Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu. 

V ospredju pogovora so bili na·rti za spremenjen na·in odlo·anja na ravni Evropske unije, pomen kmetijstva za samooskrbo, soo·enje z migracijami v lu·i nedelujo·ega schengna, vloga mladih v Evropski uniji ter pomen programa Erasmus+, ki je eden uspe·nej·ih projektov povezave. 

To je nek testni in brez pomenski opis. Čžš

To je nek brezvezen opis.

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

To je nek brezvezen opis. z dodatkom:)

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Jezus nas v današnjem evangeliju opominja, kako pomembno je gledati in tudi videti dobre stvari. Svetlobo. Odtise Božjega in Boga samega v našem življenju. Ni samoumevno, da jih vidimo. Včasih jih niti nočemo videti. Vendar so. In ne zato, da bi nanje pozabili, temveč, da bi jih dali za svetilnik dneva. Pomembno je spominjanje, velikih del, ki jih je Gospod že storil za nas v našem življenju.

Jezus nas v današnjem evangeliju opominja, kako pomembno je gledati in tudi videti dobre stvari. Svetlobo. Odtise Božjega in Boga samega v našem življenju. Ni samoumevno, da jih vidimo. Včasih jih niti nočemo videti. Vendar so. In ne zato, da bi nanje pozabili, temveč, da bi jih dali za svetilnik dneva. Pomembno je spominjanje, velikih del, ki jih je Gospod že storil za nas v našem življenju.

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.

Molitev svete nočiZ nami je bil – seveda s pomočjo zapisane besede – tudi blaženi Alojzij Grozde, ki je pred osemdesetimi leti preživljal zadnji sveti večer. Slišali smo Molitev svete noči, ki je bila objavljena prav na božični dan 25. decembra leta 1941 in pa tudi zadnjo Grozdetovo pesem, njegov labodji spev. 

Molitev svete nočiZ nami je bil – seveda s pomočjo zapisane besede – tudi blaženi Alojzij Grozde, ki je pred osemdesetimi leti preživljal zadnji sveti večer. Slišali smo Molitev svete noči, ki je bila objavljena prav na božični dan 25. decembra leta 1941 in pa tudi zadnjo Grozdetovo pesem, njegov labodji spev. 

V programu svetega večera smo potovali tudi v kraje Jezusovega rojstva. Komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih nas je z besedami vodil v Nazaret, Betlehem in na betlehemske poljane. Vprašali smo ga tudi, kakšna je bila pot, ki sta jo iz enega v drugo mesto morala zaradi popisa prehoditi Marija in Jožef.  

V programu svetega večera smo potovali tudi v kraje Jezusovega rojstva. Komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih nas je z besedami vodil v Nazaret, Betlehem in na betlehemske poljane. Vprašali smo ga tudi, kakšna je bila pot, ki sta jo iz enega v drugo mesto morala zaradi popisa prehoditi Marija in Jožef.  

V programu svetega večera smo pripravili tudi posebno božično zgodbo v nadaljevanjih Kristus se je rodil v Trstu. Alojz Rebula je črtico, ki je izšla v Koledarju Mohorjeve družbe leta 1957, označil s podnaslovom Sodobna legenda. Pobudo zanjo je dalo določeno zunanje vzdušje, recimo lažnivost določenega krščanstva na tržaških tleh…

V programu svetega večera smo pripravili tudi posebno božično zgodbo v nadaljevanjih Kristus se je rodil v Trstu. Alojz Rebula je črtico, ki je izšla v Koledarju Mohorjeve družbe leta 1957, označil s podnaslovom Sodobna legenda. Pobudo zanjo je dalo določeno zunanje vzdušje, recimo lažnivost določenega krščanstva na tržaških tleh…

V Ukrajini ljudje še vedno pogosto nimajo elektrike, ogrevanja, interneta vode in najosnovnejšega za preživetje. Po besedah sodelavke Karitas Mire Milavec pa je za mnoge ljudje najhujše to, da niso svobodni.

V Ukrajini ljudje še vedno pogosto nimajo elektrike, ogrevanja, interneta vode in najosnovnejšega za preživetje. Po besedah sodelavke Karitas Mire Milavec pa je za mnoge ljudje najhujše to, da niso svobodni.

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Kijev. Mrzlo sobotno jutro s temperaturami okrog ledišča je prineslo nov sneg. Vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo novo sneženje in spuščanje temperatur. Polovica ukrajinskega električnega omrežja in elektrarn je poškodovana, uničena, iz vse države poročajo o težavah pri preskrbi z vodo in elektriko. Prek WhatsApp pokličem Miro. »Kako si?« jo vprašam. »Živa sem!« se sliši z druge strani.

Kijev. Mrzlo sobotno jutro s temperaturami okrog ledišča je prineslo nov sneg. Vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo novo sneženje in spuščanje temperatur. Polovica ukrajinskega električnega omrežja in elektrarn je poškodovana, uničena, iz vse države poročajo o težavah pri preskrbi z vodo in elektriko. Prek WhatsApp pokličem Miro. »Kako si?« jo vprašam. »Živa sem!« se sliši z druge strani.

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

»Tukaj Golob govori s stališča, s katerega predsednik vlade absolutno ne bi smel govoriti in tudi noben predsednik vlade ni dosedaj govoril s tega stališča. To je stališče absolutne nadutosti. Tu gre on »ad personam« nad človeka, in to je tipičen primer sovražnega govora.«

Kaj praznujemo na vse svete, zakaj so svetniki pomembni za Cerkev, kako je pri Slovencih prisotna zavest svetništva in kdo so naši svetniški kandidati? O tem smo se pogovarjali s p. Metodom Benedikom.

Kaj praznujemo na vse svete, zakaj so svetniki pomembni za Cerkev, kako je pri Slovencih prisotna zavest svetništva in kdo so naši svetniški kandidati? O tem smo se pogovarjali s p. Metodom Benedikom.

Ob 50 letnici skupin Najina pot, ki jih vodijo jezuiti, je v nedeljo vse zbrane v polnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani nagovoril tudi predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut.

Ob 50 letnici skupin Najina pot, ki jih vodijo jezuiti, je v nedeljo vse zbrane v polnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani nagovoril tudi predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut.

“Pozdravljene trdnjave človečnosti! Pozdravljene trdnjave slovenstva! Pozdravljene trdnjave Kristusove Cerkve! To ste vi, možje in žene, to ste ve, družine,fantje in dekleta, otroci,” je v pridigi ob 50 letnici zakonskih skupin Najina pot poudaril p. Vital Vider.

“Pozdravljene trdnjave človečnosti! Pozdravljene trdnjave slovenstva! Pozdravljene trdnjave Kristusove Cerkve! To ste vi, možje in žene, to ste ve, družine,fantje in dekleta, otroci,” je v pridigi ob 50 letnici zakonskih skupin Najina pot poudaril p. Vital Vider.

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Tanja Dominko je spregovorila z zvestima poslušalcema o njunih najljubših vsebinah na Radiu Ognjišče in o pomenu pričevanja za življenje.

Tanja Dominko je spregovorila z zvestima poslušalcema o njunih najljubših vsebinah na Radiu Ognjišče in o pomenu pričevanja za življenje.

Po zaključni romarski sveti maši se je Tanja Dominko javila in strnila vtise z radijskega kolesarjenja v kratko javljanje.

Po zaključni romarski sveti maši se je Tanja Dominko javila in strnila vtise z radijskega kolesarjenja v kratko javljanje.

Zvesta počitnikarka Zorka nam je razkazala okolico svojega doma in predstavila dejavnost s katero se ukvarjajo. Zadnji dve leti namreč na njihovem posestvu ponujajo degustacijo vin za turiste.

Zvesta počitnikarka Zorka nam je razkazala okolico svojega doma in predstavila dejavnost s katero se ukvarjajo. Zadnji dve leti namreč na njihovem posestvu ponujajo degustacijo vin za turiste.

Gospe Edite, učiteljice na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani, Podružnični šoli Notranje Gorice, nismo prav zares presenetili. Sama je namreč slutila, da jo lahko utegnemo obiskati. Kljub temu pa smo jo zelo razveselili.

Gospe Edite, učiteljice na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani, Podružnični šoli Notranje Gorice, nismo prav zares presenetili. Sama je namreč slutila, da jo lahko utegnemo obiskati. Kljub temu pa smo jo zelo razveselili.

Tone Gorjup se je pred sveto mašo javil iz Loga pri Vipavi; pred radijski mikrofon je povabil rektorja romarskega svetišča in župnika v Vipavi, Lojzeta Furlana.

Tone Gorjup se je pred sveto mašo javil iz Loga pri Vipavi; pred radijski mikrofon je povabil rektorja romarskega svetišča in župnika v Vipavi, Lojzeta Furlana.

V jutranjem programu ste prisluhnili kratkim mislim, ki so jih sodelavci, kolesarski romarji nabirali v preteklih dveh dneh. Župniki in kaplani v cerkvah, ki so jih obiskali, so povedali, kaj jim pomeni Marija in kako se ji priporočajo v vsakodnevnih izzivih. 

V jutranjem programu ste prisluhnili kratkim mislim, ki so jih sodelavci, kolesarski romarji nabirali v preteklih dveh dneh. Župniki in kaplani v cerkvah, ki so jih obiskali, so povedali, kaj jim pomeni Marija in kako se ji priporočajo v vsakodnevnih izzivih. 

Ekipa radijskih kolesarjev je prenočila v Vipavskem Križu, kjer so jih pod streho prijazno sprejeli bratje kapucini.

Ekipa radijskih kolesarjev je prenočila v Vipavskem Križu, kjer so jih pod streho prijazno sprejeli bratje kapucini.

Sogovornik nam je povedal nekaj o pogledu na svet iz Etiopije in o življenju v vipavskem dijaškem domu, kjer je vzgojitelj.

Sogovornik nam je povedal nekaj o pogledu na svet iz Etiopije in o življenju v vipavskem dijaškem domu, kjer je vzgojitelj.

Skupaj z učiteljico Katjo in otroci smo zapeli in zaigrali.

Skupaj z učiteljico Katjo in otroci smo zapeli in zaigrali.

Med presenečenjem je Jure povabil k besedi tudi poslušalkinega vnuka in malo je manjkalo, da bi začeli medgeneracijsko tekmovanje.

Med presenečenjem je Jure povabil k besedi tudi poslušalkinega vnuka in malo je manjkalo, da bi začeli medgeneracijsko tekmovanje.

Tokrat smo v času Svetovalnice slišali povzetek in vtise sodelavcev s prvega dne radijskega kolesarjenja.

Tokrat smo v času Svetovalnice slišali povzetek in vtise sodelavcev s prvega dne radijskega kolesarjenja.

Blaž je orisal prvi dan kolesarjenja. Zaradi pozne ure so kolesarji dosegli zadnji cilj dneva v trdi temi.

Blaž je orisal prvi dan kolesarjenja. Zaradi pozne ure so kolesarji dosegli zadnji cilj dneva v trdi temi.

Po prijetnem presenečenju nam je gospa Darinka na kratko opisala Podpeško lepo cerkev.

Po prijetnem presenečenju nam je gospa Darinka na kratko opisala Podpeško lepo cerkev.

Našo zvesto poslušalko smo uspeli popolnoma presenetiti.

Našo zvesto poslušalko smo uspeli popolnoma presenetiti.

V večernih urah smo obiskali zvestega poslušalca, ki pravi, da zaradi Radia Ognjišče mirneje živi.

V večernih urah smo obiskali zvestega poslušalca, ki pravi, da zaradi Radia Ognjišče mirneje živi.

Za obisk Zdešarjevih se je splačalo premagati strm klanec, ki pelje do njihovega doma, pričakalo nas je namreč čudovito vzdušje številčne družine.

Za obisk Zdešarjevih se je splačalo premagati strm klanec, ki pelje do njihovega doma, pričakalo nas je namreč čudovito vzdušje številčne družine.

Četrto današnje presenečenje je Matjaž Merljak pripravil v Borovnici.

Četrto današnje presenečenje je Matjaž Merljak pripravil v Borovnici.

Prvo jutranje javljanje Jureta Seška po sveti maši na Dobrovi.

Prvo jutranje javljanje Jureta Seška po sveti maši na Dobrovi.

»Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj, po načelu: plačaš dva, dobiš tri,« je pridigo ob današnjem nedeljskem odlomku iz Lukovega evangelija začel Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

»Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj, po načelu: plačaš dva, dobiš tri,« je pridigo ob današnjem nedeljskem odlomku iz Lukovega evangelija začel Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Sodelovali so:PrifarciKomorni godalni orkester CantabileAleksander MežekPrimorski akademski zbor Vinko VodopivecManca IzmajlovaSlavnostni govornik Alojz KovšcaSlavnostni govornik dr. Aleš ŠtrancarPavle RavnohribPovezovalca Nataša Ličen in Luka SvetinaRežiser dr. Jože Možina

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja NSi - krščanski demokrati. V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin,  direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.

Na Poljsko je prispelo že 35.000 beguncev iz Ukrajine, večinoma ženske in otroci. Večje število ukrajinskih beguncev so beležile tudi druge države. Večina ljudi pa ostaja v Ukrajini in se seli v kraje, kjer trenutno ni spopadov. Vabljeni k poslušanju pogovora s fokolarino Miro Milavec, ki deluje v ukrajinski Karitas.