Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.

Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.

V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastikiKultni ameriški romanopisec Kurt Vonnegut je svoj osrednji roman, Klavnico pet, posvetil razvpitemu zavezniškemu bombardiranju Dresdna. Malo pred koncem druge svetovne vojne, med 13. in 15. februarjem 1945, so namreč zavezniška letala odvrgla več kot 3900 ton visoko eksplozivnih, zažigalnih bomb na prelepo nemško mesto in ga spremenila v ognjeni pekel na Zemlji, v katerem je umrlo več deset tisoč ljudi. Med tistimi, ki so to apokaliptično bombardiranje doživeli in nekako preživeli, je bil tudi Vonnegut, ki je bil kot ameriški vojni ujetnik takrat interniran prav v Dresdnu – v prostorih klavnice, pri kateri si je leta pozneje sposodil simbolno pomenljiv naslov za svoj roman. Toda Klavnica pet vendarle ni povsem običajen avtobiografski ali zgodovinski oziroma vojni roman; Vonnegut se je svoje snovi namreč lotil tako, da jo je obdelal v kontekstu znanstveno-fantastičnega žanra. Kako si torej pisateljevo moralno ogorčeno protivojno sporočilo podaja roko z vesoljskimi ladjami in laserskimi pištolami, nam je v tokratni 7. strani pojasnil režiser in direktor Prešernovega gledališča Kranj, Jure Novak.

Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.

Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.

Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.

Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.

Če ste si zaželeli razgibati dan z napetim branjem, potem velja naslednjih osem minut poslušati oddajo 7. stran. Roman Cartagena nudi razburljivo ugibanje, kdo je zagrešil številne sumljive smrti in brutalne umore v bližini nekdanjega hotela, danes doma za upokojence na italijanski obali – smrti, ki jih domačini sprejemajo z vdanostjo v usodo, da so pač dokaz italijanskega temperamenta. Ampak pričujoči roman ni zgolj kriminalna zgodba za nedeljski deževen dan, je večplastno delo izpod rok ruske pisateljice Lene Eltang, ki že od konca osemdesetih živi v tujini. Eno od vprašanj, ki se je zastavilo Bojanu Leskovcu, avtorju tokratne 7. strani je tudi, zakaj je v naslovu romana, ki se dogaja na italijanski obali kolumbijsko mesto Cartagena.

Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.

V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.

V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.

Ljudje v življenju pričakujemo in si želimo marsikaj. Ampak, kaj če se to, kar si želimo, ne uresniči? To je vprašanje, s katerim se srečamo v romanu, ki mu danes namenjamo 7. stran. Pričakovanja Anje Mugerli so pričakovanja Jane in Primoža, dveh glavnih protagonistov romana, pa tudi pričakovanja mnogih drugih.

Kaj lahko zaceli strto srce? Kako rešiti stisko ob ločitvi? Teh dveh vprašanj se loteva knjiga Strto srce s podnaslovom Osebno in znanstveno popotovanje ameriške avtorice Florence Williams. Knjiga je navdušila knjižno recenzentko Urško Krišelj Grubar.

Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo, ki vas bo pritegnila, če iščete resnične, življenjske zgodbe. Te so po eni strani iskreno krute in človeške, obenem pa zdravilne, da bomo tudi sami vedeli, kako in kaj, če se znajdemo v podobnih okoliščinah. Kako živeti s hudo boleznijo bližnjega ali nas samih? Kaj pomeni tisto pravo poslušanje in zakaj je lahko tako zelo zdravilno? Sogovornica: bibliotekarka Simona Lužar, moderatorka bralnih klubov Mir na peč, beremo! in Čarobni svet besed Knjižnice Pavla Golie Trebnje.

Hana je roman uveljavljene češke pisateljice Alene Mornštajnove. Zgodba globokega poguma, velikih src in neuničljivega upanja je leta 2018 prejela nagrado češka knjiga. Delo je razdeljeno na tri pripovedne sklope in odstira perspektivo treh generacij, pripoved pa bralca z vsako stranjo bolj vleče vase in nenehno budi upanje, da bo vse še dobro. O romanu Hana se je Tadeja Bizilj za današnjo rubriko 7. stran pogovarjala s Sara Medved, študentko slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.

Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .

Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesrečaV zgodnjih jutranjih urah 26. aprila 1986 je eksplodiral reaktor četrtega bloka jedrske elektrarne v Černobilu. Radioaktivni oblak, ki se je takrat dvignil v atmosfero, je hitro obkrožil ves svet, obširna področja Ukrajine in Belorusije so postala trajno nenaseljiva, Mihail Gorbačov pa je leta pozneje celo povedal, da je po njegovi oceni prav černobilska katastrofa bistveno pripomogla k razpadu Sovjetske zveze. Pa vendar se zdi, da se do najgloblje resnice te jedrske nesreče lahko prebijemo šele, če jo ugledamo skozi prizmo bridke usode milijonov povsem običajnih ljudi – tistih, denimo, ki so v bližini nuklearke živeli in bili potem razseljeni, tistih, ki so med dolgoletnim odpravljanjem posledic nesreče zboleli za radiacijsko boleznijo ali rakom, tistih, ki so izgubili svoje najbližje. Pretresljiva pričevanja teh ljudi najdemo zbrana v Černobilski molitvi, knjigi beloruske pisateljice, leta 2015 tudi prejemnice Nobelove nagrade za književnost, Svetlane Aleksijevič. In čeprav je to delo, ki ga ni vselej najlažje brati, je arhitektka Anna Kravcova v tokratni oddaji 7. stran izrazila trdno prepričanje, da se bo Černobilska molitev navsezadnje globoko dotaknila vsakogar, ki jo bo vzel v roke.

Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.

Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.

Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu romana Hard land. Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..

Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja.

Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. "Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje", je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.

Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost? Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.

Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope.

»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.

Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl.

V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije.

Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.

Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana.

V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah.

Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.

Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.

Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.

V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost.

Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.

Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši Mark Manson, ameriški bloger in pisec priročnikov za samopomoč, je zaslovel leta 2016, ko je njegova prva knjiga, Dol mi visi : malce drugačen pogled na dobro življenje, postala globalna prodajna uspešnica. Priročniki za osebno rast in samopomoč so v določenih bralskih krogih seveda na slabem glasu, češ da ponujajo instant rešitve ljudem, katerih življenja so vse preveč kompleksna, da bi jih mogla v red spraviti 200 stranska knjiga nekakšnih počeznih modrovanj. V tem smislu tudi instruktorica pilatesa Irena Skuk priznava, da je bila do tovrstnih knjig dolgo zadržana, a da je prav ob Mansonu in njegovi Dol mi visi ugotovila, da jih je vendarle mogoče brati s pridom – če le do njih bralec in bralka zavzameta ustrezno držo. Kakšna je torej ta drža in kako bi, sledeč Mansonu in njegovi knjigi, kazalo zgrabiti bika naših življenj za roge, smo v pogovoru z Ireno Skuk preverjali v tokratni 7. strani.

V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.

Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.

Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.

V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov.

Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona.

Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.

V tokratni rubriki 7. stran predstavljamo roman, ki ima 298 strani in odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jih je doživel pisatelj Feri Lainšček. Vsestranski avtor, ki piše (mladinsko) prozo, poezijo, dramska besedila in radijske igre, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov, povzema skromno vendar radostno otroštvo. Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega. Prebrala ga je tudi Ana Kompara, oblikovalka in ustvarjalka vsebin ter blogerka.

7. stran danes išče bralni navdih na Šrilanki v Indijskem oceanu. Od tam namreč prihaja letošnji bookerjev nagrajenec, pisatelj Shehan Karunatilaka. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja, ki je sprva izšel pod drugim naslovom, delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod…. Sedem lun Maalija Almeide v 7. strani, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

V naslednjih minutah predstavljena knjiga je nastala po avtoričini izkušnji z boleznijo kot posledico stresa. Avtorica Maja Megla je namreč iskala pojasnila in rešitve na različnih področjih znanosti - tako v medicini kot tudi v alternativi. Zanimalo jo je, kaj se pravzaprav dogaja v možganih ob stresu, zakaj telo v nekem trenutku ne zmore več. Naslov knjige Stres - kuga sodobnega časa je kar pravšnji za vse čase, pravi tudi tokratni sogovornik iz Vipave, Radovan Lango.

V knjižni rubriki 7. stran bomo danes v roke vzeli delo slovenske pisateljice Lune J. Šribar Grizolda in maček. Gre za avtoričin prvenec, za katerega je bila leta 2020 nominirana tudi za nagrado modra ptica, ki jo podeljujejo najboljšemu še neobjavljenemu književnemu delu za zvrst mladinski roman. Gre za preplet fantazijske in realistične pripovedi; slednja se loteva zahtevne tematike alkoholizma v družini. Več pa v nadaljevanju povesta Matevž Pal in avtorica oddaje Andreja Gradišar.

Knjiga za vsakega, ki misli, da je svet brezupen in da sam kot posameznik za spremembo ne more ničesar storiti. Tako tokratni izbor opisuje Elizabeta Vardijan, upokojena knjižničarka in slavistka iz Novega mesta. Govor bo o knjigi Ta krasni nori svet znanega slovenskega avtorja in enega najbolj prodornih, kritičnih mislecev, patra Karla Gržana. Kako nam je epidemično obdobje nastavilo ogledalo in kakšna je rešitev za novi svet?

Današnja knjižna izbranka spada v žanr, vedno priljubljenih, kriminalnih romanov. Osrednji lik je inšpektor Montalbano, ki ga morda poznate tudi s televizijskih ekranov. Ob reševanju zapletenih zločinov, ne manjka aluzij na italijansko politiko in kulturo, ob tem pa lahko dobite tudi uporabno idejo za pripravo nedeljskega kosila iz zakladnice sicilijanske kulinarike. Bojan Leskovec se je v knjižni rubriki 7. stran pogovarjal z bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana Špelo Plestenjak.

Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti Zdi se, da smo dandanes malodane obsedeni s pričakovanjem neizbežne planetarne katastrofe. V zadnjih nekaj desetletjih se je namreč pojavila cela kopica filmov, televizijskih serij in knjig, ki si postavljajo vprašanja, kot sta: kaj pravzaprav privede do konca sveta in kaj se zgodi z vsemi tistimi – slej ko prej maloštevilnimi –, ki temu koncu uidejo, ki torej preživijo zlom družbenega reda in propad civiliziranega življenja?   V niz tovrstnih umetniških del smemo brez posebnega obotavljanja prišteti tudi roman Margaret Atwood, Leto potopa. A če je umetniških del, ki tematizirajo skorajšnjo distopično prihodnost, ogromno, tedaj ni nujno nemudoma jasno, zakaj bi si veljalo vzeti čas prav za 13 let star roman klasikinje sodobne anglofone književnosti? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, ko pred mikrofonom gostimo navdušenega bralca Margaret Atwood, podatkovnega znanstvenika Blaža Mramorja.

Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.

Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.

V tokratni 7. strani ne bomo govorili o kakšnem družbenem, ljubezenskem ali zgodovinskem romanu, ampak o besedilu, ki se ukvarja z nečim veliko bolj neobičajnim – in sicer z analizo gnusa. Delo ameriškega predavatelja prava Williama Iana Millerja Anatomija gnusa je izbrala novinarka, radijska tehnica in publicistka Klara Otorepec. Rubriko je pripravila Alja Zore.

Danes bomo prelistali knjigo, ob pomoči katere bomo vstopili v svet ljudi s posebnimi potrebami. In še posebej v svet mame z otrokom s posebnimi potrebami. "Nisem kot drugi" je zgodbo svojega sina naslovila Dragica Kraljič, gre pa za zgodbe iz vsakdanjega življenja. Predsodki so žal še vedno prisotni, se v pogovoru z Lucijo Fatur strinja tudi tokratna sogovornica Jasmina Bolterstein.

Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. 7. stran in Bojan Leskovec.

Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.

Menažerija je večkrat nagrajena zbirka slovenske pisateljice mlajše generacije Eve Markun. O tem, zakaj jo je knjiga tako navdušila ter na kakšen način pisateljica v njej pred nami razgrinja notranje svetove različnih oseb, ki so se znašle na družbenem dnu, bo v tokratni rubriki 7. stran pripovedovala študentka filmske režije Ivana Vogrinc Vidali. Rubriko je pripravila Alja Zore.

V naslednjih minutah sledi rubrika 7. Stran. Tokrat o avstralskem romanu z naslovom Piknik pri Hanging Rocku, ki je še večjo odmevnost kot ob izdaji leta 1967 doživel ob kultni filmski adaptaciji iz leta 1975. Gre za zgodbo postavljeno na avstralsko podeželje leta 1900, ko se skupina dijakinj nekega poletnega dne pripravlja na izlet in ležeren piknik. Valentinovo je in v zraku se čuti razposajeno vznemirjenje. Toda nekaj deklet brez sledu izgine in v zraku ostane skrivnost, ki se ne reši tudi po 217 straneh romana. Sogovornica: bralka Tina Šfiligoj.

Novo sezono naše nedeljske bralne rubrike 7. stran začenjamo z zgodbo, za katero res ne bi mogli verjeti, da je resnična in da je v sodobnem svetu sploh mogoča. Avtorica Tara Westover jo je zapisala pri svojih tridesetih letih, knjiga Osvobojena pa je postala svetovna uspešnica in se uvrstila med knjige leta 2018. Predstavlja jo Barbara Kraševec, ki se sicer vsak zadnji četrtek v mesecu z velikim veseljem pridruži spletnemu bralnemu klubu Brati inu obstati, ki se izvaja v okviru enote Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča.

V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.

"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nitGospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.  

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča.

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.Izbor trinajstih dramskih besedilAndrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbiVrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno. Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in….

Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v EvropiIztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo: "To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta." "Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojniJožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. »Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.Prizori iz vsakdanjega življenjaČe boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.  

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaOrjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnostZapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.   Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše."Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti. Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnosti doktor Klemen Lah.

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletjaKnjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko Špelo Plestenjak, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.

Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo Tokrat je knjigo izbrala in predstavila Urša Kačar, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču blebet.si in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat: "Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga." "Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnahNenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: "Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko biloV tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.  

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Knjiga, ki opozarja na to, da šolski dosežki v življenju niso edino merilo uspeha.7. stran smo danes poiskali v mladinskem romanu z naslovom 35 kil upanja, katerega glavni junak je trinajstletni fant, ki ima petintrideset kilogramov. V šoli mu ne gre najbolje, a je sicer krasen, vedoželjen ter zelo ustvarjalen in inovativen fant. Ganljiv roman se začne s stavkoma: Sovražim šolo. Sovražim jo bolj kot vse na svetu…..

Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaDelo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisjaNa medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu Cigan, ampak najlepši pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar.   Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Vznemirljivo in poučno potovanje po kraljestvu čebel.Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…. je zapisal znanstvenik in oče teorije relativnosti Albert Einstein. Slovenci imajo prav poseben, v marsičem neprimerljiv odnos do čebel, ki se ne kaže samo v umnem čebelarjenju, ampak tudi v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija), zrcali se tudi prek panjskih končnic, in v arhitekturi slovenskega čebelnjaka. Čebelja družina je tako velika kot večje slovensko mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel delavk, od 300 do 1.000 trotov in ena matica. Skrivnostno in vznemirljivo kraljestvo čebel je v središču knjige- slikanice velike formata, ki sta jo ustvarila poljska avtorja Piotr Socha in Wojciech Grajkowski, prebrala jo je tudi magistrica Darja Lavrenčič Vrabec in jo priporoča kot izvrstno družinsko bralno izkušnjo.

Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.Znameniti roman velikega ruskega pisatelja sledi nesrečni usodi iskrenega in sočutnega kneza Miškina v svetu, kjer ni prostora za naivno ljubezen in dobrotoIdiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić. »Ta roman mi je izrazito zanimiv, ker ne glede na to da vsi liki naslavljajo tega kneza Miškina kot idiota, bi prej rekel, da so idioti vsi drugi razen njega. Ker knez Miškin - kljub svoji zunanji smotanosti, nerodnosti in bolehnosti – je hkrati tudi duhovno zelo bogat lik, je zelo iskren, zelo dosleden in ima neko duhovno širino, ki je mnogi liki v tem romanu v resnici ne premorejo.«

Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Ne le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene in vdove Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. Oddajo je pripravila Alja Zore.Povojni roman, v katerem se radovednost mladega dekleta sooča s kruto in pokvarjeno resničnostjo španske družbe takoj po koncu državljanske vojneŠpanski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. »Roman se mi zdi zanimiv iz vidika opisovanja tega, kako hitro – če so preveč prisotna – lahko tudi neka zelo škodljiva, izjemno nenormalna ravnanja postanejo del normalnosti.«

Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji. Epopeja treh generacij neke družine"Premeril je Aleksandra, ki je stal na vratih in čakal navodila, naredil še zadnji požirek svoje kajsije, nato pa vstal in krenil proti vratom. Ajmo. Što prije ti nađemo prenočište, bolje za obojicu. – Goran Vojnović: Figa "Roman Figa je eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja," so o knjigi zapisali v Delu. "Eden najbolj ganljivih opisov demence, kar sem jih kdaj prebrala," pa je o Figi zapisala novinarka in kritičarka Lucy Popescu. Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanj je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena na območje nekdanje skupne države, je opisala bralka Janja Zalar: "Zgodbe se prepletajo. Jadran, osrednji junak, svojo zgodbo pripoveduje skozi zgodbo svojih staršev in svojih starih staršev. Knjigo začne še z eno prejšnjo generacijo, z Jadranovo prababico. In skozi vse te zgodbe mi ugotavljamo, kdo je Jadran in zakaj je tak, kot je."

Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger. Začetnik in hkrati veliki klasik modernega kriminalnega romana Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Jure Marolt, novinar in spletni bloger: "Po navadi po 30, 40 straneh vem, ali bom knjigo prebral do konca ali ne. Če me do takrat ne prepriča, nimam težav s tem, da jo zaprem in dam nazaj na polico. Mogoče me bo nagovorila v kakšnem drugem obdobju življenja. Pri nekaterih pa takoj veš in tudi pri romanu Veliki spanec je bilo tako. Tako zaradi same zgodbe in ozadja kot tudi zaradi načina pisanja." 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Intenziven, čudovit, zapeljiv so oznake, ki si jih je s strani kritikov in bralcev prislužil 16. roman Nine BouraouiFrancoska pisateljica Nina Bouraoui ima alžirske korenine, kjer je živela do svojega 14. leta, nato so se preselili v Zurich, pozneje v Abu Dhabi in naposled v Pariz. V svojih delih večkrat izpostavlja dvojnost, razdvojenost med Alžirijo in Francijo. Preizpraševanje, kdo sem in kam grem je pomembno gibalo njene literature. Leta 2018 je izšel njen 16. roman Vse kar moški želijo vedeti, ki ga je v angleškem prevodu prebrala ljubiteljica knjig in angažiranega branja Katja Šifkovič. Za rubriko 7. stran se je z njo pogovarjal Bojan Leskovec.

Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.Japonska umetnost življenjaZakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.

Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.Brezkompromisnost v svetu navpičniceBralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.

V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.Avtobiografija narodno zavednega intelektualca, ki razgrinja politično in socialno življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletjaV posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik, jezikoslovec in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc. »To je dober prikaz, kaj pomeni avtonomna drža javnega intelektualca, ki se ne ukloni kar tako. In mislim, da je v tem tudi veliko sporočilo za današnjo dobo. /…/ Seveda tukaj ne govorimo več samo o nekem majhnem regionalnem Goriškem, kjer so lomijo trije svetovi pred prvo svetovno vojno, ampak danes govorimo o tem, kako se mi kot prostor soočamo z globalnim. In ta avtobiografija, čeprav malo izven časa, nam sporoča, da se brez aktivnega državljanstva – brez odločitve o aktivnem delovanju posameznika, ki mu gre za skupno dobro – pravzaprav težko kaj doseže.«

Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.Izrazito aktualen roman, ki obravnava etične, filozofske in strokovne dileme, povezane z darovanjem organovMonika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.

Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaRoman, ki za zgodbo, ki jo pripoveduje na več kot 500 straneh, potrebuje en sam, dolg, dolg stavekRoman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš pravi, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Knjiga je napisana tako rekoč v enem samem stavku. In to na več kot 500 straneh. To je tudi bil, moram priznati, razlog, zaradi katerega sem se lotil branja Cone s previdnostjo. A mojemu začetnemu dvomu navkljub se je pokazalo, da je blazno dinamična, zelo ritmična, zelo dobro se bere.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Roman, ki je neprizanesljivo krut in hkrati groteskno zabavenV današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o stiskah in preizpraševanju milenjske generacije. Dino Pešut je eden najbolj prodornih avtorjev mlajše generacije pisateljev na Hrvaškem, njegov drugi roman nosi naslov Tatin sin. V hrvaškem izvirniku ga je pred kratkim prebrala ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Iskanje prostora med pričakovanji družbe in svobodno izbiroRoman Materinstvo kanadske avtorice Sheile Heti je Evo Ule, študentko Slovenistike in Primerjalne književnosti, pritegnil zaradi naslovnice, naslova in tudi vsebine. Je ena izmed knjig njenega poletnega branja, ki ji je s svojo problematiko najdlje ostala v spominu in spodbudila številne pogovore v njenem zasebnem življenju. Roman namreč odpira pomembna vprašanja o materinstvu, vlogi ženske in umetnice.

Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur. Zgodba o odnosih za vse, ki radi berete v angleškem jezikuIta Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji.  

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Življenjska zgodba nadarjene mlade atletinje, ki je bila pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje.Evropskemu tednu športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, so se z izborom literature na temo športa in gibanja pridružili tudi v Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Ljubljana. S spodbujanjem branja izbrane literature se vsi skupaj vključujemo v Nacionalni mesec skupnega branja 2021 in nacionalni projekt #športajmoinberimo (nosilka projekta je Mariborska knjižnica). Saj, kot pravi sogovornica v današnji 7. strani magistrica Darja Lavrenčič Vrabec iz Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Pionirska, še vedno velja slediti antičnemu načelu "zdrav duh v zdravem telesu". Predstavila bo tretji roman italijanskega novinarja in pisatelja Giuseppa Catozzelle z naslovom Nikoli ne reci, da te je strah, ki je nastal po resničnih dogodkih in je romansirana biografija somalske atletinje Samie Yusuf Omar, ki je trenirala v revščini in sredi državljanske vojne, da je lahko v teku na 200 m predstavljala svojo domovino na olimpijskih igrah v Pekingu. Hkrati je to pretresljiva zgodba o številnih beguncih, njihovih težavah in bolečinah. Žalostna usoda mlade atletinje je predstavljena tudi v risoromanu z naslovom Sanje o olimpijadi.

V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.Avtobiografski roman, ki zarisuje divji kaos ameriške družbe v desetletjih pred veliko gospodarsko krizoV avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v prvih desetletjih 20. stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. »Ljudje iz celega sveta pridejo in vsak ima čisto svoj pogled na svet, veliko ljudi sploh ne govori angleško in se komaj razume. Država v nekem evropskem smislu tam ne obstaja, tudi geografsko gledano je v veliko predelih ni. Vse skupaj je eksplozija, džungla: nekdo lahko zelo hitro uspe in že naslednji dan pade. Ves čas se pojavljajo fantazije o potovanjih: na zahod, še dlje na zahod, v Mehiko. Polno je nepredstavljivega, kaj vse se lahko zgodi v naslednjem trenutku ...«

Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.Dobrih 300 strani dolg roman o najstnikih Mattii in Alice, ki sta izločena iz družbe"Nataknila si je smuči in zapela vezi. Snela si je očala in jih poslinila, ker so bila vsa zarošena. Lahko bi šla sama v dolino. Prav vseeno ji je bilo, če jo Erik išče na vrhu Freiteva. Res si je želela kar najhitreje zlesti iz tistih umazanih žab." – Paolo Giordano: Samotnost praštevil Roman italijanskega avtorja je prebrala pedagoginja po metodi Montessori, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra. Glavna lika romana sta 15-letna najstnika Mattia in Alice. "Mattia je zaprt, sramežljiv, visoko inteligenten fant, ki ima rad samoto. Zaradi preteklih izkušenj ima tudi samouničevalna nagnjenja. Alice je pa še kar odprta, ampak sramežljiva v svojem telesu. Pač 15 let ima. Zaznamuje jo nesreča oz. poškodba, zato ima nizko samozavest. Pa tudi željo po tem, da bi jo drugi imeli radi." Čeprav zgodba govori o osamljenosti, je prežeta s humorjem. Kakšen je slog pisanja? "Mogoče je to pač ta italijanski slog, ki je meni zelo blizu, ker smo tukaj ob meji. Zgodba je napisana na subtilen in ne tragičen način. Ne trpiš ob branju, ampak samo sočustvuješ."

Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.Zbirka kratkih zgodbic, ki odstira pogled na življenje v širšem smisluSvežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.

Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc. Dvo- ali trivrstičnice, v katerih se skriva ves svet"Svoboda je v natikaču, ki ni več nataknjen." – Esad Babačić: Včasih Barbara Žvirc, ljubiteljica in promotorka poezije, ena tretjina knjižnega bloga Knjižni kažipot, vodja projekta Pesniška olimpijada, predvsem pa strastna bralka, ki jo na Instagramu najdete, če v iskalnik vtipkate izposojevalka_besed ali izza_in_mami_bereta, priporoča domačo poezijo: "Se mi zdi, da poezija v originalu zmeraj bolje zveni kot pa v prevodih. Če je že v originalu napisana v slovenskem jeziku, se mi zdi, da je to to. Da res bolj intimno in bolj globoko skoraj ne gre." Sogovornica se je že prej srečala z Babačićevo poezijo in pravi, da se ji zdi, da "se je v tej zbirki Esadov pesniški izraz izčistil". "Prva pesem, ki sem si jo zapomnila na pamet, je: Zlatarne odprte, knjigarne zaprte. Molk je zlato. ... in se mi je zdela taka Kosovelovska. Vse pove v treh vrsticah. Kritiko trenutnega položaja v kulturi oz. mačehovske države do kulture."

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. "Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi."Knjižne minute bo danes polnila zgodba o optimizmu, o naivnosti, o zaupanju, o minljivosti, o močni volji in tudi o tem, da se da marsikaj narediti, če se hoče. Tako pravi gledališki in filmski igralec Evgen Car, ki je napisal osebno izpovedni roman Moja Zgodba. Klemen Lah, srednješolski profesor književnosti med pripovedovanjem o svoji bralski izkušnji ob snidenju z Mojo zgodbo, izpostavi  pomen branja (avto)biografij. Biografije so odlična pot k dozorevanju in rasti človeka. Ko bereš življenje drugega, smo ugotovili v učnem procesu, ni boljšega kažipota za moralno naravnanost mladega človeka. Ko berejo biografijo, ko berejo o življenju z vsemi vzponi in padci, se mladi marsikaj naučijo, marsikaj vprašajo in slišijo bolje kot naša vsakdanja moraliziranja.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Zbirka 22 družbenoaktualnih kratkih zgodb, ki bralca lahko zares zbudijoNa 7. stran smo tokrat pokukali v zbirko kratkih zgodb Prebujanja, avtorja Sebastijana Preglja. Anja Grmovšek, ljubiteljska bralka in pesnica, jo je prebrala že vsaj štirikrat. Ob njej se namreč vsakič znova prebudi in z različnih zornih kotov premišljuje o lastnem odnosu do družbenoaktualnih problemov. Knjigo pa še posebej priporoča bralcem, ki jih navdušuje stvarna literatura in iščejo odgovore na številna življenjska vprašanja.

V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju in je torej napisano iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oz. sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.Zgodba je zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju"Samo eden od njih je stopil korak naprej in si drznil vprašati - z glasom, ki ni bil glasnejši od šepeta: "A je ... a je živa?" "Ne trapaj," je odvrnil vodja. "Mrtva kot pečena piška." "Uboga ženska. Kdo pa je?" Vodja je nagnil glavo in se zagledal v Leilo, kot da bi jo sploh prvič opazil. Premeril jo je s pogledom od zgoraj navzdol in čez obraz se mu je kot črnilo po papirju razlezel nasmešek. "A ne vidiš, ti butelj? Kurba je." – Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu Roman turške avtorice je prebrala Barbara Vidmajer, novinarka in strastna bralka, ki razkrije, da so posamezna poglavja naslovljena po minutah: "V prvi minuti slišimo o njenem rojstvu, nadaljuje se z drugo minuto in njenim odraščanjem itn. ... Vse do njenega pobega v mesto, kjer spozna pet nenavadnih prijateljev, izobčencev iz družbe. Ampak ona jih zna s svojo energijo tako dobro povezati, da tudi po njeni smrti še držijo skupaj in nato v drugem delu dobimo elemente Antigone, kajti najbolj si prizadevajo za to, da bi dostojno pokopali truplo prijateljice." Naslovnica romana

V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.Zgodba o odraslem življenju s prtljago travmatičnih izkušenj V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah. "Knjiga nas prek čustev pripelje do razumske refleksije in aktivacije. Če se ne srečamo z drugačnostjo vsaj na takšen način, bomo težko zrastli."

Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. V pogovoru z Lucijo Fatur pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja. Ko začutiš, da moraš v življenju nekaj spremenitiŽivljenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. Pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja.  

V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom. Ano Ruter je pred mikrofon 7. strani povabil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaNekonvencionalna avtobiografija velikana slovenskega gledališča 20. stoletjaV knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom. Knjiga se v bistvu bere, kakor da bi sedel z Dušanom na kakšnem kavču, on pa bi ti pripovedoval anekdote iz svojega življenja. Čustveno te nenehno premetava - od travmatičnih zgodb iz otroštva do zabavnih dogodivščin iz odrasle dobe. In ves čas, ko bereš, si misliš: »Še bi, še bi.«

»Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.Slikoviti opisi doživetij in razmislekov pionirjev podvodnega raziskovanjaV Svetu tišine oče podvodnega raziskovanja Jacques Ives Cousteau in njegov sodelavec Frédéric Dumas opisujeta svoja doživetja ob preizkušanju akvalunge, prenosne potapljaške opreme, ki omogoča dihanje pod vodo in s pomočjo katere se je skupina francoskih raziskovalcev med drugo svetovno vojno prvič za daljši čas potopila v morje, tam povsem prosto plavala in raziskala do tedaj neznane predele podvodnega sveta. Za rubriko 7. stran je knjigo, ki je ob svojem izidu v 50-ih letih preteklega stoletja postala prava mednarodna uspešnica, izbrala žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler. Ti raziskovalci so še imeli zavest nekoga, ki vstopa nekam drugam, kjer mu morda ni namenjeno biti, ampak mu je to z iznajdljivostjo in preiskušanjem vseeno uspelo. Še vedno so imeli neko refleksijo veličine narave, nek dvom in strah ob tem, kar počnejo. Zanimivo se mi je bilo vrniti k razmišljanjem, ki so se ljudem porajala med tem, ko so nekaj velikega odkrivali.

Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom Človek gora, stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj. Stripovska slikanica klasičnega formata in dolžine izjemno pretanjeno hkrati pripoveduje dve zgodbi; zgodbo odhajanja in zgodbo odraščanja.Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom Človek gora, stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais  in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Izjemna zgodba o drugačnosti in odraščanju, ki je mnogo bolj realistična od večine.V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o odraščanju v majhnem kraju na severu Francije. V tem okolju ima Eddy opraviti s svojo drugačnostjo in drugi imajo opraviti z njim. Opraviti z Eddyjem je pretresljivo, mojstrsko napisano delo, o katerem se je Bojan Leskovec pogovarjal z ljubiteljico angažiranega branja Katjo Šifkovič. Édouard Louis je do zdaj napisal štiri romane, poznavalci pravijo, da avtor iz dela v delo raste in zori. No, že njegov prvenec Opraviti z Eddyjem je postal globalna uspešnica, saj je preveden v več kot 30 jezikov.  

Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.Družbenokritični roman o moralnem padcu človeštva, ki ga povzroči epidemija slepote"Takrat pa si je on na vso moč zaželel videti ženo, ki mu je klečala ob nogah, tam, kjer je vedel, da je, in potem je, že z gotovostjo, da je ne bo videl, odprl oči, Končno si se zbudil, zaspanec moj, je rekla ona smeje. Nastala je tišina in on je odvrnil, Slep sem, ne vidim te." – José Saramago: Esej o slepoti Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah. "Avtor se v knjigi osredotoči na neki mikropogled na epidemijo slepote. Vseskozi namreč spremljamo začetno skupino slepcev. Se pravi, prvega slepca, ki je oslepel med vožnjo avtomobila, njegovo ženo, očesnega zdravnika, ki ga pozneje obišče, nekaj pacientov, ki so bili takrat v čakalnici, in še nekaj drugih ljudi, ki so sestavljali to začetno skupino v eni sobi v umobolnici." Čeprav je avtor José Saramago roman napisal v devetdesetih letih, se zdi, kot da ga je napisal v zadnjem letu, v času pandemije. Le da povzročitelj kaosa v njegovi zgodbi ni koronavirus, ampak virus slepote.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Srčen mladinski roman za vse generacije, poln duhovitih domislic, bralca nevsiljivo popelje do razmisleka o pomembnosti sožitja med ljudmi kljub raznolikosti.Rdeči hrast šteje že 216 krogov letnic, je tihi opazovalec sveta, lahko bi povedal nešteto osupljivih zgodb. Ljudje mu pravijo Drevo želja. Zato, ker je davno nekoč osirotela irska mladenka nanj privezala košček blaga z željo, da bi imela nekoga, ki bi ga lahko ljubila in bi ljubil njo. Uresničilo se je, in od tedaj imajo ljudje navado, da ga enkrat na leto ovesijo s svojimi željami. A idilično ravnovesje med častitljivim drevesom in njegovo okolico je povsem nepričakovano postavljeno na preizkušnjo. Bodo modrost, strpnost, sožitje in veselje do življenja premagali zlovešče namene in slaba hotenja? Učiteljica in ljubiteljica branja Nina Jelen Drevo želja te pripravi, da razmišljaš o predsodkih, o sprejemanju, o sožitju med bitji in ljudimi kljub temu, da smo si različni.

V drugi knjigi svojega monumentalnega epa Vrata nepovrata, v Času očetov torej, Boris A. Novak piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog Andrej Škoberne pravi, da je sleherni strah odveč: Čas očetov se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete. O vsem tem in še čem nam je pripovedoval v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaDruga knjiga epa Vrata nepovrata, v kateri avtor s pozicije neomajnega humanizma poje o slovenski izkušnji druge svetovne vojneV drugi knjigi svojega monumentalnega epa Vrata nepovrata, v Času očetov torej, Boris A. Novak piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog Andrej Škoberne pravi, da je sleherni strah odveč: Čas očetov se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete. Človeško življenje je neskončno komplicirano v svojih oblikah. Zgodb je neskončno, situacij je neskončno. Humanizem, kakor ga razumem sam, pa izhaja iz uvida, da je prava plemenitost v tem, da to razumeš, se pravi da razumeš širino človeškega doživljanja. To je ravno obratno od enoumja. In Novak do druge svetovne vojne na Slovenskem pristopa natanko na ta način.

Alenka Štrukelj, ki med drugim ustvarja blog o knjigah Literarna lekarna, se nam bo pridružila v tokratni 7. strani. S severa Evrope, iz Skandinavije prihaja njen knjižni izbor, ki pa ni tipična skandinavska kriminalka, temveč osebnoizpovedna zgodba. Avtorica je Finka Selja Ahava, naslov romana je Preden moj mož izgine, z Alenko Štrukelj pa se je pogovarjala Andreja Gradišar. Avtorica v romanu opisuje lastno izkušnjo, ko ji mož pove, da želi postati ženskaSelja Ahava je finska pisateljica, scenaristka in dramaturginja. Njen drugi roman Stvari, ki padejo z neba (2015) je bil uvrščen v ožji izbor za nagrado finlandia, leta 2016 je avtorica zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. Preden moj mož izgine (2017) pa je njen tretji roman. "Navdušila me je že s prvim romanom. Kot glavno temo velikokrat vzame neke take bizarne dogodke, za katere si rečeš: "To se pa meni ne bi moglo zgoditi." A so vseeno tako splošni, da bi se lahko zgodili vsakomur," pripoveduje Alenka Štrukelj, ki ustvarja blog Literarna lekarna. Gre za avtoričino osebno zgodbo. Govori namreč o tem, kako ji je mož po desetih letih zakona povedal, da si je že od nekdaj želel biti ženska. Kakšna je bila bralska izkušnja? "Jaz sem jo brala z zadrgnjenim grlom, čutila vsako njeno čustvo, zamero do moža. Tudi to njeno tišino sem razumela, kako je bila prestrašena, jezna na nek način. Kako se je počutila izdano. Enostavno tega ne moreš prebrati kot neko nedeljsko branje."

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Zgodba o begunstvu in nogometu, ki nagovarja k sočutju in sprejemanju.Tinkara Hodnik je učiteljica slovenščine na osnovni šoli in velika knjigoljubka ter promotorka branja med mladimi. Verjame v koristne učinke branja in se dnevno trudi za širitev bralne kulture. Na knjigo avtorja Žige X Gombača, NK Svoboda, je naletela v šolski knjižnici, mladinski roman o življenju, sočutju in sprejemanju pa jo je tako prevzel, da si je kupila še svoj izvod. Odpira namreč temo begunstva, ki jo povezuje z univerzalno igro – nogometom. Ta združuje ljudi različnih ras, držav, jezikov in ne nazadnje tudi spolov. Bralec pa izmenjujoče se spremlja osebnoizpovedni zgodbi dveh najstnikov Aneja in Sabija. Roman predvsem odpira oči in kaže, da so mladi tisti, ki imajo moč, s katero lahko spreminjajo svet. Primeren je tudi za starejše bralce, saj spodbuja k spreminjanju zakoreninjenih prepričanj.

Knjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen, dobroto in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. O knjigi bo spregovorila gostja tokratne oddaje 7. stran Andreja Černe.Epska pripoved o veri v ljubezen in sočlovekaKnjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina, je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. Kot pravi profesorica slovenskega jezika in književnosti Andreja Černe, Jevgenij Vodolazkin mojstrsko prepleta motive miru, spokojnosti duše, iskanja ljubezni, predanosti, potovanja in spoštovanja narave. Gre za čudovito  pripoved o zdravilcu Laurusu, ki združuje neomajno vero v boga in v ljubezen. Spoznavamo kolikšna je moč besede; besede, ki je tudi zdravila (...) Knjigo sem izbrala zato, ker se mi zdi, da nam daje poklon človečnosti. Ne ponuja nam napete zgodbe, branja na mah, a nas hkrati umiri v naglici in v namišljenih potrebah današnjega sveta.  

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Delo literarni zgodovinarji uvrščajo v sam vrh Kosmačeve pripovedne proze. V današnji epizodi bomo bralni navdih iskali v tolminskih grapah, pripovedi Cirila Kosmača so namreč večinoma  postavljene v tolminski kmečki svet. Brez dvoma gre za enega največjih slovenskih mojstrov kratke proze. Profesor književnosti Klemen Lah je za zadnjo februarsko nedeljo kot bralni izziv izbral zbirko »Tantadruj in druge novele« Ciril Kosmač posveti prav na tiste ljudi, ki se nam zdijo nepomembni, na tiste kraje, ki se nam zdijo odročni. Pokaže, koliko človeškega se skriva v norčkih iz Tantadruja, ali pa v kakšnih drugih obstrancih iz drugih novel.

»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.Jančarjevo videnje usode, ki je januarja leta 1944 doletela premožna Ljubljančana, zakonca Hribar z gradu Strmol»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več. "Zelo mi je všeč, ker se avtor drzno, pogumno, sooča z vprašanji druge svetovne vojne ... Ne postavlja se v vlogo razsodnika, kaj je prav in kaj ni prav, sploh ker je tema vojna, partizanstvo, bela garda, ampak v ospredje daje posameznika. Zelo dobro to prikaže skozi Veronikino zgodbo in besede nemškega zdravnika, da je ona želela le živeti ... To se mi zdi zanimiv koncept, ki ga včasih pozabimo, ko govorimo o zgodovini." Torej ne gre še za eno knjigo, ki bi Slovence delila? "Ne, če jo le pravilno beremo. Jančar ni sodnik, pusti bralcu, da sam pri sebi skozi pripoved ugotovi, kaj je pravično in kaj ni ... Bralcu res omogoči, da se sam odloči, si samo poda odgovore na vprašanja ... Mislim, da bi to knjigo moral prebrati prav vsak Slovenec, saj nas druga svetovna vojna še vedno preveč deli in tu Jančar postavi dobre argumente, ki dajo ljudem misliti, da se začnejo bolj ukvarjati s prihodnostjo kot preteklostjo."  

Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere.Benetke so za Benečana mesto "par excellence"Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere. Res rada berem, a pri štirih otrocih se spogledujem z manj zajetnimi knjigami. Pri tej me je pritegnil naslov, na 44-ih straneh pa izveš marsikaj o prebivalcih Benetk. Pisatelj je imel namreč to možnost, da je skozi nekaj let preživel nekaj mesecev v tem zanimivem mestu. Domačini so na svoje mesto zelo ponosni, mnogi se nikoli ne premaknejo iz območja svojih ulic. Ko gredo ven, se izredno lepo uredijo, gibajo pa se po območjih, kamor turisti ne zaidejo. Tudi midva z možem sva enkrat, ko sva bila tam za konec tedna, na teku raziskovala in spoznala nekaj ljudi. Benetke so občutljivo mesto, ki hitro propada, a hkrati ga moramo nujno ohranit kot posebnost v svetovnem merilu. Benetke imam rada, ker so blizu in posebne.    

Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Fromma z naslovom Človekovo srce. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. Z Darjo Lavrenčič Vrabec se je pogovarjala Tadeja Bizilj.»Te strasti človeka ganejo, in vzburijo, iz teh snovi niso le sanje, temveč vse religije, miti, dramatika, umetnost – na kratko, vse, kar daje življenju smisel in zaradi česar ga je vredno živeti.« (ponovitev)Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Frooma z naslovom Človekovo srce, in nam jo predstavila v eni izmed februarskih bralno navdihujočih epizod. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno.

»Družbeni roman, ki se ukvarja s socialnimi problematikami.« Ali pa: »Kombinacija pomembnih družbenih vprašanj na eni in osebne zgodbe posameznika, ki raste, se išče v svetu, na drugi strani.« Tako knjigo z naslovom Amerikanka sodobne nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie opisuje bralka Nadja Ebner. O družbenokritičnem romanu, ki se posveča predvsem rasizmu v Združenih državah Amerike, se je z njo pogovarjala Darja Pograjc.Družbenokritični roman Amerikanka o rasizmu in politiki ras je tretji roman nigerijske pisateljice"Ifemelu se je zunaj postaje postavila v vrsto za taksi. Upala je, da njen voznik ne bo Nigerijec, saj ko bo zaslišal njen naglas, ji bo bodisi z nestrpnostjo v glasu želel povedati, da ima magisterij, da je vožnja taksija njegova druga služba in da je njegova hči na dekanovi listi za državno univerzo Rutgers; bodisi bo čemerno molčal, ji vrnil drobiž in preslišal njen "hvala", ves čas pestujoč ponižujočo misel, da to dekle, podobno kot on iz Nigerije, ob tem pa še zelo mlado, ki je bilo morda medicinska sestra ali računovodkinja ali celo zdravnica, gleda nanj zviška." - Chimamanda Ngozi Adichie: Amerikanka Amerikanko je prebrala Nadja Ebner, ki sicer vodi dva bralna knjižna kluba (enega v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana, drugega v Galeriji ŠKUC). Med avtoričinim življenjem in življenjem literarnega lika Ifemelu je opazila kar nekaj podobnosti. "Zgodba, kolikor sem to spremljala, ni bila opredeljena kot avtobiografska. Sem pa brala življenjepis avtorice Chimamande in je zelo podoben. Pri devetnajstih se je preselila v Združene države Amerike, tja je šla študirat politične vede in komunikologijo. Prej pa je na nigerijski univerzi leto in pol študirala medicino. Kraji, v katerih je živela v Ameriki, so enaki krajem, ki jih opisuje v knjigi. Tako imaš občutek, da je zajemala iz osebnih izkušenj." Sogovornica knjigo priporoča vsem, ki si želijo na svet pogledati drugače, predvsem pa skozi oči drugega. "Saj sem spremljala, kaj se dogaja, ampak nikoli nisem tega doživela kot nekdo, ki to res osebno doživlja. Kot da bi stopila iz svojega mehurčka, ki je bil moje življenje, v mehurček nekoga drugega, ki je popolnoma drugačen. Z drugačnimi izkušnjami, kulturo, tradicijami. To je bilo nekaj novega, presenetljivega, in prevzelo me je, kako omejen je bil moj pogled, dokler nisem prebrala te knjige."

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Ultimativni znanstvenofantastični roman, ki se spogleduje z "alternativno" zgodovino.Znanstveno fantastični romani imajo na eni strani zaprisežene ljubitelje, na drugem bregu pa so bralci, ki že ob omembi žanra znanstvene fantastike, knjigo enostavno preskočijo. V 49. epizodi 7. strani nas bo bralno opogumljala Maja Peharc, ki je pred kratkim prebrala roman z naslovom Echoes of the great song, pokojnega britanskega pisatelja Davida Andrewa Gemmella. Za knjigo pravi, da si zasluži, da ji date priložnost.

Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Sogovornica: vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved. Roman o nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, ki se sprevrže v "eno najsrhljivejših izkušenj" Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved pravi, da je vedno znova fascinantno, kako se fašizem zgodi pod znamko skupnosti, kjer naj bi bili vsi enaki, enotni. "Pisatelj je res dobro prikazal, kako takšen poskus deluje na posameznika, kako hitro se razširi strah in zakaj so ljudje tiho. Zaključek vas bo pustil odprtih ust."

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Mnogi kritiki in bralci so si enotni, da je roman Cigan, ampak najlepši mojstrski literarni dosežek.Prvo letošnjo nedeljo, pred tednom dni, smo bralni navdih poiskali v soseščini pri italijanski avtorici Eleni Ferrante, in tudi današnji avtor je naš sosed, eden najbolj prodornih hrvaških pisateljev tega časa Kristian Novak. Že naslov njegovega romana iz leta 2016 »Cigan, ampak najlepši« ima velik potencial, vsebina med platnicami popolnoma izpolni pričakovanja. Napet kriminalni roman začinjen s prepovedano ljubeznijo je površinska ocena Novakovega dela. Ampak štiri vzporedne zgodbe so precej več, saj načenjajo vprašanja sodobnega begunstva, izključevanja, težavnega sprejemanja drugačnosti. Ljudje z obrobja sestavljajo galerijo likov, ki temeljijo na strahovih današnjega časa. Da je roman »Cigan, ampak najlepši« prava bralska poslastica je prepričan tudi Jernej Dirnbek, pronicljivi glasbenik iz zasedbe MI2.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Antiljubezenski roman, ki poda temeljit, globok in neolepšan vpogled v partnerski razhodMateja Arnež je 29-letna diplomirana slovenistka in komparativistka, ki je po duši strastna bralka dobrih knjig, zato se je kar težko odločila, katero bo predstavila. Roman Dnevi zavrženosti avtorice Elene Ferrante je izbrala predvsem zato, ker se odlično sklada s trenutnimi okoliščinami, v katerih živimo. Bralka roman opredeljuje kot antiljubezensko zgodbo o partnerskem razhodu. 38-letno Olgo pri kosilu namreč zapusti njen dolgoletni mož. "Gre za zelo klišejsko temo, pri kateri bi morda pričakovali veliko solz in žalosti. V Dnevih zavrženosti pa je drugače to, da se pri Olgi kažeta predvsem bes in jeza. Po razhodu se čisto sesuje, da se lahko ponovno sestavi. Sprašuje se o razmerju, odnosu do partnerja, postane zelo maščevalna, njen jezik pa zelo nizkoten. Zanemari svoje otroke in psa, šele potem lahko stopi iz tega začaranega kroga." Roman je sicer precej naporno branje, saj je bralec ujet v razmišljanje glavnega ženskega lika ter to stisko zelo močno doživlja in čuti. Čeprav mu ni vedno prijetno, pa je nagrajen z mojstrsko zgodbo, zagotavlja Mateja Arnež.    

Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.Psiholog v koncentracijskem taborišču išče smisel življenjaMed platnicami knjige Kljub vsemu reci življenju DA najdemo doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med drugo svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA je mešanica spominov in strokovne literature, pravi učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič. V knjigi je našla številne vzporednice s časom, v katerem živimo: "Knjigo sem brala med prvim valom koronavirusa. Ne glede na to, da ne moremo primerjati vojnih grozot s stanjem zdaj, se mi je zdelo povezano. Takrat res niso vedeli, koliko časa bo vse trajalo. Tako kot mi ne vemo. Jaz sem imela na neki točki določena pričakovanja, da bomo šli v šolo takrat in takrat. In ko se to ne uresniči, si razočaran čisto na svoj način. Enako je bilo med taboriščniki. Nekateri so bili trdno prepričani, da bo do božiča vsega konec. Ko se to ni zgodilo, so ljudje umrli. En kup smrti je bilo med božičem in novim letom. Ker ko um obupa, obupa tudi telo. To je dobra knjiga za to obdobje, da nas malo opomni, kakšne cilj si postavljati."

Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili to sivo zimo in dolge večere. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.Duhovita kriminalka slovenskega avtorja ( ponovitev)Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili poletne dneve. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.

Tokrat podrobneje spoznamo roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. Klasika bolgarske književnostiBalada za Georga Henycha je roman o revščini, ki je v resnici bogastvo, ter o srečanju glasbene in besedne umetnosti. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. Damjan Šeruga, grafični oblikovalec iz Novega mesta, pravi, da ga je prevzela sama zgodba, med drugim odnos med dečkom in ostarelim mojstrom ter njegovo vneto in skrbno izdelovanje zadnje violine. "Glavno sporočilo romana je po mojem mnenju stavek, ki ga mojster Henych izreče dečkovemu očetu: "Ti bogat s trobento. Brez nje čisto reven." Kar sporoča, da revščina ne pomeni le materialne dimenzije, ampak tudi duhovno, ki jo včasih spregledamo."