojna stroka

Dr. Robert Oravecz je psihiater z doktoratom iz psihologije. Naziv specialista psihoterapije je pridobil na Madžarskem. Od leta 2007 predava na treh zasebnih fakultetah, zadnja leta kot docent. Kot psihiater je zaposlen v psihiatrični bolnišnici Ormož, je pa tudi ustanovitelj Centra za osebnostno rast in razvoj. Skupaj s svojim strokovnim terapevtskim timom se ukvarja z zdravljenjem zgodnjih travm s psihoterapijo v okviru dnevne bolnišnice v prostorih Inštituta za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo. Z dr. Robertom Oraveczem, ki je v Slovenijo prišel konec 80tih let kot vojvodinski Madžar, se bo v sredinem intervjuju pogovarjala Cirila Štuber.
9/25/202353 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Poplave naplavile veliko junakov, tudi prvega med koroškimi gasilci Matjaža Gorenška

Avgustovske poplave so pisale tudi nesebične zgodbe, zgodbe srčnih in predanih mož, ki so bili na terenu zaradi ljudi. Eden izmed teh je tudi poklicni gasilec Matjaž Gorenšek, ki se je 6. avgusta zvečer, ko so se podivjane vode nekoliko umirile, skupaj z devetimi stanovskimi kolegi odpravil v razdejano Črno na Koroškem in vzpostavil intervencijski štab. Ta je pod njegovim vodstvom usklajeval odpravo posledic poplav, pri tem pa tako kot številni drugi žrtvoval druženje in dopust z družino, da bi pomagal prizadetim v naravni nesreči. Matjaža Gorenška, poveljnika koroške gasilske regije, ki si je gasilsko kilometrino nabiral v domačem Prostovoljnem gasilskem društvu Kotlje, pobliže spoznate v sredinem Intervjuju na Prvem.
9/20/202332 minutes, 1 second
Episode Artwork

Prof. Nicolaas Bohnen: Alzheimerjevo bolezen vidim bolj kot motnjo življenjskega sloga, ne nesrečno usodo zaradi biologije

September, svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, letos poteka z geslom Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno, pri tem pa poudarja dejavno vedenje in življenjski slog, ki zmanjšata tveganje za demenco. Tudi o tem se bomo v oddaji Intervju pogovarjali s prof. dr. Nicolaasom Bohnenom, uglednim nevroznanstvenikom in nevrologom z Univerze v Michiganu, ki se na svoji raziskovalni poti zlasti posveča Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi bolezni in obliki demence, o kateri manjkrat govorimo – demenci z Lewyjevimi telesci. Kakšni so najnovejša spoznanja, diagnostika, možnosti zdravljenja, kako sodeluje z ekipo v Sloveniji, pa tudi kaj ima z nevrodegenerativnimi boleznimi naš način življenja? O tem se je s prof. dr. Nicolaasom Bohnenom pogovarjala Mojca Delač.
9/13/202338 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Marinka Žitnik, Harvard: Veliki jezikovni modeli spreminjajo razumevanje biologije, medicine

Dr. Marinka Žitnik na Univerzi Harvard razvija modele generativne umetne inteligence, specifično namenjene uporabi v medicini. Pri tem sodeluje z vrsto vodilnih inštitucij in podjetij. Delovanje vsem dobro znanega ChatGPT-ja je lahko preverila že mesece prej, preden je zanj prvič slišala širša javnost. Tudi njo so presenetili njegovi odgovori. A razvoj novih, še mnogo zmogljivejših modelov je v polnem pogonu in z njimi se v temelju spreminjajo tako znanost in raziskovanje kot tudi vsakovrstne človeške dejavnosti. Kako danes poteka razvoj modelov generativne umetne inteligence, kje se že uvajajo, kako je z varnostjo podatkov in raznovrstnimi tveganji ter kako bodo v prihodnje načrtovali nova zdravila in najboljše možnosti zdravljenja, je le nekaj vidikov, ki jih prinaša Intervju. Strokovnjakinja za umetno inteligenco dr. Marinka Žitnik je docentka na Harvard Medical School, kjer na oddelku za biomedicinsko informatiko vodi svoj laboratorij za umetno inteligenco v medicini in znanosti.
9/6/20231 hour, 5 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: "Vse, kar ljudje občutijo v teh kritičnih situacijah, je normalno."

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je psihiatrinja, redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zdaj pa zaposlena na Ministrstvu za zdravje, kjer koordinira mobilne ekipe, ki priskrbijo psihosocialno pomoč ljudem na poplavnih območjih. V oddaji boste slišali tudi o duševnih stiskah prizadetih v poplavah, o tem, kje naj poiščejo pomoč, o stiskah otrok in tudi o sistemski stigmi na področju psihosocialnega varstva v Sloveniji. Dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica oddaje Tita Mayer. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
8/30/202348 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije: Trenutno ljudje potrebujejo finančno in psihosocialno pomoč

Tokrat se bomo z gostjo Intervjuja pogovarjali na terenu, in sicer v Zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. To je bil njen drugi dom kar nekaj let, saj je letovišče vodila 11 let, pred tem je delala v zasebnem sektorju, kjer si je leta 2007 pridobila tudi naziv menedžerka leta 2007 v turizmu. Magistrica Ana Žerjal se je v začetku tega leta upokojila, nato pa konec junija postala nova predsednica Rdečega križa Slovenije. Čeprav to častno funkcijo opravlja šele dva meseca, je morala našo največjo humanitarno organizacijo voditi v kriznih časih. Vodna ujma, ki je razdejala cela območja in številnim vzela vse, kar so si ustvarili, je namreč pokazala, kako pomembne so v kriznih razmerah humanitarne organizacije.
8/23/202335 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije: "Intervencija zaradi poplav še traja."

Dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu je znova pokazalo, da imamo enega najboljših sistemov zaščite in reševanja v Evropi. Hkrati pa drži tudi to, da ta temelji na prostovoljnem delu in množičnosti, ki pa ni samoumevna – v večjih mestih je za prostovoljno delo med gasilci manj zanimanja, kot ga je bilo nekoč. Gost intervjuja na Prvem je poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki bo osvetlil tudi razsežnosti gasilskega dela med letošnjimi katastrofalnimi poplavami in vizijo dela prostovoljnih gasilk in gasilcev v prihodnosti. Z njim se bo pogovarjal Jure K. Čokl.
8/16/202350 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Georg Gedl: "Začetne skice avtomobilov še vedno nastajajo na papirju."

Že kot otrok je bil navdušen nad vlaki in avtomobili, predvsem nad njihovo obliko. Čeprav se ni šolal za oblikovalca, ampak je po izobrazbi gradbenik, so ga kot avtomobilskega oblikovalca že pri njegovih 25-ih zaposlili v podjetju Audi, sledila je sanjska služba v BMW-ju, nato pa je za slovenska podjetja IMV, TAM in Adria Mobil oblikoval vsem dobro znane počitniške prikolice, avtodome in turistične avtobuse … Georg Gedl, legenda slovenskega oblikovanja, pa tudi predavatelj, mentor, novinar in zbiratelj, je kljub svojim skoraj osmim križem še vedno zelo dejaven.
8/9/202347 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Sandi Curk: »Nimamo vse tehnike, imamo pa ljudi!«

Za Sandija Curka, regijskega poveljnika Civilne zaščite za Notranjsko, je skrb za skupnost življenjsko poslanstvo. Je človek, ki je že kot najstnik pomagal vrstnikom, človek, ki je s svojo predanostjo in človekoljubnostjo številnim, tudi otrokom iz Ukrajine, tlakoval pot v lepšo prihodnost. Požrtvovalnost do ljudi, do sočloveka, je pokazal tudi med vojno Bosni in Hercegovini, žledolomom na Postojnskem, pa tudi ob neurjih, ki to poletje divjajo tudi pri nas. V studio Prvega programa Radia Slovenija je prispel iz Ilirske Bistrice, kjer je po pustošenju tornada preživel vso noč.
8/2/202347 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Franjo Bobinac: V Mariboru lahko te dni spremljamo bodoče olimpijske šampione

V tokratnem intervjuju bo z nami Franjo Bobinac, gospodarstvenik, mendžer, navdušen športnik in že pol leta tudi predsednik slovenske športne krovne organizacije. Ta hip je najbolj vpet v največji večpanožni športni dogodek v zgodovini naše države, ki poteka v Mariboru. O olimpijskem festivalu evropske mladine pravi, da je dobro pripravljen, hkrati pa s svojo ekipo že načrtuje sodelovanja naše države na olimpijskih igrah v Parizu, ki bodo prihodnje leto. Kako se bo naša država predstavila na največjem svetovnem športnem dogodku? Kakšni so prvi vtisi o predsedovanju slovenski športni krovni organizaciji in kakšen je odnos države do slovenskega športa? Kakšno je njegovo stališče do prodaje Športne loterije najboljšim ponudnikom? S predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije se bo pogovarjal Marko Rozman.
7/26/202341 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Mateja Korošec: Pri dolgotrajni rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo varujemo njihovo osebno dostojanstvo, zelo pomembno pa je zaupanje v terapevta

Mateja Korošec, profesorica defektologije, Center Korak v Kranju vodi že dvajset let. V teh letih je bilo v program dolgotrajne rehabilitacije vključenih 94 ljudi s pridobljeno možgansko poškodbo. Dolgotrajna rehabilitacija in vračanje posameznikov v samostojnost sta dolgoročen projekt, ki bi moral zanimati državo. Žal pa so v Sloveniji le trije samostojni centri in trije oddelki. Dobršen del Slovenije je tako še vedno siva lisa. V Centru Korak s trajnostnim modelom rehabilitacije zaposleni sledijo novostim in sodobnim smernicam na področju rehabilitacije. Njihovo strokovno delo dopolnjujejo številni prostovoljci ter klub En korak več. Ta tudi s podporo svojcev utrjuje prepoznavnost Centra Korak ter njihova prizadevanja za uspešno rehabilitacijo uporabnikov na Gorenjskem.
7/12/202345 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Vita Mavrič: »Čeprav je moja pot uhojena, pravzaprav nikoli ne vem, kam bom prispela. V tem je čar.«

Šanson je uglasbena poezija, ki oživi pod odrskimi lučmi. S svojo unikatno interpretacijo, v kateri se spojijo glasba, pesniška beseda in gledališče, nam ga vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja prinaša Vita Mavrič. Svojo ustvarjalno pot si je tlakovala sama, dvajset let je vodila »Café teater«, hkrati pa je z mednarodnim festivalom šansona »La vie en rose« slovenski šanson vpela v evropski okvir in ga pospremila v 21. stoletje. Zadnjih pet let se posveča intimnejšim, vsebinsko zahtevnejšim projektom, kakršen je najnovejši album »Kontra-Alba« z njenimi interpretacijami pesmi Janija Kovačiča. S šansonjerko Vito Mavrič se je na letošnji kulturni praznik, 8. februarja, pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
7/5/202349 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Andrej Gradišnik, najstarejši Slovenec, ki je stal na vrhu sveta

Andrej Gradišnik je s skoraj šestdesetimi leti letos maja postal najstarejši Slovenec, ki je stal na samem vrhu sveta. Sicer izkušen alpinist, ki je že prej stal na osemtisočaku, je v gorah doživel marsikaj. Prihranjene mu niso bile niti tragedije, ki jim je bil priča, a ga to od gora ni nikoli odvrnilo. Ob vseh preplezanih stenah pa je imela prednost zmeraj družina, za njim pa je tudi spoštovanja vredna poslovna pot. Kako so ga zaznamovali vsi njegovi življenjski vrhovi in kolikokrat je moral odnehati, da je lahko nekoč dosegel vrh, bo Andrej Gradišnik povedal v oddaji Intervju na Prvem.
6/28/202341 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Ivan Bratko: Brez regulacije bodo veliki jezikovni modeli krojili rezultate volitev

Akademik prof. dr. Ivan Bratko je začetnik umetne inteligence pri nas in prvi v svetovnem merilu, ki je metode strojnega učenja preveril na realnih medicinskih podatkih. Že takrat – to je bilo v osemdesetih letih – z izrednim uspehom. Kljub temu se strojnega učenja zelo dolgo ni jemalo pretirano resno. V zadnjem desetletjem pa se je zaradi izrednega povečanja procesorskih zmogljivosti ter z razvojem tako imenovanih globokih nevronskih mrež to povsem spremenilo in danes se strojno učenje uporablja vsepovsod. A nič nam ni nazorneje predočilo izrednih zmogljivosti umetne inteligence, kot veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Njihova zmožnost, da pišejo prepričljiva in kompleksna besedila in da smiselno odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja, zbujajo osuplost, a tudi zastavljajo pomembna vprašanja, kaj tovrstno strojno obvladovanje jezika pomeni za nas, ljudi. Slišati je številna opozorila strokovnjakov, da nova orodja predstavljajo resno nevarnost za človeka in družbo. Koliko je ta strah upravičen in s kako globoko spremembo se pravzaprav soočamo, smo v sredinem Intervjuju preverili pri akademiku prof. Ivanu Bratku.
6/21/202342 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Mojca Kumerdej: V svojem pisanju stvari nočem olepševati po nepotrebnem

V pogovoru z umentico, ki je za zbirko kratke proze Gluha soba nedavno prejela Cankarjevo nagrado, smo preverjali, kako se izmišljijski elementi v njenem pisanju prepletajo in dopolnjujejo z družbeno-kritičnimi poudarkiStrokovna žirija, ki je maja že četrtič po vrsti podelila Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo minulega leta, je takole opredelila nekaj ključnih potez Gluhe sobe, zmagovalne kratkoprozne zbirke Mojce Kumerdej: »Prostori v zgodbah običajno niso podrobneje določeni, a vedno nakazujejo na izoliranost, hromečo samost in osamljenost. Na teh prizoriščih in v govornih izmenjavah pa v resnici gospodari realno nezavednega in potiska like v tesnobne misli, paranojo pred drugimi živimi bitji in predmeti, v verbalno, psihično in fizično nasilje nad sabo ali drugimi in sploh v skrajne reakcije.« K temu pa so še dodali: »Svet v teh zgodbah se zdi nekam čudno zamaknjen in grozljiv, sanjski.«Ob tretji zbirki kratke proze Mojce Kumerdej, ki je sicer izšla pod okriljem založbe Goga, imamo torej opravka z morasto in neprehodno, malodane kafkovsko bivanjsko krajino, a v svetu, ki mu pečat dajejo planetarni ekološki kolaps, nesluten vzpon inteligentnosti umetne inteligence pa vojne na čelu, kajpada, s tisto v Ukrajini ter vsakovrstne oblike izključevanja po razredni, spolni in etnični pripadnosti, se smemo vprašati, v kolikšni meri imamo pri pisanju Mojce Kumerdej opravka s čisto fikcijo, z avtorsko izmišljijo, koliko pa gre pri zgodbah iz Gluhe sobe raje za literariziran »fotoportret« naše dobe? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili prav Mojco Kumerdej. foto: Mojca Kumerdej (Goran Dekleva)
6/14/202346 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Srečko Šestan: Iz vsake nesreče se lahko veliko naučimo

Če pomislimo na poplave, požare, žled, epidemije, ekološke katastrofe, množične migracije, najprej pomislimo na civilno zaščito. In če pomislimo na civilno zaščito, pomislimo tudi na njenega poveljnika Srečka Šestana. To funkcijo opravlja že 11 let in v vseh teh letih ni nikoli pustil na cedilu nikogar, ki je potreboval njegovo pomoč. Sabrina Mulec se bo z njim pogovarjala v terenskem studiu Prvega v Ilirski Bistrici, saj je Srečko Šestan tam domačin.
6/7/202342 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Ddr. Damir Globočnik: Spomeniki želijo ohraniti spomin, niso pa večni

Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine, muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju. Lani je izdal knjigo z naslovom Spomeniki, v kateri je zbral 30 poglavij o primerih, nastajanja in o usodi spomenikov in obeležij; od Prešernovega nagrobnega spomenika v Kranju, spomenika kralju Petru I. v Ljubljani, do spomenika zmage v Murski Soboti.
5/31/202348 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Jože Dakskobler: Brez graparske trme se nič ne premakne

Jože Dakskobler je »grapar« v najboljšem pomenu te besede. Doma je iz Podbrda in je zelo ponosen na vso bogato in pestro naravno, kulturno in tehniško dediščino Baške grape. Zapisan je gasilstvu in pomoči ljudem v stiski. Bil je dolgoletni poveljnik tolminske gasilske zveze in poveljnik tolminskega občinskega štaba civilne zaščite. Zasnoval je gorski maraton štirih občin v Podbrdu, nato mu je uspel še veliki met, saj je v Grapo pripeljal svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Ob tem velja omeniti še njegovo ljubiteljsko pevsko kariero, ki traja že več kot 35 let, prepeval je v skoraj vseh zborih v Podbrdu in ustanovil tudi oktet Bača. Obiskovalci Baške grape ga lahko spoznajo tudi kot vodnika po sledeh nekdanje Rapalske meje. Svetovljan, ki ima najraje svojo Baško grapo, je bil gost sredinega intervjuja na Prvem.
5/24/202349 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Kjer je volja, tam je pot – 60 let delovanja Zveze Sožitje

Ob 60-letnici Zveze Sožitje, organizacije, ki si prizadeva za dostojno življenje ljudi z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin in katere cilj je, da bi vsaka oseba z motnjami v duševnem razvoju lahko živela tako samostojno in kakovostno, kolikor je le mogoče glede na njene sposobnosti, smo v oddajo Intervju povabili predsednico Zveze Sožitje Branko Perne. O šestih desetletjih delovanja Zveze Sožitje pri nas, ki ga bodo zaznamovali prihodnji torek s prireditvijo v Cankarjevem domu v Ljubljani, o njenem poslanstvu in načrtih, se bo z Branko Perne pogovarjala Petra Medved.
5/17/202348 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule: "Mladi potrebujejo več veselja, vedoželjnosti in manj tekmovalnosti."

Zadnji žalostni dogodki v Srbiji, ki so zahtevali življenja otrok, odraščajočih, nas vse silijo v razmislek o tem, v kakšni družbi odraščajo otroci in kakšne vrednote pridobivajo mladi, ki bodo krojili prihodnost. Ali osnovni okolji, kot sta družina in šola, delujeta spodbudno in varno? O vsem tem v intervjuju z doktorico Mirjano Ule, socialno psihologinjo, ki se že desetletja ukvarja z mladino kot družbeno skupino. Od leta 2018 je zaslužna profesorica ljubljanske univerze, od leta 2021 tudi izredna članica SAZU.
5/10/202349 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

doc. Rok Žnidaršič – ljubljanski podžupan in prvi mestni urbanist

Doc. Rok Žnidaršič je letošnjega januarja prevzel novo funkcijo – postal je podžupan Ljubljane in prvi mestni urbanist. Priznani 46-letni arhitekt je za svoje delo prejel že več nagrad in priznanj, med njimi je Plečnikova nagrada in medalja, Evropska nagrada za urbani javni prostor, priznanje Maks Fabiani, Zlati svinčnik, German design Award, nagrada Brumen. Prve nagrade je s soavtorji osvojil tudi na javnih natečajih, od katerih je večina realiziranih. S soavtorji je realiziral ureditve javnih odprtih prostorov v Ljubljani – denimo mestni park Rakova Jelša, območje Koseškega bajerja, Špice, Gosposvetske, Čopove, Mesarski most, tudi v Mariboru, Podgorici in Beogradu. Je avtor mnogih razstav o arhitekturi. Njegovi prispevki so bili objavljeni v slovenskih in tujih publikacijah. Leta 2010 je ustanovil arhitekturni atelje Medprostor in s sodelavci letos prejel Nagrado Prešernovega sklada za dosežke v preteklih treh letih. In kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade – »V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, lesena hiša Hribljane ter nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti. Z Rokom Žnidaršičem se je v tokratnem Intervjuju pogovarjala avtorica oddaje in voditeljica Liana Buršič
5/3/202351 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Dr. Gregor Jurak: Šola premalo upošteva potrebe otrok

Pred dvema letoma je bil na seznamu 2 % najpogosteje citiranih znanstvenikov na svetu, je vodja raziskovalne skupine SLOfit, vključen tudi v številne mednarodne projekte, sicer pa redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Predvsem pa je dr. Gregor Jurak profesor športne vzgoje in strokovnjak, ki ves čas opozarja na pomen gibanja in telesne zmogljivosti – tako za starejše, odrasle na delovnem mestu, predvsem pa za otroke in mlade, ki jih že leta spremlja ob s pomoči rezultatov športnovzgojnega kartona. S svojimi kolegi je poudarjal negativne posledice zaprtja šol, saj je bilo mladim odvzeto gibanje, s čimer je zelo upadla njihova telesna učinkovitost, debelost pa se je povečala. Obljubljena šolska reforma bo nagovarjala vprašanje gibanja v šoli, ali gre v pravo smer – tudi o tem z gostom sredinega Intervjuja na Prvem. S prof. dr. Gregorjem Jurakom se bo pogovarjala Špela Šebenik.
4/26/202350 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Novi predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević: "Sodstvo je v dobri kondiciji."

Na slovenskih sodiščih zaostanki niso več problem, vsaj ne sistemski. Enoviti prvostopenjski sodnik bi prinesel enakomernejšo obremenjenost sodnikov na različnih sodiščih, kazenski postopki še vedno tečejo nekoliko prepočasi, tudi izkušenih kazenskih sodnikov je premalo. Si pa sodniki že dolgo prizadevajo za izenačenje svojih plač s plačami drugih funkcionarjev. Ljubljanska sodišča so raztresena po vsem mestu, projekt sodne palače pa je vnovič zamrznjen. Kako bo obravnaval vse te teme, bomo v oddaji Intervju vprašali novega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Funkcijo je prevzel pred dobrima dvema mesecema in takrat je ocenil, da je sodstvo v dobri kondiciji.
4/19/202339 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Metka Moharić: "Potrebovali bi vsaj še eno tako organizacijo, kot je URI Soča."

V Cankarjevem domu bodo jutri in v petek potekali 34. dnevi rehabilitacijske medicine. Gre za osrednji strokovni dogodek na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter celostne rehabilitacije v Sloveniji, ki ga organizirata URI Soča in Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj prinašajo dnevi rehabilitacijske medicine, kateri so klinični problemi, s katerimi se strokovnjaki srečujejo pri svojem delu, in kakšna je obravnava pacientov? Kakšne so novosti na različnih področjih rehabilitacije ter kakšno mesto ima Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča pri nas, v Evropi in svetu? O tem z gostjo Intervjuja docentko doktorico Metko Moharić, strokovno direktorico URI Soča.
4/12/202342 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Anja Mager: "Mladi želimo kmetovati, kar zahtevamo, so pogoji za dostojno življenje."

Mladi odhajajo iz kmetijstva, podeželje se prazni, vse pogosteje slišimo obupane klice iz kmetijskih vrst. Statistični podatki to potrjujejo. Kmetje komaj še zmorejo izpolnjevati vse okoljevarstvene, davčne, administrativne in cenovne zahteve, ki jih prednje postavlja družba. Anja Mager, predsednica Zveze Slovenske podeželske mladine, je ena tistih, ki jim ni vseeno, in je pripravljena bojevati bitko za boljšo prihodnost mladih na podeželju. V času njenega mandata je Zveza slovenske podeželske mladine postala eden najbolj zagnanih partnerjev pri oblikovanju kmetijske politike, se vključila v mednarodno sodelovanje in s projektnim delom odprla dodatne možnosti za opolnomočenje mladih kmetov. Česa se bojijo mladi kmetje in zakaj je vredno vztrajati pri delu, ki v družbi ni cenjeno?
4/5/202346 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Toni Smolej: "Zame je največja vrlina pomoč drugim, zato so vsa moja priznanja tudi priznanja za timsko delo gorskih reševalcev."

Toni Smolej, dolgoletni gorski reševalec, tudi inštruktor reševalec letalec, je z gorskim reševanjem povezan več kot pet desetletij. Gorsko reševanje je poslanstvo, največ odtehta pravočasna pomoč, prostovoljstvo pa oblikuje njegovo življenje. Toni Smolej, prejemnik najvišjega priznanja Civilne zaščite, Zlatega kipca, in drugih visokih priznanj, je tudi miner snežnih plazov, dejaven v civilni zaščiti občine Radovljica, je prvi posredovalec.
3/29/202344 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Martin Marinč: Zaradi premajhnega vpisa smo morali šolo v Osilnici zapreti

Martin Marinč, ravnatelj osnovne šole Fara v bližnjem Kostelu, je pravi poznavalec teh krajev. Bil je med ustanovitelji občine Kostel, dobro pozna tegobe in lepote življenja tukaj ob Kolpi. Sloveniji pa je verjetno najbolj znan kot soustanovitelj in harmonikar pri Prifarskih muzikantih, ki letos praznujejo 35 letnico delovanja. V občinah Kostel in Osilnica v povprečju živi najstarejše prebivalstvo, nekaj čez 50 let so stari v povprečju. To v kraje ob Kolpi prinaša številne izzive, hkrati pa so zaradi lepote narave privlačni za obiskovalce in turiste.
3/15/202345 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Peter Grum: Davčna kultura je najbolj pomembna za stopnjo sive ekonomije

Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
3/8/202346 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Miha Lampreht: Vse sem delal z veseljem, najbolj dinamično je bilo delo dopisnika v Moskvi

Kako razmišlja o novinarstvu in o RTV-hiši, v kateri je bil zaposlen več kot 41 let in ki preživlja verjetno najbolj turbulentne čase doslej? Kot novinar, urednik, komentator, direktor radia, nekdanji dopisnik iz Moskve, tudi prevajalec in alpinist, sicer pa radijec po duši in srcu, je kritičen in analitičen opazovalec dogajanja doma in po svetu. O dogajanju na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze veliko ve, zato ni čudno, da ni napovedoval hitrega konca vojne v Ukrajini, ko se je začela pred letom dni. Danes pravi, da gre "s slabega le še na slabše".
3/1/202348 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Slovenski arheolog dr. Marko Mele na čelu muzeja Joanneum v Gradcu

V najstarejšem prirodoslovnem avstrijskem muzeju Joanneum v Gradcu, ki velja tudi za največji univerzalni muzej srednje Evrope, imajo novo vodstvo. Na čelu muzeja, ki združuje pod svojim okrilje 19 enot, je od začetka tega leta slovenski arheolog dr. Marko Mele, ki je postal znanstveni vodja te pomembne kulturne ustanove. Gremij, posebna komisija Joanneuma je odločitev o izbiri Meleta sprejel soglasno in izpostavila strokovno podkovanost slovenskega znanstvenika. Ta je bil doslej zadolžen za urejanje prazgodovinske zbirke graškega arheološkega muzeja in je med drugim lani vodil izkopavanja pod graškim gradom. Dr. Marko Mele bo graški muzej vodil do leta 2027. Med njegovimi prednostnimi izzivi bodo predvsem inovacije, sodelovanje in premik iz muzejskih prostorov navzven.
2/22/202343 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Gašper Uršič: Cestne povezave so osnova za razvoj vseh krajev

Na terenu v Cerknem je bil naš gost 39-letni župan občine Cerkno Gašper Uršič, ki je decembra lani začel svoj drugi mandat. Pred vstopom v politiko je bil aktiven kulturnik, v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno in samostojni podjetnik. Med drugim ga bomo vprašali, zakaj se je leta 2018 odločil za župansko kandidaturo in kateri so največji razvojni izzivi občine s 4500 prebivalci in približno 6 milijonov evrov visokim letnim proračunom.
2/15/202336 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Vita Mavrič: »Čeprav je moja pot uhojena, pravzaprav nikoli ne vem, kam bom prispela. V tem je čar.«

Šanson je uglasbena poezija, ki oživi pod odrskimi lučmi. S svojo unikatno interpretacijo, v kateri se spojijo glasba, pesniška beseda in gledališče, nam ga vse od konca 80. let prejšnjega stoletja prinaša Vita Mavrič. Svojo ustvarjalno pot si je tlakovala sama in dvajset let vodila Café teater ter pripravljala festival šansonov La vie en rose. Zadnjih pet let se posveča intimnejšim, vsebinsko zahtevnejšim projektom, kakršen je najnovejši album »Kontra-Alba« z njenimi interpretacijami pesmi Janija Kovačiča. Foto: Primož Korošec
2/8/202349 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Urška Klakočar Zupančič: Še vedno smo patriarhalna družba - na papirju smo sicer enakopravni, v praksi pa daleč od enakosti.

Preden je vstopila v politiko, je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora. Foto: Borut Živulović/BoBo
2/1/202348 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Goran Šoster

Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.
1/25/202341 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

David Zupančič: Mladim moraš nekaj ponuditi, ne jih samo omejevati

Gost osrednjega Intervjuja na Prvem je zdravnik David Zupančič, specializant infektologije, spletni vplivnež in avtor slovenske knjige leta 2022, Življenje v sivi coni. V svojem knjižnem prvencu, ki je podrl prodajne rekorde, opisuje čas pandemije koronavirusa skozi prizmo mladega zdravnika na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, obenem pa humorno, iskreno in neposredno odpira še celo vrsto razmislekov o zdravstvenem sistemu, življenju in svetu. Vse troje ima v časih, ki jih živimo, še celo kopico preizkušenj in vprašanj. Davidu Zupančiču jih je zastavljala Mojca Delač.
1/18/202348 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Rok Ravnikar: Nobene bogatije ni v slovenskem javnem zdravstvu

V studio smo povabili družinskega zdravnika v Zdravstvenem domu Kamnik Roka Ravnikarja, ki je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Vprašali ga bomo, kje on vidi rešitev za akutno krizo v družinski medicini, ko 130 tisoč pacientov nima svojega izbranega zdravnika. So ambulante za neopredeljene res edina rešitev, bi lahko zvišali normativ, glavarinski količnik? Pa tudi, kaj misli o stavki, o plačah zdravnikov, kako mlade pritegniti v ta poklic.
1/11/202341 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Izbor intervjujev iz leta 2022 - Drugi del

Prvo sredo v letu 2023 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 51 relevantnih sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 13 najodmevnejših. Odlomke šestih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali odlomke preostalih sedmih. Slišali boste odlomke iz pogovorov z dr. Gregorjem Modrom, prof. Brunom Giordanijem, arhitektom Robertom Klunom, popotnikom Zvonetom Šerugo, upokojeno kriminalistko Katjo Bašič, s strokovnjakom za vodo prof. dr. Mihaelom Brenčičem in s strokovnjakinjo za prst, Ddr. Ano Vovk.
1/4/202345 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Izbor intervjujev iz leta 2022 - Prvi del

V terminu sredinega intervjuja smo izbrali 13 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2022. V prvem delu bomo slišali razmišljanja dr. Simona Malmenvalla, sinologinje dr. Maje Veselič, arhitekta dr. Miloša Kosca, pedologa dr. Roka Miheliča, dr. Andreja Robide in inženirja Marjana Pipenbaherja.
12/28/202240 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Maša Ogrizek

Maša Ogrizek je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi; sprva kot kritičarka, sedaj kot književnica. Njeno pisanje za otroke in mladino odlikuje izpiljen jezik, ki je včasih intoniran humorno, spet drugič poetično. Njena zadnja knjiga Lisičja luna je prejela nagrado večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo preteklega leta. Zbirka kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu, ki je bila nominirana za nagrado Desetnica, je bila izbrana za projekt Ljubljana bere in so jo prejeli vsi ljubljanski četrtošolci. Po njeni knjigi Gospa s klobukom, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado, pa nastajata celovečerni animirani film in radijska igra.
12/21/202250 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Silvo Karo, prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu

Slovenski alpinizem je konec novembra dobil novo potrditev, da njegovi predstavniki sodijo med največje legende tovrstnega osvajanja gora. V Brianconu v Franciji je Silvo Karo prejel prestižno nagrado zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. V več kot 40 let dolgi karieri je alpinistična pot Silva Kara vodila s kmečkega podeželja in domačih Julijskih Alp do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih granitnih dimnikov Karakoruma in yosemitskih navpičnih zidov. Kakšno veličino dosežkov je žirija, ki podeljuje nagrado zlati cepin, prepoznala v delu sicer tudi Bloudkovega nagrajenca, nosilca odlikovanja red za zasluge Republike Slovenije in častnega člana angleškega Alpine Cluba Silva Kara, boste slišali v Intervjuju.
12/14/202248 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Mia Žnidarič

Pred nekaj več kot tridesetimi leti je pustila delo v tovarni v Rušah in se prepustila petju. Kmalu se je s slovenskim prevodom standarda Is You Is or Is You Ain't My Baby – A si ti al' nisi ti moj ljubi – povzpela na vrh lestvic in osvojila domače občinstvo s svojim nežnim, žametnim glasom. Bila je prva jazzovska pevka pri nas, ki se je zavestno in z vsem srcem posvečala jazzovski glasbi in jo želela s prepevanjem tudi v slovenščini približati širšemu občinstvu. Ko je spoznala ameriškega pianista Steva Klinka, sta postala nerazdružljiv tandem tako v glasbenem kot zasebnem življenju in skupaj že skoraj trideset let pišeta čudovito zgodbo. Pred njo je izdaja petnajstega samostojnega albuma, ki ga je posnela z nacionalnim jazzovskim orkestrom, Big Bandom RTV Slovenija. Poglobljenost v besedilo in zvok skladb naredita njene interpretacije srčne, iskrene ter občutene. Mio Žnidarič gosti glasbena urednica Alja Kramar.
12/7/202246 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Mateja Toman: Ob mednarodnem dnevu invalidov

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije zastopa interese več kot 118.000 slovenskih invalidov. Je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Gostja sredinega Intervjuja je magistrica Mateja Toman, ki je letos oktobra, pred tem je bila vršilka dolžnosti, postala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Ob prihajajočem 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo z gostjo magistrico Matejo Toman osvetlili, kakšno je dejansko stanje na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov v naši družbi ter s kakšnimi izzivi se spopadajo invalidi v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Petra Medved. Foto: Arhiv NSIOS
11/30/202241 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Robert Klun: »Arabski svet me je osvojil in povezal v svoj objem«

Te dni je pozornost svetovne javnosti, predvsem športne, usmerjena v arabski svet. Gre za predel sveta, ki slovi tudi po megalomanskih arhitekturnih presežkih in z različnimi mednarodnimi projekti privablja vlagatelje, pa tudi ustvarjalce z vsega sveta. Mednje štejemo tudi Slovenca, ki že več let uspešno deluje v Zalivu. Oblikovalec in arhitekt Robert Klun je za različne projekte prejel številne mednarodne nagrade. Najbolje ga je javnost spoznala pri projektu slovenskega paviljona na EXPU 2020 v Dubaju. Je tudi eden tistih, ki so popeljali slovensko pohištveno industrijo, arhitekturo in dizajn v Savdsko Arabijo. Kako realno je zastavljen projekt Neom, pametno mesto, stolpnica, ki naj bi se v dolžini 170 kilometrov v ravni črti vila čez puščavo? Kaj se bo zgodilo s stadioni po koncu svetovnega prvenstva v Katarju?
11/23/202240 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Katja Bašič - Spolno nasilje vedno pusti posledice

Primeri spolnega nadlegovanja, izkoriščanja in zlorab praviloma vedno pretresejo javnost. Zaradi spolnega nasilja je policija v zadevi Fotopub že vložila prvo ovadbo, in sicer za štiri kazniva dejanja,od tega za dve zoper spolno nedotakljivost. Ob dogajanju v jahalnem klubu v Ljubljani policija opravlja preiskave. Nekatere žrtve so v obeh omenjenih primerih torej povedale svoje. 18. novembra zaznamujemo evropski dan boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami, 25. novembra pa mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Kje smo kot družba? Smo dovolj ozaveščeni? Da še vedno vlada taka družbena klima, da žrtve o tem ne govorijo, pravi Katja Bašič, upokojena kriminalistka z bogatimi izkušnjami na področju spolnega nasilja. Je spolnega nasilja zdaj več kot pred desetletji?
11/16/202249 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Zvone Šeruga: "Sem eden najbolj srečnih, najbolj zadovoljnih, celo najbolj bogatih ljudi, kar jih poznam!"

»Škoda, da sem jo jaz napisal – ker bi jo sicer z veseljem prebral,« o svoji novi, že deseti knjigi pravi Zvone Šeruga. Pastirček izpod Gorjancev, ki bi moral postati duhovnik, a je raje postal svetovni popotnik, je obiskal 130 držav, 6 celin, pri tem pa mu je družbo delalo 9 motorjev, 18 potnih listov in številne sopotnice, med katerimi mu je že več kot štiri desetletja najljubša žena Romana. Kako so se potovanja v tem času spremenila, kako se je spremenil svet in kako njemu ljuba ljudstva v slabo dostopnih in manj znanih predelih sveta? Kaj ga po vseh teh letih potovanj še navduši, kaj preseneti in presune, je Zvone Šeruga povedal Andreji Čokl v Intervjuju na Prvem.
11/9/202246 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Maja Veselič: Kitajska zdaj vstopa v tretje obdobje svoje sodobne zgodovine

Kakšno vizijo Kitajske in sveta si zamišlja kitajski predsednik Ši Džinping, zdaj ko si je zagotovil absolutno oblast, ter kakšno alternativo Kitajska, kot ključna izzivalka ZDA na globalnem geopolitičnem parketu, pravzaprav ponuja? Najpomembnejši kitajski politični dogodek zadnjega obdobja, 20. kongres komunistične partije, je postregel z nedvoumnimi znaki, da je kitajski predsednik in generalni sekretar partije Ši Džinping v zadnjih letih uspel temeljito utrditi svoj položaj na čelu Kitajske. Kot prvi po Mao Cetungu si je zdaj zagotovil, da bo na čelu države ostal več kot dva mandata, morda mnogo več, in uspešno se je obdal le s svojimi zvestimi podporniki. Toliko je bilo moč nedvoumno razbrati. Če je tekma za oblast in ključne odločitve v zahodnih državah pestra mešanica razpravljanja, pregovarjanja, dogovarjanja, kreganja, in tudi zmerjanja, ki se odvija tako javno po parlamentih, na javnih nastopih in družbenih omrežjih kot seveda tudi v zakulisju, se na Kitajskem vse zgodi le v zakulisju. Javnost, domača in svetovna pa lahko potem iz zelo drobnih indicev razbira, kaj se je dejansko zgodilo in kaj to pomeni za naprej. Kajti nedvomno je, da bo Kitajska ključno krojila prihodnost sveta in da bo dejanski potek njene vse bolj ostre tekme z Združenimi državami Amerike za kar največji strateški vpliv in gospodarsko težo v veliki meri določal geopolitične koordinate 21. stoletja, če ne kar usode sveta. Kakšno smer torej ubira Ši zdaj, ko je njegov vpliv doma absoluten, in kakšno vizijo družbe in sveta pravzaprav ponuja Kitajska danes, kot ključna izzivalka in potencialna alternativa ameriškemu videnju, je pojasnila sinologinja, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doc. dr. Maja Veselič.
11/2/202244 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Miran Zupanič: "Med slovenskimi filmarji sem trenutno najbolj očrnjena oseba v srbskem prostoru"

Slovenska javnost si bo v naslednji dneh lahko ogledala dokumentarni film Sarajevo Safari. Film prikazuje sprevržen način lova na ljudi v obleganem Sarajevu pred 30 leti. Gre za najnovejšo stvaritev filmskega režiserja Mirana Zupaniča. Redni profesor na Akademiji za gledališče radio, film in televizijo je znan po tem, da izbira teme, ki so bile v določenem zgodovinskem obdobju zelo pereče, težke. Izbira teme, pred katerimi so si ljudje zatiskali oči. V zadnjih tednih se tako sooča s številnimi obtožbami zaradi razkrivanja resnice dogajanja na Balkanu po letu 1992. Kdo so bili ti ljudje, ki so plačevali za ubijanje in kako je potekalo iskanje prič? Miran Zupanič je tokratni gost sredinega intervjuja.
10/26/202239 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Marica Uršič Zupan: Mislim, da mi je to delo osebnostno pisano na kožo

Marica Uršič Zupan je januarja postala četrta varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, odkar pri nas poznamo ta institut. Kot tri ključne stebre svojega delovanje poudarja: novinarsko in uredniško profesionalnost, medijsko etiko in odgovorno vlogo medija v družbi. Med vodstvom in uredništvom mora biti požarni zid, je prepričana. Na kakšen način se hipne razmere na RTV Slovenija kažejo v odzivih, ki jih prejema varuhinja? O uravnoteženosti, parcialnih interesih, ki niso javni interes, športu, jeziku in točnem času z Marico Uršič Zupan v sredinem Intervjuju.
10/19/202250 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Jana Ahčin

Jana Ahčin je od 1. julija letos predsednica Računskega sodišča, ko je v Državnem zboru prisegla kot četrta predsednica te ustanove. Leta 1988 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pred tem je obiskovala gimnazijo Ivana Cankarja (pogovorno tudi Šubičevo gimnazijo). Tole so poudarki njene osupljive karierne poti, s številnimi vodstvenimi položaji, pretežno zaznamovanimi z nekdanjo službo družbenega knjigovodstva - ustanovo, ki se je postopno preoblikovala. Na SDK-ju se je zaposlila leta 1993, kjer se je ukvarjala z nadzorom; od leta 1997 je bila namestnica direktorice Agencije za plačilni promet. Takrat je vodila projekt prenosa računov podjetij na banke, sodelovala pri ustanovitvi Uprave za javna plačila - to ustanovo je vodila dobrih 10 let. Pot jo je nato vodila na direktorsko mesto Davčne uprave, pod njenim vodstvom sta se v enotno finančno upravo (ali FURS) združili carinska in davčna uprava. Od poletja pa je po izvolitvi v Državnem zboru na vrhu Računskega sodišča, vrhovne ustanove za revidiranje javne porabe. Zdenka Bakalar jo gosti v Intervjuju na Prvem.
10/12/202243 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

dr. Izar Lunaček: "Pri stripu si lahko privoščiš povedati precej drzne stvari"

Dr. Izar Lunaček, 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir, objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa - zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino dr. Izarjem Lunačkom se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Liana Buršič.
10/5/202249 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Andrej Robida: Pristop na Ministrstvu za zdravje je iz bronaste dobe

Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti? Zakaj se v Sloveniji na področju varnosti v zdravstvu kljub vsakoletnim tragičnim dogodkom nič ne spremeni? V celjski bolnišnici so sedemintrideset ur dva pacienta zdravili pod nepravima imenoma. Ali je šlo za človeško napako, za malomarnost, za napako v sistemu ali za splet nesrečnih dogodkov? Kdo je kriv? »Če bomo zdaj obtožili zdravnika, medicinsko sestro ali reševalca, nimamo pojma, kako se preprečujejo napake v zdravstvu,« opozarja prof. dr. Andrej Robida. Izkušen slovenski strokovnjak za kakovost in varnost v zdravstvu ni zadovoljen z ravnanjem ministrstva za zdravje. Kakšen odziv bi bil bolj na mestu? Kaj bi torej morali storiti? Dr. Robida bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. V ponedeljek se je na Gorenjskem z njim srečal Iztok Konc.
9/28/202237 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Bruno Giordani: Alzheimer bi nam rekel, da smo res zelo počasni

Prof. dr. Bruno Giordani je mednarodno uveljavljeni psiholog, ki se raziskovalno zlasti posveča področjem psihiatrije, nevrologije in nevropsihologije. Deluje na Univerzi v Michiganu v ZDA, kjer je direktor Inštituta Mary A. Rackhman. Prof. Giordani je tudi pomočnik direktorja Centra za Alzheimerjevo bolezen v Michiganu. Velik del svojega dela posveča staranju možganov in tej najpogostejši obliki demence, ki ima svoj svetovni dan 21. septembra. O Alzheimerjevi bolezni, izzivih zgodnje diagnostike in zdravljenja, medkulturni perspektivi uvida vanjo ter lepoti kognicije in spomina, se je v oddaji Intervju na Prvem s prof. dr. Brunom Giordanijem pogovarjala Mojca Delač. Prevode je bral Renato Horvat.
9/21/202233 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Mojster logike iz družine matematikov dr. Uroš Kuzman

Na Prvem programu pa v nadaljevanju gostimo nekoga, ki v nasprotju z marsikom naravnost obožuje matematiko. Ljubitelj humorja in pohodništva, Velenjčan, ki že več let gledalcem ter tudi svojim študentom in poslušalcem na splošno želi približati lepote in skrivnosti marsikomu nepriljubljene matematike. Je diplomant Fakultete za matematiko in fiziko, za svojo diplomsko nalogo je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Na fakulteti je iz matematike tudi doktoriral, danes pa je na njej asistent in predavatelj. Kaj bi se zgodilo, če bi politika bolj resno sledila znanosti in tudi matematiki, o tem v nadaljevanju v pogovoru z gostom sredinega Intervjuja. Z doktorjem Urošem Kuzmanom se bo pogovarjal Marko Rozman.
9/14/202239 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc

V sosednji Italiji je volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve v polnem teku. Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu. Število parlamentarcev in senatorjev so Italijani lani z referendumom zmanjšali za tretjino, kar je še dodatno izpostavilo nerešeno vprašanje olajšane izvolitve, ki jo predvideva zaščitni zakon za Slovence. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
9/7/202243 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Bojan Ivanc: Del slovenskih podjetij je zaradi izjemnih cenovnih pritiskov že znižal obseg proizvodnje

Kako bo slovensko gospodarstvo glede izjemnih podražitev energentov preživelo letošnjo zimo? Kako se bodo podjetja v prihodnje zaradi vse višjih obrestnih mer zadolževala? Kdaj se bomo znebili vrtoglave inflacije? O vsem tem s prvim ekonomistom na Gospodarski zbornici Bojanom Ivancem. Gre za analitika, ki je v slovenskih medijih verjetno eden izmed najbolj citiranih. Vsak hip ima na voljo tehtne informacije o gospodarskem utripu v Sloveniji. Tokrat bo svoje znanje, pa tudi osebne poglede na življenje delil z nami na Prvem.
8/31/202247 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Ddr. Ana Vovk: Kmetovanje na naraven način si lahko privošči vsak

Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.
8/24/202248 minutes, 57 seconds
Episode Artwork

Ameriška kuharska mojstrica za barbecue Elizabeth Karmel: »Vaša jota povzroči resnično udobje v obliki hrane, ki je zame res pomembno.«

Poznana je kot največja ameriška kuharska mojstrica za barbecue. Elizabeth Karmel je zaslužna predvsem za popularizacijo teksaškega načina priprave mesa barbecue na ameriške Severa, dejavna je pa tudi na številni drugih področjih, saj je ustanovila restavracije, napisala kuharske knjige, ustvarila številne pripomočke za BBQ, predvsem pa želi premikati prsipevati k enakopravnosti s projekti Girls at the Grill, ki spodbuja ženske, da se odločijo za priprave hrane na prostem – na žaru in v tehniki barbecue. Z Elizabeth Karmel, ki je v Slovenijo prišla na povabilo Ameriškega veleposlaništva v Ljubljani v okviru programa kulinarične diplomacije, se je na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
8/17/202242 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

prof. dr. Mihael Brenčič: Vodna kriza ima različne obraze

O tem, da je voda izjemno pomembna, obstaja pri nas družbeni konsenz. Kaj pomeni politično vrednotenje vode? Katera ekonomska, socialna ter ekološka tveganja in koristi so povezana z vodo? Ali ekonomizacija vode pomeni njeno uničenje ali rešitev? Zakaj je za razumevanje vodnega kroga pomembna hidro sociologija? Ali je enakopraven dostop do čiste pitne vode vsem ljudem na svetu uresničljiv? Ali imamo dovolj znanja in drugih veščin za trajnostno ravnanje z vodnimi viri? Kako misliti vodo, nam je v sredinem intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V studio Prvega ga je povabil Bojan Leskovec.Foto: Jaka Babnik
8/10/202247 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Hotelir Bogdan Lipovšek: Podjetje, ki ne more svojih delavcev dostojno plačati, nima nobene perspektive

Več kot 35 let izkušenj v slovenskem in mednarodnem hotelirstvu je Bogdana Lipovška ustoličilo med pomembnejše strokovnjake za hotelirstvo in turizem sploh. Lipovšek, ki je skoraj četrt stoletja vodil Grand Hotel Union, redno opozarja tudi na krivice, ki se delajo zaposlenim v turizmu in gostinstvu, in nedostojno ravnanje z njimi. In podjetje – tako Lipovšek –, ki ne more svojih delavcev dostojno plačati, nima nobene perspektive. Prednost slovenskega turizma pa da je v butičnem turizmu, tudi v neizkoriščenem potencialu api- in ornitološkega turizma. S hotelirjem Bogdanom Lipovškom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
8/3/202249 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Gregor Moder: Treba je priznati, da potenciala za revolucijo ta hip ni

V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet. Vojna v Ukrajini ne pojenja. Cene hrane in energentov skokovito naraščajo. Po Sredozemlju divjajo uničujoči gozdni požari. Število okuženih s covidom ponovno zaskrbljujoče narašča. Pa je to najbrž le pregovorni vrh ledene gore problemov, s katerimi se poleti leta 2022 soočamo v Sloveniji, v Evropi in na svetu. Če namreč pomislimo, da že dalj časa upada tudi zaupanje v demokracijo, da so človekove pravice in državljanske svoboščine videti vse manj samoumevne, da se med ljudmi širijo vsakovrstne teorije zarot, da se razredne razlike med peščico bogatih in množicami revnih vrtoglavo povečujejo, da nas države in korporacije vse lažje in vse bolj temeljito elektronsko nadzorujejo in da pred podnebnimi spremembami, lakoto, revščino, sušo, zatiranjem ter vojno iz tretjega v prvi svet bežijo milijoni, se poglablja hromeče tesnoben vtis, da se svet pred našimi očmi radikalno spreminja, da stare gotovosti prav nič več ne veljajo in da jutrišnjega dne, rečeno s Prešernom, ne pove nobena pratka. Je torej položaj, sredi katerega smo se znašli, sploh še mogoče misliti? Mar razumemo, kako in zakaj smo, kjer smo? Se je mogoče v tem kaosu kakorkoli orientirati? Je kje kak meč – ali kak Aleksander –, ki bi mogel presekati gordijski vozel politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki nas pesti? – To so slej ko prej vprašanja, vredna kakega filozofa, in prav filozofu smo jih v tokratnem Intervjuju na Prvem tudi zastavili. Pred mikrofonom smo namreč gostili dr. Gregorja Modra, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se v svojem delu posveča predvsem vprašanjem nemškega idealizma, francoskega razsvetljenstva in kritiki ideologije pa tudi politični filozofiji ter filozofiji umetnostije, obilo pa je raziskoval, predaval in objavljal tudi v tujini, med drugim na Cambridgeu, Princetonu in v Maastrichtu. Dr. Modra je v naš studio povabil Goran Dekleva. foto: Gregor Moder (Goran Dekleva)
7/20/202252 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Prejemnik Borštnikovega prstana Ivo Barišič: Bogat človek sem!

V Intervjuju na Prvem lahko slišite pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana, igralcem Ivom Barišičem. Barišič je bil vseskozi član igralskega ansambla novogoriškega gledališča, eden najpomembnejših stebrov njegovega razvoja, v strokovni utemeljitvi Borštnikovega prstana pa sta med poudarjenimi potezami njegovega gledališkega ustvarjanja ključni popolna predanost in odprtost. S priznanim igralcem, ki je v zadnjem obdobju postal prepoznaven obraz slovenskega filma, se je pogovarjal Rok Bozovičar.
7/13/202221 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Robert Jukič

Kontrabasist in skladatelj Robert Jukič velja za enega najbolj vsestranskih glasbenikov pri nas, ustvarja v številnih glasbenih zvrsteh, poleg tega, da piše glasbo in aranžmaje, pa je izredno spreten tudi z besedami in njegove tekste zlahka označimo kot poezijo. Sporočilnost njegovega dela je vedno jasna in poslušalca vabi k premisleku. Maja letos (2022) je kontrabasist in skladatelj Robert Jukič izdal že svoj petnajsti album, ki ga je naslovil Izza.
7/6/202245 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Marjan Pipenbaher - Slovenec, ki je povezal Hrvaško

Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?
6/29/202241 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Janez Weiss

Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec.
6/22/202238 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser

Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternativeBen Grosser je umetnik in profesor na Univerzi v Illinoisu v Združenih državah Amerike. Kot umetnik in raziskovalec se v svojem delu osredotoča na kulturne, družbene in politične učinke programske opreme. Zanima ga, zakaj ima določena programska oprema dramatične učinke na tiste, ki jo uporabljajo, in kako se ideologije tistih, ki jo ustvarjajo, vpisujejo v programsko opremo in prelivajo v uporabnice in uporabnike. V Sloveniji se je mudil v okviru projekta Taktike in prakse št. 12: Novi ekstraktivizem, ki ga je pripravil Zavod za sodobne umetnosti Aksioma v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in Cukrarno. Do 22. junija je v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani na ogled njegov eksperiment, s katerim bi generirali programsko opremo za manj.
6/15/202247 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Novi predsednik Gorskoreševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar

Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.Mednarodno uveljavljen matematik, dekan Fakultete za elektrotehniko, ki ujame čas tudi za vzdržljivostne preizkušnje Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan Fakultete za elektrotehniko, ki še naprej poučuje matematiko in statistiko, je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj, član je še vedno. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
6/8/202246 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Mateja Sattler iz Društva EKO Anhovo in dolina Soče

Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. Borka za boljšo vodo in čistejši zrak v Srednji soški dolini ter neomajna branilka smaragdne reke, njenih bregov ter ljudi, ki živijo ob njej. Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109.000 ton na 220.000 ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. Na vse to s somišljeniki opozarja Mateja Sattler, turistična vodnica, ljubiteljica sprehodov in mama drugošolca.
6/1/202242 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Dr. Rajko Muršič

Neubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je bil gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiu na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba. Je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnostNeubesedljive zvočne igre, od filozofije k antropologiji glasbe; Trate vaše in naše mladosti, Metodologija preučevanja načinov življenja, temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji; Na trdna tla, brezsramni pogled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja; Glasbeni pojmovnik za mlade … je le nekaj naslovov monografij, ki izstopajo v bogati biografiji znanstvenika, rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Muršiča. Dr. Rajko Muršič je humanist, opazovalec in raziskovalec človekovega vedenja v različnih situacijah, tudi tistih, ob katerih nastaja umetnost in ena od njih je glasba. Njegova etnografska študija rockovske glasbene skupine je ena redkih v svetu. Ob tem je dr. Rajko Muršič član številnih mednarodnih in domačih strokovnih društev, pa uredništev, je redni sodelavec prirejanja in aktivnega udeleževanja mednarodnih znanstvenih simpozijev. In je profesor, ki mladim odpira pogled na človečnost. Dr. Rajko Muršič je gost sredinega Intervjuja, ki je potekal v terenskem studiju na prizorišču 38. mednarodnega festivala Druga godba.
5/25/202240 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Vztrajnost počasne zvezde - Grammy za Karen Kamenšek

Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.Gremi za Karen KamenšekMetropolitanska opera se je za letošnjega gremija za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo gremijeve akademije je prepričal Glassov Ehnaton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
5/19/202215 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Vztrajnost počasne zvezde - Grammy za Karen Kamenšek

Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.
5/19/202215 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Prof. dr. Janko Božič - pleše s čebelami

Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
5/18/202252 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Dr. Janko Božič - pleše s čebelami

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.Z enim največjih mednarodnih strokovnjakov za vedenje čebel tudi o tem, kako medena dežela je SlovenijaKliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju/plesu čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, nekdanjim Fulbrightovim štipendistom in enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. S prof. dr. Jankom Božičem se je pogovarjala Liana Buršič
5/18/202252 minutes, 1 second
Episode Artwork

Prof. dr. Jože Rovan

Aprila letos je bil prof. dr. Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, to je Planinske zveze Slovenije. Pohodniški in kolesarski vodnik, inštruktor, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrt v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.Predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je bil že drugič izvoljen na to funkcijo.Aprila letos je bil Jože Rovan že drugič skoraj soglasno izvoljen za predsednika ene izmed naših najpomembnejših organizacij, Planinske zveze Slovenije. Planinski in turnokolesarski vodnik, markacist, vodja akcij urejanja planinskih poti in urednik planinskih zemljevidov je bil na to mesto prvič izvoljen leta 2018. Sicer upokojeni izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je šolal doma in v tujini, dva mandata pa je bil tudi predstojnik Katedre za statistiko. Kakšna je vloga PZS v sedanjosti? Kakšne izzive prinaša za to organizacijo prihodnost? Kakšna je usoda množičnih organizacij pri nas in kakšni so njegovi načrti v drugem mandatu? Z Jožetom Rovanom se bo v Intervjuju pogovarjal Jure K. Čokl.
5/11/202237 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Dr. Alenka Jelen o komuniciranju in odnosih z javnostmi

Dr. Alenka Jelen je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostjo, komuniciranju v obdobju pandemije in političnemu komuniciranju. Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.Predavateljica in raziskovalka z Univerze v Stirlingu o komuniciranju v obdobju pandemije, ženskah v odnosih z javnostmi, vprašanju škotske neodvisnosti Dr. Alenka Jelen je predavateljica na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem, kjer gojijo bogato tradicijo akademskega raziskovanja tega področja. Pri svojem delu se dr. Jelen trenutno zlasti posveča vlogi žensk v odnosih z javnostmi, komuniciranju v obdobju pandemije in  političnemu komuniciranju.  Kje so primeri dobrih praks, kaj je to informacijska higiena, zakaj je jezik tako pomemben, kako komuniciranje oblikuje javno mnenje in kaj se zgodi, ko se pojavijo laži in nekonsistentnosti? O vsem tem se bo v sredinem Intervjuju na Prvem z dr. Alenko Jelen pogovarjala Mojca Delač.
5/4/202249 minutes, 1 second
Episode Artwork

Vlado Vrbič o Karlu Destovniku Kajuhu

Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja. Kajuhovo življenje opisano v romanu Prestreljene sanjeNa dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja.  
4/27/202247 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Simon Malmenvall: O miru v Ukrajini trenutno prav nihče ne razmišlja

Dva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika Putina? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Tatjana Splichal / iz osebnega arhiva dr. Simona Malmenvalla "O miru trenutno prav nihče ne razmišlja," razmere v Ukrajini dva meseca po ruski invaziji jedrnato povzema rusist, zgodovinar, teolog in izvrsten poznavalec celotnega vzhodnoslovanskega prostoraDva meseca že spremljamo grozljive podobe, ki prihajajo iz Ukrajine – mesta so zravnana s tlemi, na tisoče civilistov je bilo ubitih, posiljenih in pohabljenih, milijoni beguncev so zbežali na zahod, v Evropo. Medtem se je ruska vojska, ki je na začetku vojne utrpela nepričakovane poraze v okolici Kijeva, prerazporedila in zdaj stopnjuje svoje napade na jugu in vzhodu države. A medtem ko vse to opazujemo, si še vedno ne znamo čisto natančno odgovoriti, zakaj je oblast nad Ukrajino sploh tako pomembna za predsednika Putina? Zakaj se na presenečenje mnogih – še zlasti pa oblastnikov v Kremlju – vlada v Kijevu ob napadu ni sesula kot hišica iz kart? In kaj bi se moralo zgoditi na bojišču in na diplomatskem parketu, da bi Kremelj naposled ustavil svoj vojaški stroj? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja iščemo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja, rusista in teologa, dr. Simona Malmenvalla, predavatelja tako na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.
4/20/202255 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Agronom dr. Rok Mihelič: Kmetijstvo bo treba v bodoče obravnavati drugače

Dr.Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali kot mu pravijo nekateri regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti, na katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje s predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki in raziskovalec naravnih procesov, za ohranjanje živosti tal. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva, kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki na dolgi rok ne izčrpava zemlje. Privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva. Opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o regenerativnem kmetijstvuDr. Rok Mihelič je agronom, ki z napredno mislečimi somišljeniki opravlja pionirsko delo na področju širjenja znanja o ohranitvenem ali, kot mu pravijo nekateri, regenerativnem kmetijstvu. Prizadeva si za manjšo odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Zaposlen je na Biotehniški fakulteti na Katedri za pedologijo in varstvo okolja. Kot poznavalec znanosti o tleh, ki je precej redka pri nas in v Evropi, se profesionalno posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Študentom prenaša znanje iz predmetov Gnojenje in rodovitnost tal, Agroekosistemi in varstvo okolja, Trajnostno kmetijstvo in Gospodarjenje z biogenimi odpadki. Je privrženec celovitega, trajnostnega razvoja kmetijstva kot nepogrešljivega dela krožne ekonomije celotne družbe. Poleg dela na fakulteti je dejaven tudi v neprofitnih organizacijah, ki širijo manjkajoče znanje o ekonomsko vzdržni metodi kmetovanja, ki dolgoročno ne izčrpava zemlje.
4/13/202242 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Anej Štrucl

Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.Alfa in omega Ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev BikenomadČe vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, potem je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v spustu – Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega Ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih deležnikov v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
4/6/202235 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Jože Krmelj, obrtnik leta 2021

Jože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanjeJože Krmelj, obrtnik leta 2021, je skupaj z ženo že sedma generacija, ki ohranja kovaštvo na Kovačiji Krmelj že od leta 1870. Nagrajenec, ki je dejavnost prevzel pred dvaintridesetimi leti, kovaštvo razume in doživlja kot umetnost in ustvarjanje, saj so vsi njihovi tradicionalni izdelki unikatni in skovani s kladivom. Žalosti pa ga usihanje kovaške obrti, za katero se mladi ne zanimajo več. Jože Krmelj na prvo mesto postavlja kakovost izdelkov in si ne želi širitve. Prizadevanja, da ohranijo obrt in tradicijo kovaštva, so bila vedno v ospredju in še danes potrjujejo pravilnost njihove poslovne odločitve.
3/30/202244 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Pobudnica Odprte kuhne Alma Kochavy: »Tržnica je srce vsake kulture. Dobiš globok vpogled v kulturo ne samo s stališča hrane, ampak tudi temperamenta ene družbe.«

Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek. Pobudnica kulinarične tržnice Odprta kuhna Alma Kochavy Petki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so se v zadnjem desetletju spremenili. Razlog? Kulinarična tržnica Odprta kuhna, ki je v naš prostor prinesla koncept ulične prehrane. Zasluge za to gredo podjetnici Almi Kochavy in njenemu možu. Nenehno išče zamisli za povezovanje restavracij in gostincev s potrošniki, gosti, jedci. Z vizijo in jasnimi cilji želi premikati meje in pustiti pečat v slovenski gastronomiji. Kako hrana igra povezovalno vlogo v njenem življenju, pa v današnjem Intervjuju. Z Almo Kochavy se je pogovarjala Tina Lamovšek.
3/23/202249 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Jožica Maučec Zakotnik

Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.Pomanjkanje politične volje za realizacijo programa Mira? Zdravnica, ki se je skoraj 30 let ukvarjala s preventivnimi programi, se je v zadnjih letih trudila za implementacijo programa Mira - nacionalnega programa za duševno zdravje. Program narekuje vzpostavitev mreže centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki omogoča dostop pomoči in podpore vsem ljudem na vseh koncih Slovenije. Program žal še ni v polni meri zaživel, kar se je izkazalo tudi v času pandemije covida. Strokovnjaki so namreč že desetletje in več opozarjali, da moramo kot družba večjo skrb nameniti krepitvi duševnega zdravja. A žal na tem področju ni bilo in še vedno ni dovolj smelih korakov naprej.
3/16/202249 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Brynhildur Heidar og Omarsdottir

Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je v pogovoru z voditeljico Tito Mayer povedala, kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti.
3/9/202237 minutes
Episode Artwork

Brynhildur Heidar Og Omarsdottir

Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega Združenja za pravice žensk, Brynhildur Heidar og Omarsdottir. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo tudi do pet zakonov s področja enakosti spolov, v družbi, kjer se otroci v šolah učijo o feminizmu in enakosti. "Na Islandiji se otroci v šolah učijo o feminizmu in pomenu enakosti spolov, prizadevamo pa si, da bi izobraževanje uvedli tudi v vrtce"Gostja tokratne oddaje Intervju je izvršna direktorica Islandskega združenja za pravice žensk Brynhildur Heiðar-og Ómarsdóttir. Ob mednarodnem dnevu žensk je, v pogovoru z voditeljico Tito Mayer, povedala kako je živeti na Islandiji, kjer je stopnja enakosti spolov najvišja na svetu, v državi, ki jo že drugič zapored vodi mlada ženska in kjer vsako leto sprejmejo vrsto zakonov s področja enakosti spolov. Sogovornica je poudarila, da so na Islandiji, kot prvi na svetu, uvedli standard enakega plačila za vsa podjetja in ustanove ter uzakonili sankcije za delodajalce v primeru izvajanja plačne diskriminacije. Gostja pa je spregovorila tudi o tem, zakaj se islandski moški v več kot devetdesetih odstotkih odločajo za koriščenje starševeskega dopusta in zakaj se njihovi otroci v šolah učijo o feminizmu.      
3/9/202235 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Irena Ilešič Čujovič verjame v socialne vrednote

Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorjaIrena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, verjame v socialne vrednote. Februarska stavka je v prizadevanjih za boljše plače, normative in standarde povezala različne poklicne skupine v zdravstvu in socialnem varstvu. Irena Ilešič Čujovič, kritična tudi do vladnih odločitev, ve, da morajo vztrajati. Poznavanje razmer, znanje, vztrajnost, odločnost, preudarnost so vrline, ki jih diplomirana pravnica na čelu sindikata s 17.000 člani potrebuje na pogajanjih in v vsakodnevnih prizadevanjih za boljši socialni položaj zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu.
3/2/202240 minutes, 31 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar: Invazija na Ukrajino je iracionalna poteza

Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.Andrej Stopar, aktualni dopisnik v Washingtonu in nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, analizira največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni
3/1/202230 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Lojze Krajnčan

Lojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.Dirigent, aranžer in skladateljLojze Krajnčan je dirigent, skladatelj in aranžer. Nekdaj tudi pozavnist. Že skoraj štirideset let je član Big Banda RTV Slovenija. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, kasneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je precejšen in tudi izredno pester: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe, do del za revijski in jazzovski orkester. To širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, iskanje novih kompozicijskih izražanj je kljub dolgoletnim izkušnjam še vedno prisotno. Ne glede na to ali gre za aranžmaje ali avtorsko delo, so v ospredju neverjetna natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki zgodi se zrcali njegova duša. Ob njegovi okrogli obletnici se v intervjuju pogovarjamo o njegovi skladateljski poti, dotaknemo se njegovega odnosa do big banda kot institucije, njegove vloge v slovenskem glasbenem prostoru, sodelovanja z mlajšimi glasbeniki ter tudi trenutnega stanja glasbe v Sloveniji.
2/23/202238 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman

Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod. V studiu Prvega se z njim pogovarja Jolanda Lebar. Janez Starman je od maja predsednik Odvetniše zbornice Slovenije, 20 let je samostojni odvetnik Janez Starman je od maja lani predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pred tem je bil tri mandate njen podpredsednik. Med drugim je bil sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru, dobrih 20 let je samostojni odvetnik. Že vrsto let je mediator. Ni mu tuja niti politika – za zdaj lokalna. Je nepoklicni podžupan mestne občine Koper, tudi mestni svetnik. Z Janezom Starmanom se bomo pogovarjali o položaju odvetnikov, o tem, kako je na njihovo delo vplivala epidemija. Vprašali ga bomo tudi, v kakšnem stanju je po njegovem mnenju pravna država pri nas in ali smo Slovenci res pravdarski narod.
2/16/202243 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

Alenka Žnidaršič Krajnc

V Intervjuju na Prvem vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar. Finančnica in lastnica zavarovalniških in pokojnininskih družb ter domov za starejše V Intervjuju vam v poslušanje ponujamo pogovor s finančnico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je lastnica več družb, zavarovalniških in pokojninskih, pod okriljem holdinga SKUPINA PRVA. Prav tako je lastnica domov za starejše DEOS. Celotni pogovor lahko poslušate v podkastu SRCE BIJE ZA POSEL, ki ga pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
2/9/202243 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Režiser Žiga Virc: Evropa je zamudila svoj Netflix

VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevoFilmski in televizijski režiser Žiga Virc, prepoznaven po dokudrami 'Houston, imamo problem'.VHS-kasete in arhivi s posnetki iz polpretekle zgodovine so za Žiga Virca očitno pogosti vir, od koder črpa vsebino za svoje filme in dokumentarce. A zdi se, da predstavnik mlajše generacije novomeškega vala slovenskih režiserjev nikakor noče ostati ukalupljen, saj se nabor žanrov, v katerih se je že oziroma bi se rad preizkusil, in platform, prek katerih najde občinstvo – sem lahko prišteva tudi Netflix in HBO −, le povečuje. Filmom tudi ne želi dajati oznak: slovenski, evropski, ameriški. Film je pač lahko dober, povprečen ali slab. In še: 'Gremo v kino' vidi kot zanimivo izkušnjo, ne bi je pa dal na skoraj religiozni piedestal gledanja filmov. V sredin Intervju na Prvem je Žiga Virca povabila Tina Lamovšek. *VOD=Video-on-demand oz. video na zahtevo
2/2/202251 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Arhitekt dr. Miloš Kosec: "Stanovati v Sloveniji na vzdržen, človeku primeren način, je privilegij, ne samoumevnost."

Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo "Ruševina kot arhitekturni objekt", za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura-človek-prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo. Intervju z dr. Milošem Koscem vodi Liana Buršič.Stanovanjska kriza pri nas je kontinuirana in kronična, rešitve pa se kažejo tudi v primerih preteklih dobrih praks Dr. Miloš Kosec (1986) je eden najbolj pronicljivih slovenskih arhitektov mlajše generacije. Tudi publicist, ki ustvarja za reviji Outsider in Praznine, je leta 2013 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi, torej s temo, ki je ena bolj intrigantnih in tehtnih v današnji neoliberalni družbi. Od lani je zaposlen kot kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je tudi član kolektiva Nonument ter Associate Research Fellow pri že omenjeni londonski univerzi. Ker prodorno pa tudi humano vstopa v javno diskusijo skozi odnos arhitektura–človek–prostor, se bosta z voditeljico tokratne oddaje dotaknila aktualnih tem, kot so stanovanjska kriza, dileme zapiranja oziroma privatiziranja javnega prostora, odnos države do kulturne dediščine, pa tudi odnos slehernika do arhitekture in bivanja, seveda pa se bosta dotaknila tudi velikih imen slovenske arhitekture, ki so pomembno vplivala na naše dojemanje prostora, v katerem živimo.  
1/26/202251 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Andreja Slameršek

Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in rečnih bitij kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljevarstveno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth – za posebne dosežke v trajnostnem razvoju rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bojuje se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru. Za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek je prejela prestižno nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021Biologinja in naravovarstvenica, častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek je konec lanskega leta za pogumen, strokoven in predan boj za ohranjanje in zaščito prosto tekočih rek in zaščito življa v njih kot edina aktivistka, ki ni državljanka Nemčije, prejela prestižno okoljsko nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 nemške fundacije Schweisfurth za posebne dosežke na področju trajnostnega razvoja rečnih in poplavnih območij. V zadnjih letih je reševala naravno stanje Mure, bori se proti hidroelektrarni Mokrice na Savi, opozarja na kopičenje nevarnega mulja v Ptujskem akumulacijskem jezeru.  
1/19/202246 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Aljoša Rehar

Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.Novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije Gost oddaje Intervju je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30- letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je Aljoša Rehar dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let, preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
1/12/202245 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Saša Tabaković

Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov."Brez uvida duha je življenje lažje, vendar razumeti življenje samo skozi materialno, je premalo."Igralca Saša Tabakovića, ki ga širše občinstvo pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski Drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpreta besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19.00 na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene, pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod, svojo ustvarjalno energijo tako zdaj usmerja v oblikovanje gledaliških vlog, vse bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo ga je tudi ustvarjanje verzov … Po televizijski seriji Leninov park bo z vlogo inšpektorja vstopil tudi v serijo Dolina rož. Z njim se je tik pred koncem lanskega leta pogovarjala Magda Tušar.  
1/5/202247 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Red. prof. dr. Svanibor Pettan

Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je letos prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.Kako lahko raziskovanje glasbe pomaga pri izboljševanju sveta?Vodilni hrvaško-slovenski etnomuzikolog red. prof. dr. Svanibor Pettan je z letošnjim letom prevzel predsedovanje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo (ICTM). Kot raziskovalca ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi. Svoja dognanja združuje pod okriljem t. i. aplikativne etnomuzikologije, etnomuzikološkega področja, ki glasbe ne razume le kot umetniški fenomen, ampak si prizadeva za izboljševanje sveta. V slovenskem prostoru je izredno dejaven kot profesor: mnogim raziskovalcem in študentom je odprl vrata mednarodnega sodelovanja, multikulturnost pa bogati tudi njegovo zasebno življenje.
12/29/202144 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Marko Pokorn: Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma

»Kot bi bil na snemanju znanstvenofantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Zakaj, kako razmišlja o svojem poklicu, sistemu zdravstva, predvsem pa o izzivih njegovega trenutnega dela? "Zagovarjam strokovna stališča!"»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja  funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.
12/22/202151 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Jure Knez: Če hočete dobro meriti, je za to samo ena firma na svetu

Trboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v današnjem Intervjuju na Prvem. Jure Knez, ki najbolj prizadevnim sodelavcem omogoča tudi odkup delnic podjetja, je v pogovoru z Majo Derčar in Urško Jereb, najprej spregovoril o svojih začetkih pred 21-imi leti. Ustanovitelj in večinski lastnik podjetja DewesoftTrboveljsko tehnološko podjetje Dewesoft, ki razvija programsko opremo za meritve in proizvaja precizne merilne naprave, sodeluje z najboljšimi in največjimi družbami v avtomobilski in vesoljski industriji na svetu. Njegov ustanovitelj in večinski lastnik dr. Jure Knez je gost najnovejše epizode podkasta Srce bije za posel, del pogovora z njim pa objavljamo tudi v Intervjuju na Prvem.
12/15/202143 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Dr. Vesna Bergant Rakočevič

Doktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani in podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. Kot pravi, je vsak spor, naj bo zadeva še tako rutinska, za človeka, ki mu sodiš, pomemben. Dr. Vesna Bergant Rakočevič je nova predsednica Slovenskega sodniškega društvaDoktorica Vesna Bergant Rakočevič je sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, podpredsednica tega sodišča. Spomladi je prevzela predsedovanje sodniškemu društvu. Sodnica je že dvajset let. Poleg tega veliko predava in je tudi arbitrica na arbitražnem sodišču za šport v Lozani. "Noben sodnik ne pričakuje, da bo z opravljanjem sodniške službe obogatel. Sodniki po večini ne stremimo k materialnim vrednotam. Veliko drugih pravniških poklicev daje neslutene možnosti za zaslužek. Vendar ko se sodnik znajde pred ljudmi, med udeleženci postopka, mora uživati spoštovanje. In to izvira tudi iz nekega dostojnega standarda. Tudi zato je treba urediti plačni položaj sodnikov," opozarja predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič.
12/8/202142 minutes, 1 second
Episode Artwork

Aleksander Gadžijev

Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.Trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetuAleksander Gadžijev, nekdanji učenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, je eden tistih redkih slovenskih glasbenih poustvarjalcev, o katerih umetnostni glasbeni svet govori v superlativih. Vrata v glasbeno elito mu odpirajo odmevne uvrstitve na vse bolj prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je zmagal na tekmovanja Hamamatsu na Japonskem. Svojo izjemnost je nato utrdil z zmago na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monte Carlo leta 2018. Razmišljujoče radoveden glasbenik intelektualne in kulturne širine, ki osvaja kritike in občinstvo z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo, je julija letos prepričal tudi žirijo mednarodnega tekmovanja v avstralski prestolnici. Na tekmovanje, ki je potekalo prek spleta, se je prijavilo na stotine pianistov, v finalu pa jih je zaigralo le 32. Absolutni zmagovalec tekmovanja je postal 26-letni goriški mojster črno-belih tipk, ki pa mu je žirija podelila še šest posebnih nagrad. Kmalu zatem je sledila uvrstitev na slovito mednarodno pianistično tekmovanje v Varšavi, ki je v celoti posvečeno delom enega samega skladatelja, to je Frederica Chopina. Na to tekmovanje se je prijavilo 500 pianistov, na predtekmovanju jih je žirija izbrala 151, in med njimi je bil Aleksander Gadžijev. Za prestižno nagrado se je potegoval ob koncu oktobra in osvojil drugo nagrado ter posebno nagrado za izvedbo sonate. Aleksander Gadžijev je trenutno eden najboljših pianistov mlajše generacije na svetu. govori štiri jezike, zanimajo ga improvizacija, kompozicija, filozofija, meditacija, joga. Kljub izjemnemu uspehu, natrpanemu urniku in številnim obeznostim ostaja preprost, prijeten in prisrčen sogovornik. Trenutno se zadržuje v Londonu, kjer snema za BBC. 13. novembra pa je do stoječih ovacij navdušil občinstvo v Portorožu. Takrat je svoj čas in pozornost namenil tudi kolegici, glasbeni urednici na Radiu Koper, Tatjani Gregorič, ki je pripravila ta Intervju.
12/1/202150 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Dr. Aleksander Zadel: Povejte otroku, da bomo našli rešitev!

Mnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah. Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.V sredinem Intervju ga gosti Darja Groznik. Epidemija skozi odzive in doživljanja ljudi, tudi zagovornikov teorije zaroteMnenje posameznika se enači z znanstvenim dejstvom, pravi dr. Zadel, in to je velik problem. Psiholog in specialist klinične psihologije s 30-letno prakso odkrito in konkretno razlaga psihološke razsežnosti covida, doživljanje posebnih razmer, oblikovanje zaupanja in tudi nezaupanja ljudi v zaščitne ukrepe, kot sta cepljenje in obvezno samotestiranje otrok v šolah.  Kako se pri človeku nasploh oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje? Kaj se bo zgodilo po covidu? Kdaj bomo v naši državi poskrbeli za zadostno podporo duševnemu zdravju in kako rešiti problem pomanjkanja kliničnih psihologov? Dr. Zadel ima tudi odgovor na vprašanje, ali nadaljevanje epidemije pri ljudeh vzbuja vse več skrbi ali pa smo se kot družba na drugačne razmere že kar navadili.
11/24/202150 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Ivan Fornazarič: Dubaj je bil vedno odprt do tujcev

V modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. To je uspelo tudi Slovencu, ki se je pred več kot tremi desetletji odpravil v Zaliv. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem delu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Vse to bo najuspešnejši slovenski podjetnik v Zalivu, sicer velik ljubitelj golfa, Ivan Fornazarič, zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti. Ivan Fornazarič - najuspešnejši slovenski podjetnik v ZalivuV modernem času marsikateri podjetnik išče načine za uspeh tako na domačem kot tujem trgu. Številni vidijo priložnosti tudi v arabskem svetu, bogatem z nafto. Kakšno je življenje v Združenih arabskih emiratih in kaj vse je v teh letih doživel v tem predelu sveta? Na kaj vse je pri poslovanju z arabskimi državami treba biti pozoren? Ivan Fornazarič že tri desetletja živi v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov in velja za najuspešnejšega slovenskega podjetnika v Zalivu. Danes v Dubaju uspešno vodi multinacionalko Gorica Group, ki ima štiri podjetja v treh državah ter več kot tisoč zaposlenih. Gre za podjetje, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo priključnih vozil in tovornih prikolic. Gre za vozni park, ki je bil nepogrešljiv pri gradnji vseh pomembnejših znamenitostih Dubaja, zaradi katerih je mesto postalo ena izmed največjih in najbolj znanih svetovnih metropol. Z vami se pogovarjamo na sedežu vašega podjetja v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov. Sicer prihajate z Vogrskega v Vipavski dolini. Če se ozremo v preteklost, k začetkom vaše poslovne poti; začeli ste izdelovati priključna vozila za tovornjake. Kako se spominjate tega, minevajo namreč tri desetletja odkar ste začeli s to dejavnostjo. Odkar sem z družino prišel v Dubaj mineva 31 let. V Dubaj smo prišli leta 1990, pred tem smo bili tri leta v Kuvajtu, tako da smo v teh krajih že skoraj 35 let. Seveda se je v teh 30 letih marsikaj spremenilo, tako doma v Sloveniji kot tudi v Dubaju, predvsem je mesto raslo, skupaj z mestom pa je rasel tudi naš posel. Najprej ste torej živeli v Kuvajtu? Tako. V Kuvajt me je poslalo podjetje Vozila Gorica. Leta 1990 so Kuvajt okupirali, zato sem se preselil v Dubaj. Ob vašem prihodu, pred 30 leti, se je mesto ravno razvijalo. Začele so se prve gradnje. Kako se spominjate teh časov? Vsekakor je bilo manj stolpnic in nebotičnikov, kot jih vidimo danes. Stolpnic je bilo takrat veliko manj. Leta 1990 sta bili mogoče samo dve. Ena izmed njih je bil Svetovni trgovinski center, bila sta še dva hotela, to je bilo vse. Dubaj je od osamosvojitve naprej - letos bomo praznovali 50. obletnico osamosvojitve Združenih arabskih emiratov - vedno gojil nekakšno politiko odprtosti. Vedno je bil odprt za tujce, sprejel jih je odprtih rok, da so sem prišli, tukaj živeli. Omogočil jim je, da so investirali v projekte in razvijali svoj posel. Vaše podjetje se je sčasoma zelo razvilo. Izdelujete tovorne prikolice, mešalce za beton, tudi smetarske tovornjake. Ta vozila ste prodali tudi v druge države. Najprej pa je šlo za vozila, ki so na tem območju primanjkovala? Najprej so bila naša vozila namenjena predvsem gradbeništvu. V večjih mestih in državah Združenih arabskih emiratov se je v zadnjih 30 letih veliko gradilo in naša vozila so bila namenjena predvsem temu. Ker pa se vse spreminja, bomo v prihodnje dopolnili naš program z novimi vozili za prevoz hrane. Pa tudi za pobiranje smeti, za prevoz smeti in za recikliranje. Proizvajamo tudi vozila za družbe, ki oskrbujejo naftne vrtine. V tridesetih letih se je marsikaj spremenilo, med drugim tudi ladijski prevoz. Pred 30 leti so sem priplule tudi ladje z Jadrana. Vsaj enkrat na teden smo imeli priložnost videti takšne ladje, danes pa jih več ni. Danes prihajajo po večini velike ladje, ki se vkrcavajo in izkrcavajo samo v večjih lukah. Zaradi tega so ti prevozi iz Evrope postali veliko dražji. Eden izmed vaših projektov je bil tudi prevoz skal in peska, s katerimi so v Dubaju utrjevali umetne otoke? Tako, to se seveda spet nanaša na razvoj Dubaja in na njegovo gradnjo. Gradilo se je veliko novih otokov, utrjevalo obale in zato se pač uporablja kamne, skale, ki pa so dokaj oddaljeni od mesta. Gre za razdalje od 100 do 200 km in za transport je bilo potrebnih kar nekaj prikolic. Ustvarjanje mest in otokov sredi puščave se je v preteklosti zdelo utopija. V današnjem času pa hiše in apartmaji na takšnih otokih dosegajo visoke cene. Ker je Dubaj vedno gojil odprto politiko do tujih investitorjev, so ti vedno radi prihajali. Sama izgradnja tega mesta je nedvomno zgodba o uspehu. Sčasoma pa je v mestu začelo zmanjkovati zemlje. Zaradi tega so na eni strani začeli graditi otoke, na drugi strani pa so hiše začele rasti v višino. Ker je primanjkovalo obale za razvoj turizma, so zgradili otoke in polotoke. Vse to, kar danes lahko vidite, je umetno zgrajeno in še se bo gradilo. Gradnja se je vmes tudi ustavila, govorim recimo o Palmovih otokih, o Palm Jebel Aliju, ki je pač zgrajen, ampak na njem ni nobene infrastrukture. Jo bo pa zagotovo dobil v bližnji prihodnosti. Zanimivo je, da se je na eni strani razvijala obala namenjena turizmu, na drugi strani pa se mesto širi tudi v notranjost. Vsi ti projekti so pritegnili pozornost svetovne javnosti. Kako ste sami dojemali sam način gradnje oziroma nastajanja tako mesta kot teh otokov? Gre za drugačne projekte kot v domači Sloveniji? Ja, gre za drugačne projekte kot v Sloveniji, Evropi in tudi kje drugje. Vizija prejšnjega voditelja Dubaja, pa tudi zdajšnjega, je šokirati svet. Narediti umetno marino v Dubaju, zgraditi otoke, najvišjo stolpnico, zgraditi najboljši hotel na svetu. Se pravi Dubaj si prizadeva, da bi bil vedno privlačen. Vaše podjetje je uspešno nadaljevalo svojo pot.  Ste vmes razmišljali tudi o širitvi projektov na kakšen drug predel sveta ali vam je bil Dubaj dovolj velik izziv? Govorili o gradbeništvu … Ta vizija Dubaja se verjetno gradi že 50 let. Je odprto mesto in želi konkurirati Singapurju, Hongkongu in mogoče še kašnemu drugemu mestu. Najprej želi spodbuditi interes sosednjih držav, ki so bolj zaprte. Ki so sicer večje po številu prebivalstva, ozemlja itd., vendar jim nekako primanjkuje te vizije oziroma proste trgovine. Prvi projekt, ki ga je Dubaj sprožil, je bil, ko je še poglobil to »zajedo« znotraj Dubaja, da so lahko notri priplule prve ladje iz Indije. Pred tem so hodile v vsa sosednja pristanišča. Potem so najprej zgradili pristanišče Port Rashid, pozneje Port Jebel Ali, ki je danes eno največjih pristanišč na svetu. Zgradili so letališče in mesto je počasi prevzelo primat trgovskega središča bližnjega vzhoda. In to vse zaradi posameznikov, ki so imeli namen šokirati, pritegniti javnost? Ena izmed zgodb, ki sem jo slišal pred 30 ali več leti gre takole: Na enem od sestankov voditeljev je naš šejk Mohamed bin Rašid al-Maktoum rekel, da bo Dubaj zgradil kot turistično atrakcijo. Vsi so ga jemali precej neresno. Danes pa vidimo kako je, o Dubaju se govori, v mesto prihajajo turisti z zahoda, vzhoda in iz sosednjih držav. Gorica Group ima podjetja v treh državah oziroma vaša skupina letno ustvari 100.000.000 ameriških dolarjev prihodkov. Zdaj iščete priložnosti tudi v transportu tekočih goriv, tudi v živilski industriji? V tekočinah in gorivih smo že dolgo. Naši standardni trgi zajemajo vse zalivske države. Seveda daleč največjo proizvodnjo imamo v Dubaju in predstavništvo tudi v Abu Dabiju, podjetja v Omanu, Katarju, zdaj tudi v Savdski Arabiji. Vse z namenom podpore prodaje in servisa naših vozil. Zaposlujete okrog 1000 ljudi. O delu, poslovanju in razmerah, s katerim se spopadajo delavci v tem predelu sveta, slišimo veliko zgodb. Dejstvo je, da se dogajajo zlorabe, da delavci umirajo na delovnih mestih. Po drugi strani v zalivskih državah prebivajo ljudje z velikim premoženjem? To je vsekakor res. Seveda obstajajo razlike med zalivskimi državami. Zanimivost te pandemije je ravno v tem, da je cena nepremičnin najprej padla, v zadnjem letu pa je narasla. Narasle so predvsem cene najdražjih nepremičnin. Vzrok je verjetno ta, da so se uspešni ter bogati ljudje iz sosednjih držav odločili za življenje v Dubaju, ker se tu lepše in boljše počutijo. Glede delovne sile, mislim, da v večino zalivskih držav še posebno v Združene arabske emirate, Katar in Kuvajt, prihajajo ljudje predvsem z vzhoda, iz Indije, Šrilanke, Bangladeša itd. Zanimivo je, da imamo, ko govorimo o delovni sili, v Omanu, Savdski Arabiji, tudi počasi v Združenih arabskih emiratih, vse več programov, kjer nekje spodbujajo, stimulirajo in včasih tudi zahtevajo, da zaposlujemo lokalno delovno silo. Smo v nekem novem obdobju, surovine so se podražile, vse se draži. Tudi nafta, kar pa je za zalivske države dobra novica, kot vemo, so bogate z nafto in s tem se bogati tudi proračun vseh teh držav? Ja, načeloma je to dober znak za naš posel. Če govorimo o tem, da se ta pandemija počasi končuje in smo se nanjo že pravzaprav navadili, so velike težave ne samo pri nas, ampak nasploh v svetu s ceno energije, s prevozi, pomanjkanjem materiala, surovin. Tudi mi imamo težave s pridobivanjem dobre pločevine, težko dobimo primerne vezane plošče za naše hladilnike. Težav je veliko in cene vsega tega grejo navzgor. Bojimo se inflacije in hkrati upamo, da se bodo stvari normalizirale. Obdobje epidemije je podobno kot v drugih delih Evrope in celotnega sveta. Kako ste se vi spopadali z epidemijo? Združeni arabski emirati, še posebno Dubaj, so se tega lotili zelo resno, navsezadnje so morali zapreti letališče in odpovedati vse lete. Pozneje, mislim, da se je vsaj Dubaj, Abu Dhabi morda malce drugače, odzval dobro na to krizo. Najprej s tem, da se je v Dubaju možno brez težav testirati, veliko ljudi je cepljenih. Mislim, da je v Emiratih več kot 90 odstotkov ljudi cepljenih z drugim odmerkom. Nekateri tudi s tretjim oziroma s četrtim. Ker so se odločili, da prvo cepivo, ki je bilo iz Kitajske, ni sprejemljivo za nekatere države. Priča smo torej kombinaciji testiranja, cepljenja in nošenja mask. Zaradi teh treh dejstev je Dubaj epidemijo kar dobro prebrodil. Prej sva že malo govorila o razvoju mest in različnih projektov. Tudi sicer se za ta del sveta nenehno govori o megalomanskih projektih. Savdska Arabija načrtuje gradnjo novih mest v puščavi, tudi gradnjo velike ceste − avtoceste, ki naj bi povezovala določena področja. Bo Dubaj kmalu dobil konkurenco v regiji ali vseeno govorimo o unikatnem predelu zaliva? Gotovo večina sosednjih držav zavida uspehu Dubaja in poskuša to mesto v marsičem kopirati. Mislim, da je Dubaj še vedno kar nekaj let pred vsemi. Dubaj išče in bo moral najti neke nove prijeme. Seveda govorimo o megalomanskih projektih, še posebno v Savdski Arabiji, ki je večja država kot Združeni arabski emirati. Ampak mislim, da ni dovolj samo projekt. Je potrebno še kaj zraven. Pomembni so tudi ljudje, prebivalci. Nekateri projekti bodo zagotovo šli naprej. Eden takšnih je tudi železnica znotraj Združenih arabskih emiratov in povezava z drugimi zalivskimi državami. Zagotovo bomo priča tudi razvoju industrije, ki je povezana z nafto. Je opaziti kakšne konkretne vplive sil iz Zahoda, ZDA in hkrati Rusije ali Kitajske, kakšnih drugih velesil? Zalivske države so bile vedno nekako proameriške, ampak verjetno bodo glede na izkušnje iz Iraka in Afganistana zdaj malo bolj pazljive. Bolj se morajo osamosvojiti, na drugi strani pa imamo seveda prihod Kitajske. Mogoče ne toliko v same trge Zalivskih držav, ampak v nekatere afriške trge, ki jih tudi mi poskušamo in jih tudi pokrivamo iz Dubaja. Kjer so neke sankcije zahodnih držav, potem pridejo Kitajci, ponudijo financiranje in vse ostalo. Mislite, da se vse nagiba v to smer? Mislim, da se stvari počasi spreminjajo. Zalivske države so spoznale, da ni edina rešitev v tem, da Kitajska ponudi denar, zgradi projekt, pripelje opremo itd.. Zavedajo se, da postanejo od tega odvisne. Čeprav so kitajski proizvodi cenejši in so jih financirali država ter določene kitajske korporacije, se trg počasi spet obrača v smer zahodnih tehnologij in proizvodov. Zanimivo, ker v javnosti še vedno prevladuje prepričanje, da je Kitajska na pohodu… Mislim, da smo ravno zdaj v določenem svetovnem položaju, ko se neke stvari spreminjajo. Jaz tega ne razumem najbolje, ampak mislim, da ima Kitajska tudi neke interne probleme. Drugo je verjetno neka trgovska vojna. Meni je recimo nerazumljivo, da se je prevoz iz Kitajske v enem letu podražil petkratno. Če smo prej plačevali recimo 1000 ali 2000 dolarjev za en zabojnik, danes plačujemo pet oziroma deset tisoč dolarjev. Lahko se zdaj sklicujemo, da ni zabojnikov in ladij, ampak jaz mislim, da mora biti zadaj še nekaj več. Prej sva govorila o novih mestih, novih gradnjah, s čimer se odpirajo priložnosti za nove akterje na vašem področju. Slovenci, ki se spuščajo v te vode razmišljajo o tem, kako bi uspeli. Številna podjetja želijo uspeti na tujem, a jim ne uspe. Kje je razlog za to? Mislim, da je potrebnega veliko dela in malo sreče kot je običajno pri vsakem poslu in pri vsakem začetku. Velikokrat vidim kakšna evropska in slovenska podjetja, da, ko jim ne uspe doma, potem mislijo, da je pa mogoče uspeti v arabskem svetu, ker mislijo, da je tam dovolj denarja. Mislijo, da bi tam vse dražje prodali, lažje kot doma. Mislim, da je to prva napaka. Neuradna številka Slovencev, ki živijo ali prebivajo v Dubaju se giblje okoli 450. Se vam zdi ta številka velika ali majhna? Dejstvo je, da je bilo Slovencev pred tridesetimi ali dvajsetimi leti veliko manj. Pred dvajsetimi leti smo bili nekaj časa celo edini Slovenci v Dubaju, a ta številka je danes dosti večja. Mislim, da so Slovenci vedno bolj pripravljeni potovati in se preseliti ali pa poiskati priložnosti tudi drugje po svetu. Seveda to še vedno ni primerljivo z drugimi evropskimi narodi. Recimo v Dubaju ter v nekaterih drugih zalivskih državah lahko najdete veliko Angležev, ki se dosti lažje preselijo iz svoje države v ta predel sveta. Verjetno je razlog tudi jezik. Na kaj je treba biti pozoren pri poslovanju z arabskimi državami? Določene poslovne zakonitosti veljajo povsod po svetu. Seveda so lahko med državami različni ekonomski sistemi, različna administracija, zakonodaja in tako naprej. Tukaj je je mogoče manj kot v Evropi in na zahodu, zato je tu ogromno priložnosti za mlade ljudi. Dubaj je predvsem mesto mladih in ti mladi pač iščejo svoje priložnosti. Veliko mladih ljudi poskuša v tem mestu začeti s »startupom«. Verjetno zato, ker dubajska zakonodaja omogoča ustanovitev firme in relativno enostavno poslovanje. Tudi davčna politika se spreminja. Počasi tudi k nam prihaja davek na dodano vrednost. V Emiratih davka na dobiček še nimamo. V nekaterih sosednjih državah, govorimo o zalivskih državah, ki imajo podobne sisteme, tam davek že imajo. Dubaj sicer obljublja nasprotno, ampak hočem povedati, da se poslovanje v Dubaju tudi draži. Reciva še kakšno besedo o vašem hobiju – golfu. Ste eden izmed organizatorjev dogodka Dubai Desert Classic, na katerem nastopajo najboljši golfisti sveta, kot je na primer Tiger Woods. Kako doživljate ta šport, kako to, da ste ga vzljubili ravno v tem predelu sveta? Drži, pred tem ga nisem igral. Začel sem ga igrati v Dubaju in sem ljubitelj golfa. Igra ga tudi moja žena in kot člani kluba se tam družimo z ljudmi, ki jim je ta igra tudi všeč. Smo člani golf kluba Emirates, za katerega sem bil tudi kapetan v letih 2017 in 2018. Dubai Desert Classic se v našem klubu odvija že skoraj 33 let. Golf klub Emirates je na primer vzpostavil prvo golf igrišče na travi na Bližnjem vzhodu - zgrajeno je bilo leta 1988. Ravno takrat, ko sem bil jaz kapetan, smo praznovali 30. obletnico in imeli večje slavje. Ta zelenica in to igrišče z 18 luknjami na travi sta bila sredi puščave, danes pa so okrog same stolpnice. Na obisku ste imeli najboljše igralce golfa na svetu, kar se ne zgodi vsak dan oziroma si to verjetno želi vsak organizator? Eno je seveda biti član kluba, drugo pa je organizacija. Nekdo mora vse to tudi sponzorirati in navsezadnje plačati. Najboljše igralce je treba včasih plačati, da pridejo sploh igrat. Ne bom omenjal številk, ker mogoče niti niso uradne. Ampak zanimivo, da je to ravno eden izmed glavnih športov, s katerim se promovira mesto Dubaj. Prihodnje leto, na naslednjem turnirju se bo zamenjal sponzor. Posledično bi se višina nagradnega sklada iz približno štirih milijonov dolarjev dvignila nad 12 milijonov. S tem se bo povečala vrednost samega turnirja in s tem bo večji interes boljših igralcev, da pridejo sem igrat. V Dubaju sicer obstajajo tudi drugi športi, med njimi ragbi in nogomet. Smo pa tudi v obdobju največje svetovne razstave Expo 2020, ki poteka prav v teh mesecih v Dubaju. Ste že obiskali svetovno razstavo? Kakšen pomen ima Expo? Dubaj je zelo ponosen, da gosti to razstavo. Za mesto je to pomenilo vnovičen zagon investicij, predvsem pri izgradnji samega razstavišča, infrastrukture in hotelov. Potem se je zgodila pandemija, Expo se je prestavil za eno leto. Razstavo sem že obiskal, slišim, da je vsaj med konci tedna veliko obiska. Pa je po mestu opaziti kakšno spremembo glede na vse dogajanje na obrobju mesta? Ja. Vendar ne samo zaradi Expa, mislim, da se promet počasi povečuje, kar je znak, da se Dubaj po zaprtju počasi vrača v stare tirnice. Prej sva govorila o podjetjih ter o priložnostih, ki jih imajo v Dubaju. Velika priložnost je tudi Expo, saj države predstavljajo svojo kulturo in dediščino, hkrati pa se podjetja mrežijo, iščejo partnerje, nove priložnosti? Vsekakor je to nova priložnost najprej za Dubaj, ki to organizira, pa tudi za vse preostale države, ki so tukaj. Danes se veliko govori o čistih energijah, o okolju in za to si prizadeva veliko ljudi. V to se veliko vlaga in se bo še več. Na tem področju je veliko novih priložnosti. Na domovino ne pozabljate. Za vami je kar nekaj organizacij dogodkov, ki so promovirali našo državo. Se sicer pogosto vračate v Slovenijo? V Slovenijo se vračamo. Pred pandemijo smo šli večkrat, zdaj malo manj. Tudi zaradi pandemije potovanja z letalom niso več tako prijetna, kot so bila prej. Ampak upam, da se bo to popravilo. Zdaj imamo vzpostavljeno direktno letalsko linijo Ljubljana – Dubaj. Vprašanje, kje je tvoj dom, je zame vedno težko. Dubaj je naš drugi dom. Ko smo doma, se počutimo seveda zelo lepo, navsezadnje je to naša domovina, ko pa pridemo v Dubaj, se pa tudi počutimo zelo komfortno, udobno.
11/17/202130 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., BoboPrvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maskiStanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem. Glavnega epidemiologa v državi Maria Fafangla na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Po podatkih NIJZ in Covid sledilnika je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj. Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem: Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok Aktualna tema Podkast Druga jutranja kronika
11/10/202145 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Dada Jerovšek: V gostinstvu te morajo voditi srčnost, strast. Brez tega ne gre. Po drugi strani moraš biti pa srčen in kar 'ornk' trčen.

Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je rada delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek. Lastnica gostinske verige Kaval Group Dada Jerovšek pravi, da gostinstvo zahteva predanost človeka.Lahko bi ji rekli lastnica kulinaričnega imperija. Podjetnica, ki ima v lasti največjo gostinsko verigo pri nas - Kaval Group - Dada Jerovšek, raje kot razumu sledi srcu. Zase in za sodelavce pravi, da so srčni in še kako trčeni, a da skupaj ostajajo v prvih bojnih linijah v teh neprijaznih časih za turizem in gostinstvo. Že od nekdaj je delala z ljudmi; v študentskih letih je bila turistična vodnica, pred dobrimi 20 leti pa sta z možem odprla prvi lokal. Z Dado Jerovšek se v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarja Tina Lamovšek.
11/3/202148 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija

Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je 4 leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV zakonu, o tem zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti."Namesto o slabostih oziroma pomanjkljivostih raje govorim o izzivih."Pred šestimi meseci je postal najmlajši generalni direktor RTV Slovenija, potem ko je štiri leta vodil njen nadzorni svet. Andrej Grah Whatmough, gost sredinega Intervjuja na Prvem, o finančni konsolidaciji javnega servisa, o političnih pritiskih, o novem RTV-zakonu, o tem, zakaj ni prisoten na družbenih omrežjih, kako bo obvaroval neodvisnost javne RTV ter kakšni bodo radijski in televizijski programi prihodnosti.
10/27/202152 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Norma Bale

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.Vsak dan čez Most prijateljstva, da se lahko tudi v Avstriji učijo slovenskoNorma Bale je profesorica slovenščine in nemščine, ki poučuje slovenščino na gimnaziji v avstrijski Radgoni oziroma v Bad Radkersburgu in je pobudnica poučevanja slovenščine na osnovnih in srednjih šolah na avstrijskem južnem Štajerskem. Gornjeradgončanka, ki živi v Radencih, je zelo vpeta tudi v družbeno, politično in kulturno življenje, ki presega okvirje lokalne skupnosti. Kot nekajletna direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni je zapustila več uspešnih in uveljavljenih projektov, kot so upravljanje grajskega kompleksa Negova, mestnega muzeja Špital, Mladinski center, Apolonijino pot, blagovno znamko Gornja Radgona – mesto sejmov in penine ter prireditev Salon traminec. V Radencih je vodila projekt Mačje mesto, prav tako je bila občinska svetnica najprej v Gornji Radgoni nato v Radencih. Kot članica evropskega reda vitezov vina je tudi predsednica Kluba dišeči traminec – Hram vinske kulture. Norma Bale je prva dama Lions kluba Gornja Radgona. Kot literarna ustvarjalka pa se ponaša tako s časopisnimi kolumnami kot romanoma Sekstant in Karamel ter dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon in monodramo Halka. Kmalu bo izšla še njena zbirka kratkih zgodb Ptice dronovke, ki bo prevedena tudi v porabščino.
10/20/202140 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

"Upam, da bo Cukrarna postala točka, zaradi katere bo nekdo na Dunaju sedel v avto in se pripeljal v Ljubljano."

Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.Alenka Gregorič, programska vodja prenovljene CukrarneZ velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna.
10/13/202145 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Direktor Evropske vesoljske agencije: "V vesolju se dogajajo tektonski premiki"

Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.« Foto: ESAGeneralni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher Naša vsakdanja življenja še niso nikoli bila tako odvisna od infrastrukture, ki kroži visoko nad našimi glavami, kot so danes. Navigacija, telekomunikacije, internet iz vesolja. Gneča satelitov v Zemljini orbiti se naglo povečuje, njihov pomen za ekonomijo prav tako. Nezanemarljivi niso niti varnostni vidiki. V polnem razmahu je že tudi sveža vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki vključuje ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu. Medtem pa Evropa pri vlaganjih v vesolje močno zaostaja. Kaj to v praksi pomeni in kakšna je pravzaprav evropska vesoljska vizija za prihodnje desetletje, je pojasnil generalni direktor Evropske vesolje agencije Josef Aschbacher. »Evropa nameni za raziskave vesolja le osem odstotkov tega, kar nameni Nasa. Z osmimi odstotki pa seveda ne moremo početi tega, kar počne Nasa z dvanajstkrat več sredstvi. Tu vsekakor nismo na isti ravni in rad bi, da se naši politiki tega zavedajo. Evropa tukaj zamuja priložnosti in nedvomno bi morala investirati več.«
10/6/202132 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Gregor Majdič

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.Novi rektor vodenje Univerze v Ljubljani prevzema z novim študijskim letom Dva dni pred začetkom novega študijskega leta v oddaji Intervju gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Gregorja Majdiča. Ta prvega oktobra prevzema vodenje naše najodličnejše in največje univerze v državi. V pripravo na novo študijsko leto, ki bo ob zdajšnjih epidemičnih razmerah potekalo v predavalnicah ob upoštevanju sistema PCT, je vpet že več kot mesec dni. V okviru tega so v ospredju vprašanja, kdo bo preverjal izpolnjevanje pogojev PCT pri študentih, kdaj bodo študenti morebiti prešli na študij na daljavo ... Govorili bomo tudi o vključenosti univerze v mednarodno okolje in njeni konkurenci. Gregor Majdič je sicer znanstvenik, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim raziskuje razlike v možganih med spoloma, dolgotrajne vplive stresa na možgane in posledično zdravje ter morebitne vplive hormonskih motilcev na zdravje. Je pa tudi pisatelj in popotnik. O vsem tem v oddaji Intervju na Prvem.
9/29/202135 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Alijana Šantej

Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur. Alijana Šantej: "Upokojitev je največkrat še vedno nenadna prekinitev načina življenja."Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v tokratnem Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Gospa Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobrobit te Univerze. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament
9/22/202143 minutes, 46 seconds
Episode Artwork

Blaž Miklavčič

Gradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pestijo pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.Največja težava v prihodnosti bo pomanjkanje kadrovGradbeništvo je ena redkih panog, ki kljub ukrepom in zaprtjem v času epidemije ni utrpela izgub, nasprotno, zadnja leta povečuje prihodke in dodano vrednost. Vedno bolj pa jo pesti pomanjkanje delavcev in v zadnjem letu tudi pomanjkanje surovin. Med velika gradbena podjetja pri nas sodi GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. Trenutno gradi Univerzitetni klinični center Beograd in številne okoljske objekte, podal se je tudi v stanovanjsko gradnjo. Blaž Miklavčič v intervjuju spregovori o projektih, panogi, izzivih in tudi o sebi. Pogovor je del podkasta Srce bije za posel. Pripravljata Urška Jereb in Maja Derčar.
9/15/202140 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Melita Močnik

Melita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in drugimi varnostno zahtevnimi dogodki na Gorenjskem prevzela vodenje Policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v obdobju negotovih covidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti, službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce v Ljubljani, se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.Izzivom nikoli ne rečem neMelita Močnik, diplomirana pravnica, je v slovenski policiji 23 let. Potem ko je opravljala odgovorna dela na vodilnih mestih, je v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji in drugih varnostno zahtevnih dogodkov na Gorenjskem prevzela vodenje policijske uprave Kranj. Tako je postala prva in edina direktorica policijske uprave v državi. To se je zgodilo v času negotovih kovidnih razmer in okrnjenega zaupanja v policijo. Novih priložnosti na karierni poti - službovala je tudi pri Visokem komisariatu Združeni narodov za begunce v Ljubljani - se vedno loteva s svežo delovno in osebnostno energijo.
9/8/202148 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Fani Al Mansour

Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu."Želela sem postati kozmetičarka, na koncu pa sem znova pristala v šolskih klopeh"Ob začetku novega šolskega leta smo v oddajo Intervju povabili Fani Al Mansour, dolgoletno predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov ter ravnateljico Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Sama je v mladosti želela postati kozmetičarka, pozneje tudi strokovnjakinja za klimatske naprave, pot pa jo je nato vodila v pedagoške vode. Kot diplomantka strojništva ima dober vpogled v poklicno izobraževanje in povezovanje šolstva z gospodarstvom. Kako so se skozi desetletja spremenili dijaki in kako učitelji, kakšne so zaposlitvene možnosti slovenskih dijakov in kako učinkovite so spodbude za deficitarne poklice, je v pogovoru povedala Juretu Čepinu.
9/1/202146 minutes, 13 seconds
Episode Artwork

Dr. Katja Košir

Gostja sredinega intervjuja na Prvem je izr. prof. dr. Katja Košir, psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se bo s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.V učnem procesu je kot temeljna potreba pomembna potreba po povezanostiIzredna profesorica dr. Katja Košir je psihologinja, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Več let je predavala na Pedagoški fakulteti bodočim učiteljem. Je predstojnica Centra za vseživljenjsko izobraževanje na mariborski Filozofski fakulteti in področna urednica pri reviji Psihološka obzorja. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki socialnih odnosov v šoli kot prostoru socialnega in čustvenega učenja. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri svetovalnici To sem jaz. O dejavnikih učne uspešnosti, o pomenu odnosov v učnem procesu in  pomenu izkušenj, ki jih mladostniki doživljajo v medvrstniških  odnosih, o šolanju na daljavo in o vplivu zaprtja šol na stiske otrok in mladostnikov ter o neprimernosti reduciranja vloge šole le na njeno izobraževalno funkcijo se je s z dr. Katjo Košir pogovarjala Cirila Štuber.
8/25/202147 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok

Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige, in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla. Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali Mojca, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje dobi pri svojem delu? Kakšno je to dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v središču moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo z bruseljskih hodnikov? Po Pogodbi zdaj izšla Evidenca - politični triler - kaj sledi?Je novinarka in pisateljica. Pravi, da ji pri pisanju romana  najbolj pomagajo izkušnje – tako novinarske kot bralske. Potem ko je napisala tri publicistične knjige in sicer o italijanski mafiji, političnih akrobacijah Berlusconija in tudi o papežu, ki je odstopil, se je lotila pisanja tistega, kar ji je všeč kot bralki – kriminalke in trilerja. Kriminalka Pogodba se dogaja v Italiji in se začne – kot se za kriminalko spodobi – z najdbo trupla.  Njen zadnji roman Evidenca odstira kriminalno dogajanje na slovenskih tleh, prepleteno s politiko in medijskim svetom. Zgodba je v celoti izmišljena. A zveni resnično. Ali se Mojci, ki je trenutno dopisnica RTV iz Bruslja, ideje porajajo pri njenem delu? Kakšno je to, dopisniško delo, spremljanje in poročanje o dogajanju v centru moči v Bruslju? In kakšen je pogled na Slovenijo iz bruseljskih hodnikov?
8/18/202148 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Dr. Mark Pleško

V intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta, ki sta ga posneli Urška Jereb in Maja Derčar. Direktor podjetja CosylabV intervjuju na Prvem bomo predvajali skrajšano različico pogovora z direktorjem visokotehnološkega podjetja Cosylab, doktorjem jedrske fizike Markom Pleškom. Leta 2001 je s študenti na Inštitutu Jožef Stefan razvil programsko opremo za pospeševalnike jedrskih delcev in ustanovil podjetje. Danes v Cosylabu delajo za velike znanstvene projekte, kot je integracijski sistem za ITER (fuzijski reaktor na jugu Francije), specializirani so za softver za krmiljenje jedrskih pospeševalnikov. Drugi večji del njihove dejavnosti pa je softver za protonsko terapijo. O vsem tem in o številnih poslovnih ter družbenih vprašanjih je govoril v junijskem podkastu SRCE BIJE ZA POSEL. V intervjuju lahko prisluhnete delu podkasta.
8/11/202144 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Dr. Aleš Štrancar

Doktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizogibna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistočah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke, in o položaju podjetja v nemški skupini. Z Alešem Štrancarjem sta se konec maja pogovarjali Urška Jereb in Maja Derčar.Direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia SeparationsDoktor kemije Aleš Štrancar je direktor lani prevzetega ajdovskega podjetja Bia Separations. Nemški konglomerat Sartorius je za Štrancarjevo visokotehnološko podjetje, ki razvija produkte za čiščenje zdravil, odštel 350 milijonov evrov. Širitev podjetja se dogaja že nekaj časa in bo tudi naprej neizbežna. Direktor spregovori o poslovanju, kadrovanju, nečistotah v cepivih, ki povzročajo stranske učinke in o položaju podjetja znotraj nemške skupine. Daljši pogovor je na voljo v podkastu Srce bije za posel.
8/4/202140 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Bogdan Benigar

V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.Vodja programa džeza in glasb sveta v Cankarjevem domu ter programski vodja džezovskega festivala v LjubljaniV Ljubljani se začenja 62. Jazz festival. To je eden najstarejših še delujočih džezovskih festivalov na svetu, ki je v svoji dolgoletni zgodovini gostil številne slovenske in tuje glasbenike. Od leta 1999 za festival skrbi Bogdan Benigar. Bogdanu Benigarju bi zlahka nadeli oznako deloholik, saj ga ne srečujemo samo na vseh koncertih v Cankarjevem domu, ampak je tudi reden obiskovalec drugih koncertnih prizorišč. Z glasbo živi in diha skoraj 24 ur na dan, tako da glasba ni več samo njegova služba, ampak način življenja. Svoje izkušnje je najprej nabiral kot sodelavec Radia Študent, nenehno iskanje novega pa ga je nato privedlo tudi do festivalske ekipe Druga godba, s katero še vedno sodeluje. Nenazadnje se je leta 1999, kot programski vodja za džez in drugo glasbo, zaposlil v Cankarjevem domu. Je tudi član mreže Europe Jazz Network, redni član strokovnih komisij za glasbo tako doma kot v tujini ter redni obiskovalec tujih festivalov in strokovnih srečanj ter sejmov za džez in drugo glasbo, kot sta Womex in Jazzahead. Bogdan Benigar je torej eden najpomembnejših soustvarjalcev glasbenega življenja pri nas, hkrati pa tudi eden največjih promotorjev slovenske glasbe v tujini.
7/28/202131 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Jerica Bukovec

Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.Med dirigentkino roko in pevci se ustvari polje izjemnih energijNjen pogled seže naravnost iz oči do srca; je iskren, prijazen, v toplini rjave.  Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las - včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo - glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je usvojila 3. mesto, na tekmovanju Eric Ericson v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. V času festivala Europa Cantat v Ljubljani, bo v pogovoru s Simono Moličnik, razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.
7/21/202150 minutes, 11 seconds
Episode Artwork

Lijana Dejak

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.Lijana Dejak, ki je opravila izjemno delo in Tolstojevo epopejo po 90 letih na novo prevedla v prelepo slovenščino, pojasnjuje, zakaj je Vojna in mir še vedno bralska poslastica, da ji ni paraVojna in mir je resen kandidat za največji roman vseh časov. V slovenščini jo sicer lahko beremo že vse od leta 1932, toda v devetih desetletjih se je jezik, v katerem nam je bila Tolstojeva monumentalna umetnina doslej na voljo, precej postaral. Zaradi tega so se menda tudi usode Pierra Bezuhova, Nataše Rostove, Andreja Bolkonskega in drugih junakov, ujetih v dvojnem vrtincu burnih zgodovinskih dogodkov na eni in muhavosti človeškega srca na drugi strani, iz leta v leto zdele bolj oddaljene, manj žive, kakor da v njih ne moremo več zares ugledati samih sebe, svojih lastnih eksistencialnih dilem, preizkušenj in negotovosti. No, pred nekaj tedni pa so Tolstojevi junaki ponovno oživeli v vsem sijaju – Mladinska knjiga je namreč na naše knjižne police poslala čisto nov prevod Vojne in miru, za katerega je mojstrsko poskrbela Lijana Dejak. Zakaj se dveh sicer lično oblikovanih, a precej debelih zvezkov Vojne in miru ni treba prav nič bati, temveč se velja čim prej potopiti v napeto, med srečo in tragedijo nenehno nihajočo, preobratov polno zgodbo o Rusiji v času napoleonskih vojn, v pogovoru z Lijano Dejak, pred leti tudi že prejemnico Sovretove nagrade za najboljšo prevajalko, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem. Junaki so zelo živi in nikakor ne črno-beli. Lahko se vživimo vanje, sočustvujemo z njimi, včasih pa se tudi jezimo zaradi njihovih neumnosti.
7/14/202141 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Mag. Nevzet Porić

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok. Novi mufti Islamske skupnosti v SlovenijiOd prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je rodil leta 1977 v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.
7/7/202149 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Joco Žnidaršič – humani mojster fotografije

Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič Z legendo slovenske reportažne in umetniške fotografije o moči podob, letu preloma za slovensko državo in človečnostiJoco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič
6/30/202148 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Lojze Peterle

Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vladePredsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlamentu - Lojze Peterle bo v sredinem Intervjuju razmišljal o tem, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope, zakaj »zeleno transformacijo« vidi kot največjo slovensko razvojno priložnost in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.
6/23/202150 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Ivan Simič

Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?Po 14 letih spet na vrhu Fursa Ivan Simič je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprave od prvega junija. Ena prvih poteza je bila objava elektronskih naslovov vodij po finančnih uradih. Davčna uprava se je v zadnjih letih preveč zaprla, postajala nedostopna: "V zadnjih letih se je finančna uprava preveč zaprla. Tudi  sam sem večkrat klical in bil v čakalni vrsti, na primer po 30 minut. Menim, da mora biti finančna uprava odprta, čeprav je res, da ob zaprtih telefonih lahko več narediš. Takoj po mojem prihodu smo odprli elektronske naslove vodij po finančnih uradih, saj so oni tisti, ki prejemajo elektronska sporočila in jih morajo razporediti svojim zaposlenim, da podajo odgovore davčnim zavezancem. Zavezanci imajo včasih veliko vprašanj, včasih so lahko neuki, zato menim, da je elektronska pošta boljša od telefona, saj ostaja pisna sled, da se ve, kaj je bilo vprašanje in kakšen je bil odgovor. In jaz pričakujem, da vsi tisti, ki imajo status vodje na finančni upravi, da so usposobljeni, da imajo dovolj znanja, da odgovorijo, za  težja vprašanja pa je tako in tako na voljo generalni finančni urad."
6/16/202145 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

"Rad se staram skupaj z bolniki."

Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur. Prof dr. Andrej Janež: "Ob stoletnci odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, takorekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na Medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
6/9/202145 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Dr. Danilo Türk

Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?"Slovenija ni več mlada država!" Pravnik, diplomat in politik je leta 1992 postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot pet let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. Med letoma 2007 in 2012 je bil predsednik države, prvi predsednik, ki je – zgodilo se je leta 2011 – razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi zdajšnjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države?
6/2/202145 minutes, 16 seconds