Epidemija nespečnosti, ki muči tretjino ljudi, poslovnežem pa zmanjšuje učinkovitost, postaja ob drugih motnjah spanja in povezanih boleznih žgoč javnozdravstveni problem, poganja pa tudi donosno industrijo. Zakaj je nespečnost tako pogosta – tudi v Sloveniji? Kako jo premagati?

V Podkastu Finance o omrežninski reformi boste med drugim izvedeli: Kdaj prihaja nov način obračunavanja omrežnine in kateri so njegovi glavni poudarki? Na katera podjetja bo najbolj vplival in kako? Kaj lahko naredijo podjetja in predvsem kako znižati za večino občutno višje stroške?

𝐒𝐨𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐢𝐤𝐚: ANDRAŽ BRILLI, cenilec vrednosti nepremičnin in partner, Capital Genetics in FRANO TOŠ, direktor in poznavalec nepremičninskega trga, Prva hiša Voditeljica: Marja Milič, odgovorna urednica revije in portala Moje finance. Vklop iz uredništva Časnika Finance v živo: sreda, 6. februar 2019.

035 Predvolilni podkast z Andražem Zorkom: Premier bo Janša - ali pa ga ne bo! by Finance.si

Verjetno je najpogostejše vprašanje osebam, ki nam povedo, da gredo na potovanje, koliko jih je stala letalska vozovnica. Kako s finančnega vidika pametno potovati? Kdaj kupiti vozovnice za določene kraje, na kaj paziti pri spletnih nakupih, kako načrtovati počitnice? Vse to razkriva Miha Pogačar, lastnik portala po svetu, ki ga spremlja kar 100 tisoč Slovencev.

Skoraj ni oglaševalca, podjetnika, menedžerja, ki v zadnjem času ni pomislil, da bi za oglaševanje svojega izdelka ali storitve najel tako imenovane influencerje. Vplivneže, po slovensko. Čeprav vse vrvi o teh, o fejsbukanju, jutjubanju, blogih - pa res veste, kako vplivneže uporabljati, da boste zaslužili več? O tem se je Petra Sovdat pogovarjala s Tamaro Langus, svetovalko za spletni marketing in upravljavko več družabnih omrežij, ter Petro Juvančič, direktorico piarja na Vzajemni.

Posnetek je izsek iz FB live pogovora revije Moje Finance: https://www.facebook.com/mojefinance.finance.si/videos/1798904490183017/ Dan Mojih Financ: https://mojefinance.finance.si/8863782 Damian Merlak je z 31 leti prvi na lestvici Mladi slovenski milijonarji do starosti 40 let in 6. na lestvici Sto najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto pripravi revija Manager. Leta 2011 je z Nejcem Kondričem ustanovil kriptoborzo Bitstamp, prvi milijon pa je imel že pri 27 letih. Njegov delež je v Bitstampu ocenjen na 112 milijonov evrov (32 odstotkov), preostalo premoženje pa Merlak sam ocenjuje na 10 milijonov evrov.

Albert Erman iz podjetja Magneti je na 12. Izvoznem fokusu predstavil izkušnje in nasvete, kako iz leta v leto povečevati obseg prodaje in sodelovanja z globalnimi kupci. Pa tudi, kako jim uspeva dobiti nove kupce v novih panogah, kako priti do odločevalcev, kako ohraniti odnos, kako kupcu »zlesti« pod kožo …

Kaj so lekcije, ki bi jih morali usvojiti slovenski politiki (pa tudi volivci) po zadnjih predsedniških volitvah? Ali novi obrazi še vlečejo in kdo je luzer volitev? Res Borut Pahor, kot to interpretirajo tako levičarji kot desničarji – ki jih je Pahor premagal? O tem smo se pogovarjali z Andražem Zorkom, partnerjem družbe Valicon, ki se ukvarja s trženjskimi analizami in svetovanjem.

“Imate med 10 do 30 sekund, da se občinstvo odloči, ali vas je vredno poslušati ali ne,” pravi strokovnjakinja za javno nastopanje in predstavljanje investitorjem Beth Susanne. V zadnjih letih je, navaja, učila in trenirala 1.500 startupov ekip iz 32 držav. Z Beth Susanne smo se pogovarjali o glavnih napakah in izzivih, ki jih imajo startupi pri predstavitvah, del pogovora je bil posvečen še položaju žensk v podjetništvu.

»Publika se vse bolj seli na mobilne telefone, 10 odstotkov populacije celo za dostop do spleta uporablja izključno mobilne telefone. Posledično tam moraš biti,« je na predavanju na letošnjem dogodku ob izboru Najpodjetniška ideja dejal direktor Red Orbita Andraž Štalec. Govoril je o današnjih navadah kupcev, pomenu pametnega spletnega marketinga in targetiranja kupcev. Spletna orodja omogočajo dobro poznavanje kupcev in njihovih navad. Vendar uspešna prodaja zahteva testiranje nakupnih kanalov, merjenje uspeha nakupnih strategij in, kar je najpomembneje, učenje iz podatkov, da ne ponavljamo napak, ki nastanejo zaradi naših osebnih predpostavk.

Joc Pečečnik je lastnik Interblocka Group, ki razvija in prodaja oziroma daje v najem igralne avtomate. Je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov in je bil na vseh dosedanjih lestvicah najbogatejših Slovencev. Kako razmišlja so v živo slišali udeleženci Kamniškega foruma, ki je 14. Junija potekal v Kamniku. Z njim se je pogovarjal direktor in glavni urednik Časnika Finance Peter Frankl.

Na dogodku ob razglasitvi Najpodjetniške ideje smo prisluhnili tudi nekaterim že uveljavljenim podjetnikom. O svojem poslu, njunih začetkih, izzivih in uspehih sta se pogovarjala Tilen Travnik iz podjetja D-labs in Tadej Jevševar iz podjetja Chipolo. V podkastu pa lahko prisluhnete povzetku njunega pogovora.

Čaka nas kolaps pokojninskega sistema, je na Finančni konferenci v Portorožu napovedal Anton Rop, častni podpredsednik Evropske investicijske banke. Slovenske pokojnine po višini sicer menda niso nič posebnega, niti previsoke niti prenizke.

Časnik Finance praznuje 25 let. Peter Frankl, direktor in glavni urednik, je na Financah od začetka, najprej je bil urednik za bančništvo in borzništvo, potem odgovorni urednik in na koncu še direktor in glavni urednik.

Na zadnji Finančni konferenci, ki je potekala ta teden, je bilo govora tudi o izzivih finančnikov, ko posel raste. Bančna posojila so še vedno najbolj priljubljen in najbolj pogost vir financiranja razvoja podjetij. Po eni strani so posojila poceni, po drugi strani pa manj dosegljiva kot pred gospodarsko krizo. Novinar Karel Lipnik je v pogovoru gostil Romana Gomboca, predsednika uprave podjetja S-Factoring. Ta v predstavitvi razkriva, kako se ceneje in lažje financira zaloge. V drugem delu podkasta lahko slišite drugačno izkušnjo Daga Kralja, člana uprave Bisola.

Kot meni prof. dr. Arne Björnberg, predsednik in glavni partner Health Consumer Powerhouse iz Švedske, niso vsi zdravniki dobri menedžerji, so pa zdravniki v osnovi dobri kandidati za menedžerje, zaradi bogatih izkušenj pri delu z bolniki. O tem sta na aprilski zdravstveni polemiki Zdravje v čakalni vrsti, ki jo je v partnerstvu z Vzajemno, zdravstveno zavarovalnico organizirala Poslovna akademija Finance, razpravljala z direktorjem in glavnim urednikom Časnika Finance Petrom Franklom.

Na aprilski zdravstveni polemiki Zdravje v čakalni vrsti, ki jo je v partnerstvu z Vzajemno zdravstveno zavarovalnico organizirala Poslovna akademija Finance, je Marko Bitenc, direktor in kirurg Kirurgije Bitenc, izpostavil vidik učinkovitejše uporabe sredstev za izvajanje javne zdravstvene službe. »Podizvajalci, ki dosegamo in celo presegamo pogodbeni volumen, ne moremo biti razlog za čakalne vrste«, je prepričan Bitenc, ki ne vidi nobenega razloga, da ne bi na enak način kot zasebne upravljali tudi javne zavode, razen če »je edini pravi razlog, da temu ni tako, ta, da je država lastnik.« Njegovo predstavitev z dogodka v celoti objavljamo v podkastu.

V Sloveniji je okoli 1.200 družinskih zdravnikov. V sindikatu Praktik.um jih je 600; 95 odstotkov jih je januarja izrazilo željo po večji avtonomiji. Po anketi smo v strokovni reviji Medicina danes, ki jo izdaja Časnik Finance, v članku Bi več svobode v poklicu res okrepilo primarno raven? preverili, v kakšnem položaju so slovenski družinski zdravniki in kako so organizirani ter s kakšnimi težavami se srečujejo družinski zdravniki v nekaterih drugih evropskih državah. Da bi problematiko dodatno osvetlili, smo pred mikrofon povabili doc. dr. Tita Albrehta z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predsednika sindikata Praktik.um Igorja Muževiča.

Povprečno Slovenci izgubimo 1200 evrov letno zaradi stroškov slabih finančnih odločitev - od izbire napačnega bančnega računa, do uporabe limita, do lojalnosti dobaviteljem elektrike, plina, interneta, zaradi nenačrtovanih odhodov v trgovino in predlaganih kreditov, leasingov in kreditnih kartic. Ana Vezovišek je specialistka za financiranje in osebni proračun, kot pravi, vodenje proračuna ni nič drugega kot načrtovanje. Ne gre za nadziranje, da si ne bomo nič privoščili, ampak da si privoščimo v okviru naših zmožnosti.

"Avstrijski zdravstveni sistem se spoprijema s podobnimi težavami kot drugi sistemi razvitih držav," pravi prof. dr. Bernhard Rupp, avstrijski zdravstveni ekonomist, med drugim član avstrijske zveze za javno zdravje, član znanstvenega odbora za zdravstveno ekonomiko, ustanovitelj nacionalnega združenja za transparentnost v zdravstvu in številnih drugih z zdravstvom povezanih organizacij. Slovenijo je obiskal kot časni gost AmCham Fokusa, ki je marca potekal v Ljubljani. Z njim smo se sešli za kratek pogovor po posvetu. Kot je povedal, ima Avstrija velike težave s čakalnimi dobami, velik izziv je tudi zmanjševanje števila bolnišnic, ki bi bilo potrebno, a je politično občutljiva tema, saj so v nekaterih predelih bolnišnice pomemben regionalni zaposlovalec.

V Idriji bodo postavili dva tisoč ton baterij, morda jih bo celo štiri tisoč. Baterije bodo del mednarodnega razvojnega projekta, ki ga bodo izpeljali japonski Hitachi, idrijska občina, ELES, Kolektor in drugi. Baterij bo za 16 ali 17 kontejnerjev, je povedal idrijski župan Bojan Sever. Sistem bo omogočal hišam, da bodo shranile energijo iz fotovoltaik ali iz kogeneracije na biomaso. Omogočil bo tudi delitev energije: posodil jo boš lahko sosedu, potem pa ti jo bo posodil on, je dodal Sever.

V zadnjem času so tudi naš trg preplavili ponudniki raznoraznih kriptovalut. Gre pri tem res za tako sanjske naložbe kot jih opisujejo ponudniki, ali pa je zadaj skrito tudi kaj drugega? V pogovoru, ki ga je vodil novinar Jure Ugovšek, boste izvedeli, kakšni tipi kriptovalut obstajajo, kako delujejo? Finančne strokovnjake smo vprašali tudi: Bi naložbo v kriptovaluto predlagali svoji mami?

Podjetje Duol, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo presostatičnih hal in drugih konstrukcij, pokritih z membransko strukturo, je bilo leta 1992 navzoče samo v Sloveniji, leta 2000 pa v državah nekdanje Sovjetske zveze. Takrat je prišel prelomni trenutek prestrukturiranja, po katerem so se do danes razširili v 46 držav po svetu. Ko locirajo nov trg, ignorirajo vodilne igralce na trgu, ampak se raje obrnejo na njihove tekmece. "Navadno se zgodi, da čez leto dni vodilni igralec pride do nas, ampak takrat mi postavljamo pravila igre, česar si ob vstopu na trg ne bi mogli privoščiti," je na Sales summitu, s katerega je posnetek v podkastu, med drugim povedal direktor Duola Dušan Olaj.

Če v tujini en športnik odpade, za njim stoji še deset novih. Pri nas pa je treba z vsakim športnikom, ki začne kazati voljo in ima talent, pazljivo delati, da bi ga obdržali, pravi športna psihologinja Tanja Kajtna, ki dela z našo zvezdniško smučarko Ilko Štuhec. Tanjo Kajtna smo spraševali, kako poteka delo s športniki, kakšne tehnike uporablja, kako uporabne so tehnike v vsakdanjem življenju in kakšen je njen recept za zmagovanje.

Slovenski prodajalci so razmeroma dobri pri vzpostavljanju kontakta, težave pa so v vseh drugih kategorijah: prodajalci imajo težave pri pozornosti, analizi, ponudbi, ki ne odgovarja ugotovitvam v analizi. V nadaljevanju se tudi ne preverja, kaj se dogaja po predstavitvi ponudbe. Tako kaže raziskava o prodajnem potencialu v Sloveniji, ki je bila narejena na podlagi informacij 462 posameznikov in 152 podjetij iz različnih industrij. Na 11. Sales summitu, ki ga je organizirala Poslovna akademija Finance, so rezultate na okrogli mizi, ki jo je moderiral programski vodja Summita Primož Hvala, komentirali Marko Srabotnik iz podjetja Bisnode, Lovro Peterlin iz Linee Directe in Uroš Mesojede s Petrola.

V Pediatrični kliniki lahko pristojni zdravniki vsak hip pogledajo, kakšno je stanje bolnikov z diabetesom, ki uporabljajo inzulinske črpalke, tudi ko so ti doma. Meritve iz črpalke so avtomatsko prenesene v bolnikovo elektronsko zdravstveno kartoteko. V kratkem pogovoru s strokovnim direktorjem Pediatrične klinike Rajkom Kendo boste izvedeli, kako so se lotili spremembe delovnih procesov in z informatizacijo izboljšali oskrbo otrok.

Rečete, ah, saj bo, tako pač je, ko leta čakate na gradbeno dovoljenje? V čem je fora, da se še nedavno jezite, kako smo morali v banke zmetati šest milijard evrov, ker so politično nastavljeni bančniki političnnim prijateljem delili posojila "na dobro ime", zdaj pa "kupite" tezo, da morajo banke nujno ostati v državni lasti? Kje se je zgubila teza o "pridnih Slovencih" in, ali je ta sploh imela kakšno osnovo? Zakaj Islandci v nekaj dneh zrušijo premierja, ki se davkom izogiba v davčnih oazah, domet Slovencev pa je jamranje ob šanku in (najraje anonimno) pisanje po forumih in družabnih omrežjih? O teh fenomenih se je novinarka Petra Sovdat pogovarjala s psihologinjo Evo Boštjančič in "poklicnim nebulotikom", kot si sam pravi, Miho Šaleharjem, ki slovensko dušo razgalja v radijski eter. Ne pričakujemo revolucije. Želimo, da se o tem začnete vsaj spraševati.

Danski Interacoustics proizvaja medicinsko opremo na področju avdiologije, denimo naprave za preizkus sluha. Ima podružnice v več kot 20 državah in je vodilni igralec na svojem področju. Podjetje ima danes 140 milijonov evrov prihodkov, kako je raslo pa lahko slišite iz predstavitve, ki jo je imel na zadnji Poslovni konferenci v Portorožu predsednik uprave Carsten Kind. Kot med drugim pravi Kind, je za podjetje izjemnega pomena dobra lastna distribucijska mreža.

Christian Majgaard, nekdanji top manager, ki je dolga leta delal v Legu. Christian Majgaard je bil glavni vodstveni delavec pri podjetju Lego, pristojen za poslovne inovacije, znamčenje oziroma branding in trženje po svetu. Odgovoren je bil tudi za različne projekte Lega, denimo za tematske parke Legoland, robote Lego Mindstorms in licenco Harry Potter. Na zadnji poslovni konferenci v Portorožu je govoril o razvoju lega, zakaj in kako so na Legu spremenili vizijo podjetja in kako lahko to pomaga pri rasti podjetja.

Martin Sandelin je bil v Nokii skoraj tri desetletja, od leta 1983 do 2012, od leta 1994 pa je bil podpredsednik v Nokia Group, kjer je skrbel za korporativno trženje, odnose z vlagatelji … Spremljal je vzpon in poznejši padec Nokie, ki je še leta 2009 imela skoraj 40-odstotni tržni delež na trgu mobilnih telefonov. Na poslovni konferenci v Portorožu je predstavil svoj pogled na ključne aktivnosti, na katere morajo biti podjetja pozorna, da jih ne povozi čas.

Razprodati knjigo v dobi digitalizacije ni lahko. To je uspelo komiku, prevajalcu, improvizatorju in pisatelju Boštjanu Gorencu Pižami. Napisal je knjigo sLOLvenski klasiki. Prodanih je bilo več kot šest tisoč izvodov. Da je to ljubljenka slovenskih bralcev, dokazuje tudi nagrada knjiga leta 2016, ki so ji jo podelili obiskovalci knjižnega sejma v Ljubljani. Preverili smo, kako bo ta uspeh unovčil, pa tudi, zakaj se bolj splača vrteti jezik kot pa biti človek s črkami, kot se Pižama rad označi.

Na stečajni dražbi je neredko mogoče opraviti ugoden nakup, zlasti nepremičnin. Na kaj naj bo pozoren kupec, predvsem tisti, ki se na dražbo odpravlja prvič? »Kupujte z lastnimi sredstvi, banka vam pri tem ne bo pomagala. Že pred vstopom v dvorano si določite najvišjo ceno, ki ste jo pripravljeni ponuditi in od nje ne odstopite. Ko kupite, morate vedeti, kaj boste s kupljeno stvarjo naredili,« je povedal Benjamin Leskovec iz CSO, Poslovnega klub Replika. »Preverite svoje finančne sposobnosti. Če pa greste na dražbi prek svojih finančnih zmožnosti, potem v predpisanem roku 90 dni zberite sredstva, da vam varščina ne zapade,« pa je dodal Branko Đorđević, stečajni upravitelj z dolgo kilometrino. Med drugim je vodil tudi stečaj Mure. Z Đorđevićem in Leskovcem smo govorili na okrogli mizi konference časnika Finance Podjetniški forum. V polurnem pogovoru smo temeljito spoznali stečajne dražbe: kako potekajo, kdo so kupci in kdo prodajalci, kako se na dražbo in tekmece pripraviti in, kar je najpomembnejše: kateri nakupi so lahko najbolj ugodni.

Konec leta 2016 mineva deset let od uvedbe evra v Sloveniji. Ob tem smo na Časniku Finance pripravili posebno izdajo na temo posledic nove valute, odnosa uporabnikov po Evropi do nje, spraševali smo se tudi, kaj bo z evrom v prihodnosti. Med drugim so za nas pisali ugledni ekonomisti Mojmir Mrak, Božo Jašovič, Egon Zakrajšek in drugi.

Z novim letom se zapirajo brezplačni registrski računi pri Klirinško depotni družbi KDD. Ta je približno 230 tisoč posameznikom poslala obvestilo, koliko in katere vrednostne papirje imajo, trenutno je neurejenih še približno 130 tisoč primerov. Da bi imetnikom vrednostnih papirjev čim bolj olajšali odločitev, kako ravnati z njihovimi delnicami, je novinar Janez Tomažič od septembra dalje odgovarjal na dileme glede ravnanja z delnicami. V pogovoru z novinarjem Blažem Abetom pojasnjuje, zakaj je treba račune prenesti s KDD, s kakšnimi težavami so se soočali lastniki. Do zaprtja računov je še nekaj časa in če prenosa še niste uredili ter imate glede tega kakšno vprašanje, se lahko še vedno obrnete na Janeza. Dosegljiv je na [email protected], na twitterju pod imenom @janeztomazic.

Kickstarter je bil še pred časom velika atrakcija, mediji smo na veliko poročali o podvigih Slovencev, ki so se preizkusili na največjem portalu za množično financiranje. Kakšno pa je stanje danes, so zlati časi že mimo?

Veste, kako se je začela lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo računajo v reviji Manager? S pogovorom v redakciji Financ in pravzaprav z ugibanjem, ali bi ljudje, ki smo jih imeli za bogate, bili pripravljeni govoriti o vrednosti svojega premoženja. Leta 2005 je za zelo bogatega veljal tedanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković. "Zakaj pa se nihče ne vpraša, kako bogat je Mirko Tuš?" je vprašal Andraž Grahek, ki je bil takrat na Financah analitik. "Pa bi ti znal izračunati, kako bogat je Tuš?" ga je vprašala Vita Cajnko Javornik, odgovorna urednica revije Manager. Preostalo je zgodovina, rodila se je lestvica najbogatejših Slovencev, ki je močno razburkala slovensko javnost. Z Vito, ki tudi letos vodi projekt Najbogatejših Slovencev, smo se pogovarjali o začetkih, odzivih in o bogatih.

Kaj vse so alternativne naložbe? Kdo vse se lahko odloča zanje? Kam se trenutno splača vlagati? O tem se je urednica Mojih financ Marja Milič pogovarjala z neodvisnim finančnim svetovalcem Mitjo Vezoviškom.

Veste, kako se je začela lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo računajo v reviji Manager? S pogovorom v redakciji Financ in pravzaprav z ugibanjem, ali bi ljudje, ki smo jih imeli za bogate, bili pripravljeni govoriti o vrednosti svojega premoženja. Leta 2005 je za zelo bogatega veljal tedanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković. "Zakaj pa se nihče ne vpraša, kako bogat je Mirko Tuš?" je vprašal Andraž Grahek, ki je bil takrat na Financah analitik. "Pa bi ti znal izračunati, kako bogat je Tuš?" ga je vprašala Vita Cajnko Javornik, odgovorna urednica revije Manager. Preostalo je zgodovina, rodila se je lestvica najbogatejših Slovencev, ki je močno razburkala slovensko javnost. Z Vito, ki tudi letos vodi projekt Najbogatejših Slovencev, smo se pogovarjali o začetkih, odzivih in o bogatih.

Kickstarter je bil še pred časom velika atrakcija, mediji smo na veliko poročali o podvigih Slovencev, ki so se preizkusili na največjem portalu za množično financiranje. Kakšno pa je stanje danes, so zlati časi že mimo?