Winamp Logo
18. vzporednik Cover
18. vzporednik Profile

18. vzporednik

Slovenian, Foreign/International, 1 season, 167 episodes, 1 day, 20 hours, 53 minutes
About
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Levica ni zmagala, desnica ni izgubila, macronisti še niso pokopani

Francozi svoje največje težave prelagajo z enih volitev na druge. Nedavne izredne volitve so razgalile dejstvo, da vladnih koalicij sploh niso vajeni sestavljati, trije največji bloki so med seboj tako rekoč izolirani. Vzroki in posledice francoskih volitev se zdaj vse bolj prenašajo tudi v Evropski parlament, kjer je skrajna desnica tudi že postala tretji največji blok. Z Mojco Širok bomo obiskali še veliko belgijsko pristanišče Antwerpen, ki slovi kot ena glavnih vstopnih točk za kokain v Evropi.
7/12/202418 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington: Biden ne želi kar tako oditi

Dan po enem največjih ameriških praznikov, dnevu neodvisnosti, ki ga Američani praznujejo 4. julija, se v 18. vzporednik oglaša dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar in nam v kontekst postavil sedanje predvolilno ozračje, ko se predvsem na demokratski stranki preizprašujejo o svojem kandidatu. Časa pa zmanjkuje.
7/5/202412 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva: Kaj za vojno v Ukrajini pomeni obisk Vladimirja Putina v Severni Koreji?

Slovenska predsednica se mudi v Kijevu, pred časom pa se je udeležila tudi mednarodne konference v Švici na temo vojne v Ukrajini. Tam je poudarila, da lahko samo Ukrajina določa, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv. Koliko je ta konferenca res spremenila oziroma vplivala na potek dogajanja na bojišču? Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo obiski Vladimirja Putina v Severni Koreji in Vietnamu? Kakšne posledice bodo sledile novim korakom ukrajinskega in moldavskega približevanja Evropski uniji? In kaj ima sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu opraviti s Slovenijo? O vsem tem v 18. vzporedniku moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
6/28/202419 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

Maja Derčar, Berlin: Nogomet je destilat zgodovinskega trenutka, ki ga živimo

Natanko teden dni po začetku evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji v Berlin kličemo našo dopisnico Majo Derčar, ki v Munchnu v teh dneh ni spremljala le nogometne evforije, ampak tudi slovensko-nemški poslovno-investicijski kongres, ki se ga je udeležil tudi naš premier. Kaj si lahko od kongresa obeta tako naše kot nemško gospodarstvo, ki mu za prihodnje leto napovedujejo recesijo? Govorimo tudi o krizi zvezne vlade, ki ji podporo odreka predvsem vzhod Nemčije, in o letnem poročilu o grožnjah demokraciji v Nemčiji, v katerem so zaznali dramatično povečanje skrajnežev vseh vrst.
6/21/202417 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Rezultati evropskih volitev bodo vplivali na parlamentarne volitve

V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.
6/14/202416 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Skrajna stališča so postala normalna

Ker so pred nami evropske volitve, se z našo bruseljsko dopisnico najprej odpravimo na Nizozemsko, kjer so se na volišča odpravili prvi. Preverimo še zadnje javnomnenjske ankete in opozorimo na vodilne kandidate političnih skupin, ki se bodo v nedeljo takoj po 23.00 skupaj znašli v evropski kadrovski kuhinji.
6/7/202418 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Če bi padlo glavno mesto, bi Vučićeva vladavina počasi začela razpadati

Z našim dopisnikom se sprehodimo po Balkanu in spomnimo na razloge za ponavljanje lokalnih volitev to nedeljo v Beogradu. Opozorimo tudi na stavko, ki poteka na javni radioteleviziji BHRT v Bosni in Hercegovini, kjer zaposleni ostajajo brez plač, ter preverimo potenciale slovensko-albanskega sodelovanja, ki z odprtjem novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Tirani odpirajo nova poglavja.
5/31/202420 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard: Hrvaška dobila trajekt Oliver, poimenovan po Oliverju Dragojeviću

Z našo hrvaško dopisnico med drugim tudi o odzivih ribičev na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice, o sestavi sabora, ki je izglasoval zaupnico vladi, v kateri bo poleg HDZ še Domovinsko gibanje, o novi zvezdi hrvaške glasbe, ki ji v nekaj minutah uspe razprodati tri koncerte, pa tudi o trajektu Oliver, ki pluje pod imenom Oliverja Dragojevića.
5/24/202412 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington: Odziv na dogajanje v Gazi bo ena tistih tem, ki bo pri volivcih pretehtala

V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
5/17/202415 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj: Druge zaposlitve evroposlancev vzbujajo zaskrbljenost zaradi morebitnega navzkrižja interesov

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.
5/10/202421 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Maja Derčar, Berlin: Tudi v Nemčiji nasilje nad novinarji velik problem

Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.
5/3/202417 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Pred volitvami, cenzura, v Benetke in še kam

Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
4/26/202416 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Kitajska: Ne več država poceni proizvodov, ampak država z dodano vrednostjo

Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.
4/19/202416 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Soočenja se prenašajo, ko povprečen hrvaški volivec že spi

Še štirje dnevi so do konca predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo v sredo, 17. aprila, ko bo tudi dela prost dan. Kampanja se je začela burno, z Milanovićevo napovedjo kandidature, ustavno sodišče mu je sodelovanje odsvetovalo, pa vendarle s svojimi nastopi še vedno "posredno" sodeluje v kampanji.Poleg volitev je daleč najbolj odmevna tema tudi zgodba Večernjega lista, ki je objavil izpovedi žensk, ki jih je spolno nadlegoval režiser filmov Zenit in Netflixove serije Novine Dalibor Matanić. "Za napake, ki sem jih naredil, ni opravičila," je zapisal in se umaknil iz javnosti. Bližajo se tudi prvomajski prazniki in glede na temperature tudi poletje ni daleč. Hrvaški turistični delavci si tudi letos obetajo dober turističen obisk Slovencev, ki so tja številčno odhajali že med velikonočnimi prazniki.
4/12/202412 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Velikonočni zajček je prinesel novo afero

Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.
4/5/202414 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Rusija: Grozljivi napad je sprožil razpravo o vrnitvi smrtne kazni

Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.
3/29/202416 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Za zeleni prehod Avstrijci namenijo milijardo evrov letno

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
3/22/202414 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar: In vendar je Biden morda eden najboljših predsednikov vseh časov

Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.
3/15/202420 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Srbija se z Evropsko unijo pogaja na vseh področjih

Kako dopisnik doživlja svet med razdaljami svojih novinarskih poti? Skupaj se peljemo v Bukarešto, obiščemo Kosovo. V Srbiji nekatere preseneča, da dolgoletna premierka Ana Brnabić ni v igri za ta položaj. Od tam odmeva tudi zgodba Politica, da naj bi se predsednik vojnega sindikata Novica Antić, ki je tudi ustanovitelj ene izmed ruskih revij in sodelavec ruskih obveščevalnih služb, uspešno infiltriral celo v Bruselj in se tudi pogovarjal z več evropskimi politiki. Ne pozabimo pa niti na srbsko pesem za izbor Evrovizije.
3/8/202418 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Maja Derčar, Berlin: Nemška legalna tradicija in izražanje političnih stališč

Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu. Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?
3/1/202415 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Žrtvi pred javnost prvič stopili z imeni in priimki

Z našim rimskim dopisnikom se pogovorimo o novih polemikah, ki jih sprožajo v Salvinijevi Ligi, o prihajajočem vrhu pod italijanskim predsedstvom skupine G7 na daljavo, pa tudi o novih podrobnostih pričevanj nekdanjih redovnic o domnevnih zlorabah nekdanjega jezuita Marka Rupnika ter novih kaznih za podnebne protestnike, ki se vse pogosteje znašajo nad umetniškimi deli v Italiji.
2/23/202416 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj: Problem kmetijske politike je vseevropski

Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.
2/16/202416 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Izrael: Izraelcev, ki imajo stik s Palestinci, je zelo malo

Štiri mesece po Hamasovih napadih in začetku vojne v Gazi se nam z območja oglaša dopisnica Karmen Švegl. Kako daleč je premirje, kako ljudje občutijo vojni vsakdanjik, kako notranje razklan je zaradi očitkov iz tujine sam Izrael, kako zemljepisno prepletena in miselno oddaljena sta Izrael in Palestina?
2/9/202412 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Luka Hvalc, Grčija: Atene ponujajo priložnosti, Solun pa prijaznost in dobro hrano

Uradno je Grčija v velikem vzponu. Časnik The Economist jo je razglasil celo za nekakšen javnofinančni hit leta 2023. Kaj je z grškimi javnimi financami desetletje in pol po razvpiti evrski krizi? Ali ta še vedno vpliva na standard državljanov, aktivnih in upokojenih? Kako varen in učinkovit je grški javni promet? Kako velika so nasprotovanja med prebivalci Aten in Soluna? Kako se pripraviti na športni turizem?
2/2/202414 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Nestrpnost je eskalirala v fizično nasilje

Ali v teh dneh Hrvati in Slovenci morda spet živimo v isti državi: glavni javni temi sta namreč stavkajoči v pravosodju in zdravstvu. Južni sosedje pa se tudi dosti bolj od nas preštevajo po spolnih usmeritvah in kulturnih razlikah. Zaradi obojega si v "lepi naši" še vedno lahko zasramovan, odrinjen, pretepen ali pa kar vse obenem.
1/26/202413 minutes, 1 second
Episode Artwork

Andrej Stopar, ZDA: Strankarski predizbori so tukaj lahko celo ostrejši kot končne predsedniške volitve

Ameriški dopisnik Andrej Stopar se te dni osredotoča na začetek ponovnega slovenskega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov in na začetek strankarskih predizborov za prihajajoče predsedniške volitve v ZDA. Kar zadeva ameriške zunanjepolitične interese pa se je ukrajinski in izraelski vojni krizi pridružila skrb za ponovno vzpostavitev varne plovbe skozi Sueški prekop, ki jo na jugu Rdečega morja že nekaj tednov ogrožajo jemenski uporniki z raketiranjem trgovskih ladij.
1/19/202412 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Attalu trenutno najbolj očitajo to, da je Macronova kopija

Tokrat gremo v kraje s polarnim mrazom – zmrzuje namreč celoten BENELUKS, pa še severna polovica Francije zraven. To je hkrati tudi obsežno evropsko območje, kjer se zadnje dni veliko ukvarjajo z zamenjavami na nekaterih najbolj atraktivnih in dobro plačanih delovnih mestih …O predčasni zamenjavi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in njegovih morebitnih naslednikih brez dvoma veliko razmišlja tudi Ursula von der Leyen, verjetno pa so podobni dvomi spremljali tudi francoskega predsednika Macrona ob nedavni menjavi nepriljubljene predsednice vlade z najmlajšim premierom v francoski zgodovini.
1/12/202412 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Koncert dunajskih filharmonikov je bil nekdaj dobrodelni

Na Dunaju v sosdenji Avstriji so za vstop v novo leto pripravili kar 80 ur kulturnega programa. Med drugim je bila pri mestni hiši, kjer je potekal koncert, posvečen Falcu, ob vstopu v leto 2024 osemminutna predstava z laserji ter zvoki valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. Tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov 1. januarja pa je tudi tokrat potekal s prenosom v živo v približno 100 državah. Avstrijci pa so vstopili tudi v supervolilno leto, najprej jih čakajo evropske volitve, potem pa jeseni zvezne parlamentarne volitve, volitve bodo potekale tudi v nekaterih zveznih deželah. Komu trenutno ankete na zveznem nivoju kažejo najbolje in kakšna vlada se pravzaprav obeta Avstrijcem v prihodnje? Tudi o tem v 18. vzporedniku.
1/5/202415 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Protestno praznično blokiranje prometa

Ravno takrat, ko se bodo Slovenci vozili na zdaj že tradicionalno praznovanje novega leta v Beograd, bodo po nedavnih volitvah protestniki po napovedih množično blokirali promet. Če se bodo oboževalci norih zabav že uspeli prebiti do najbolj razvpitih prizorišč na Savi, jih bodo tam pričakali roji komarjev. Pa še kakšno neprostovoljno plavanje jih utegne doleteti, splavi na Savi se v zadnjem času potapljajo drug za drugim.
12/29/202315 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Maja Derčar, Berlin: Nevarnost terorizma v Nemčiji je otipljiva

Z našo berlinsko dopisnico Majo Derčar se spomnimo, da je prav sever Nemčije domovina novoletnih drevesc in da so Nemci razočarani nad slabimi rezultati svojih najstnikov v mednarodnih primerjavah pismenosti in matematike, skrbi pa jih tudi grožnja terorizma med prazniki. Na Poljskem poleg aktualnega političnega preobrata družboslovce navdušuje naglo naraščanje splošnega zanimanja za politiko. Ves mesec pred volitvami in po njih so ljudje kampanjo in seje spremljali kar v popolnoma zasedenih kinodvoranah.
12/15/202314 minutes, 25 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Miklavž in vatikanski parklji

V tednu, ko pridne otroke obiskuje Miklavž, se v Vatikanu zdi, da so več dela z obiski imeli parklji. Že nekaj let se v Vatikanu odvija afera, kjer je glavni akter eden izmed kardinalov. Ta naj bi s svojo zaupnico in s pomočjo še osmih "sodelavcev" odtujil več sto milijonov evrov, ki so jih Vatikanu darovali verniki. Vatikansko sodišče, ki prvič v zgodovini vodi primer zoper enega izmed kardinalov, bo svojo odločitev sprejelo predvidoma konec naslednjega tedna. Vendar primer sodišča ne moti italijanske priprave na decembrske praznike, ki jih Italijani tradicionalno obhajajo s svojimi domačimi.
12/8/202315 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj: Medeni tedni v središču Evropske unije

Slovenska pobuda za natančnejše označevanje izvora medu je na dolgi in ovinkasti poti do morebitne končne direktive, o njej so te dni razpravljali tudi na enem izmed odborov v Evropskem parlamentu. V Bruslju pa so že zelo natančni podatki o navzočnosti tako imenovanih večnih kemikalij v pitni vodi. Voda, zrak in okolje bodo tudi v ospredju razprav na svetovnem podnebnem vrhu COP 28 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. S kakšnimi izhodišči je tam Evropska unija?
12/1/202318 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Tam so ljudje, ki ne morejo preživeti v času miru, kaj šele v času vojne

Z dopisnico, ki nas je kot posebna poročevalka obveščala o izraelsko-palestinski tragediji, poleg Bližnjega vzhoda obiščemo še Avstralijo, kjer je posnela dokumentarec o naših izseljencih, pa Mjanmar oz. nekdanjo Burmo, kjer v igralnicah straši in razsaja kitajska mafija, ter Indijo, ki bo kmalu dosegla takšno število prebivalcev, da bo že vsak peti Zemljan njen državljan.
11/24/202315 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Kos torte je jedlo pet ljudi

Pri severnih sosedih se v zadnjem času soočajo z vse več antisemitizma. Tudi zato je avstrijska vlada napovedala reformo protinacističnega zakona, ki vključuje večje kazni za prekrške. V Avstriji se spopadajo tudi z eno najvišjih stopenj inflacije v EU, stopnja tvegane revščine je visoka, nihče pa ne ve, kaj bo prinesla zima.
11/17/202312 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Epidemija zastrupljenih brezalkoholnih pijač

Medtem ko je Slovenija tik pred Martinovo soboto zaskrbljena zaradi alkohola, Hrvate obliva zona zaradi tveganega pitja brezalkoholnih pijač; opekline v grlu ali dvanajsterniku je po zaužitju moralo zdraviti kar nekaj gostov na Reki, v Zagrebu, Varaždinu, Splitu in Slunju. Še bolj pa davkoplačevalce iz naše južne sosede peklijo neresnosti pri sodnem procesu v veleaferi Agrokor in škandaloznem izigravanju pri porabi že dodeljenih evropskih sredstev.
11/10/202313 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, ZDA: Zaradi vojne med Palestinci in Izraelci je Bidnu začela podpora padati tudi med demokratskimi volilci

Okroglo leto pred ameriškimi predsedniškimi volitvami se z washingtonskim dopisnikom sprašujemo o usodnosti naglega padca priljubljenosti 80-letnega Joeja Bidna, med drugim tudi o tem, ali se je v milijardni vreči ameriške vojaške pomoči Ukrajini in Izraelu že začelo kazati dno …
11/3/202313 minutes
Episode Artwork

Boštjan Anžin: Od Srbije prek Kosova do Albanije in nazaj

Pravkar se je vrnil z zavite poti od Srbije prek Kosova do Albanije in nazaj. Vmes je rekordna tretja zaporedna srbska vlada pod vodstvom Ane Brnabič spet praznovala svojo prvo obletnico, na Kosovu sta se dokončno izoblikovala dva nasprotna srbska tabora, najuspešnejša kandidatka za novo članico EU Črna gora pa je po štirih mesecih le uspela sestaviti novo vladno koalicijo, iz kar enajstih različnih strank.
10/27/202314 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Maja Derčar, Berlin: Varnost Izraela je nemški moralni dolg

Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot letošnjo častno gostjo, nemško doživljanje izraelsko-palestinske tragedije, poljske volitve z analizo izkupička in povsem novo delovno okolje. To so bistvene iztočnice za pogovor z našo novo berlinsko dopisnico Majo Derčar.
10/20/202318 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Vse trgovine morajo sprejemati plačilne kartice

Poletne poplave Belgiji niso prizanesle že pred dvema letoma; sanacija bo tudi tam draga in dolgotrajna. Medtem pa v njeni severni soseščini, na Nizozemskem, že mesec dni pred novembrskimi volitvami vse kaže na odplavljanje nekaterih znanih politikov: dolgoletni premier Mark Rutte je že napovedal svoj umik iz politike in sploh ne bo kandidiral.
10/13/202317 minutes, 12 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Največ migrantov v Italijo prek reševalnih ladij vojne mornarice in obalne straže

Italija je še vedno ena glavnih vstopnih točk za begunce, po novem dogovoru pa bodo članice Evropske unije, ki se bodo znašle pred velikim migracijskim pritiskom, lahko zahtevale solidarnostno in finančno pomoč, s premestitvijo migrantov v druge članice povezave vred. Tudi v Vatikanu je ta mesec pestro dogajanje, saj papež gosti pomembno škofovsko sinodo, kmalu pa bodo tradicionalno za en oktobrski dan turistom na ogled ponudili starodavne katakombe.
10/6/202317 minutes, 29 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčič Bernard, Hrvaška: Ni kandidatov za preganjanje kriminala

Na Hrvaškem se večina veseli znižanja cen živilskih košaric za nekaj evrov, medtem pa nekaj nedotakljivih posameznikov mirno obrača milijone: včasih pozabijo plačati davke na donosne posle, najraje pa imajo nezakonite gradnje razkošnih jadranskih vil … in ker jih ščiti sam vrh izvršilne oblasti, je potem res čudno, da se za mesto direktorja organov pregona najhujšega kriminala noče nihče potegovati? O hrvaškem vsakdanjiku po končani glavni sezoni poroča Tanja Borčič Bernard.
9/29/202313 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, New York: Biden in Trump najverjetneje nista najbolje, kar država lahko ponudi

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?
9/22/202315 minutes, 35 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija

Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.
9/15/202317 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj: V delih Belgije lokalni živalski svet ogrožajo rakuni

Slabo leto pred evropskimi volitvami se bo komisija osvežila z vsaj dvema novima komisarjema iz Bolgarije in Nizozemske, morda bodo zamenjali finsko in dansko komisarko.Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem tudi o nameri Evropske komisije, ki bo zanimala številne slovenske kmetovalce: začenja se vnovično reševanje izzivov, povezanih z vračanjem volkov v regije Evropske unije, kjer je že dolgo odsoten.
9/8/202316 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Azija: Prisotnost vojske na Okinavi pri ljudeh ne zbuja občutka varnosti

Z azijsko dopisnico Karmen Švegl o tem, kakšne so razmere v ribji industriji po Fukušimi in kako zdrav je še pravi japonski suši. Pojasnjuje, zakaj je Okinava, na kateri se mudijo slovenski košarkarji, tako posebna in pomembna za Japonsko. Razloži, kateri so glavni razlogi, da Slovenija na Filipinih odpira konzulat, govori pa tudi o tem, kako močna velesila je v resnici Kitajska in kaj to pomeni za regijo in svet.
9/1/202316 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: V Srbiji priprave na prvi šolski dan po strelskih pohodih

V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.
8/25/202312 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin: Uzakonjen prelomni zakon delne legalizacije marihuane

V zadnjih letih je osip iz nemške cerkve ogromen, letos celo rekorden. Iz katoliške cerkve izstopa več kot pol milijona vernikov. Podobno se dogaja tudi v protestantski cerkvi. Berlin sicer v zadnjih letih obvladujejo štirje bližnjevzhodni kriminalni klani, ki obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je podala predlog, da se pripadnike teh klanov izžene iz države. Med Nemci tako poteka burna razprava, če je to protiustavno ali ne. Uzakonili so še prelomni zakon delne legalizacije marihuane. Ekspodiral je nemški nepremičninski trg. Stanovanj ni mogoče najti, cene so visoke, v primerjavi z evropskimi mesti nižje, a berlinske plače so bistveno nižje kot na Bavarskem in v Hamburgu. Najemopogodbe večinoma podpišejo za neomejen čas, pri čemer je lastniških stanovanj manj kot 20 odstotkov.
8/18/202315 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Hvar: Split ni Monako in Hrvaška se bo morala na to navaditi

Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.
8/11/202313 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: V Belgiji svarila pred nevarnostjo kokainskih mafijskih kartelov

Bruseljska dopisnica Mojca Širok o naraščanju kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami v Belgiji. Pa o dogajanju v Franciji, kjer se predsednik Emmanuel Macron vse bolj boji evropskih volitev. Za konec pa še o pomenu piva in pivovarstva v Belgiji.
8/4/202312 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Dunaj konkretno proti posledicam podnebnih sprememb

Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.
7/28/202313 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington: V ozadju zanikanja podnebnih sprememb predvsem gospodarstvo

Južnejše predele celotne severne poloble letos pesti močna pripeka. Rekordne temperature se vrstijo na obeh straneh Atlantika, večinsko mnenje o resnosti podnebnih sprememb in o nujnosti boja proti njim pa se tako med prebivalci kot tudi politiki na tej in oni strani luže še vedno precej razlikuje.Z dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o sodnih peripetijah, povezanih z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ter o stavki v Hollywoodu in turizmu.
7/21/202312 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: V Italiji se trese gora, bomo videli, kaj se bo rodilo

Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
7/14/202316 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva: Putinov režim zapore polni z ljudmi, ki nasprotujejo vojni

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.
7/7/202312 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Ljubljana: Japonci niso tako efektivni, kot si mislimo

Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.
6/30/202313 minutes, 9 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Glavni problem Kurtija je, da ga ne morejo z ničemer izsiljevati

Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.
6/23/202316 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Roglič in Pogačar tema vsakodnevnih pogovorov

Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.
6/16/202318 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin: Vse večja priljubljenost skrajne desnice

Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.
6/8/202313 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb: "Nova" pravila za turiste

Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard poroča, da ponekod uvajajo novosti, na katere se bodo morali vsi turisti sčasoma navaditi. Denimo na drage dvige evrske gotovine na bankomatih, na plačljive tuše, ki občasno ne bodo na voljo, na novo uzakonjeno plačevanje napitnin, na nove "moralistične" mestne pravilnike in mastne globe. V Splitu se boste morali po novem na javnih mestih gibati drugače, manj svobodno oblačiti, pivo boste lahko pili samo v lokalih, pa še na bruhanje vam ne bo smelo iti …
6/2/202315 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Pogoste naravne nesreče v Italiji in most do Sicilije

Z našim italijanskim dopisnikom Jankom Petrovcem govorimo o aktualnih temah: poplave in razlogi za tako pogoste naravne nesreče v Italiji most med Kalabrijo in Sicilijo vladno kadrovanje Dirka po Italiji (Giro) in preostali družbenokulturni dogodki ta teden pri naših zahodnih sosedih
5/26/202318 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Helena Milinkovič, Turčija: Mladi si želijo nov obraz

Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat. Kaj vse to pomeni za polarizirano turško družbo, v 18. vzporedniku razloži novinarka zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Helena Milinkovič, ki se je pravkar vrnila s terena v Turčiji.
5/19/202315 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva: Parada brez občinstva in preletov letal

Moskovska vojaška parada ob dnevu zmage je bila letos še posebej varnostno okrepljena, brez občinstva in preletov letal. Ob tem pa so se Rusi spopadali s težavnimi dobavami streliva na fronti v Ukrajini.Z velikimi težavami pa se v Rusiji še posebej srečujejo redki novinarji, ki si še drznejo povzdigniti kritični glas. O vsem tem z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik.
5/12/202313 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Maja Ava Žiberna, Urugvaj: Ljudje so res neverjetno prijazni in odprti

Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.
5/5/202316 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin: Na Balkanu odmevajo volitve

Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.
4/28/202320 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj: Premikanje meje

V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.
4/21/202317 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington: Večne teme, novi epilogi

V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.
4/14/202312 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Japonska

Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo pa tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.
4/7/202316 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

V 18. vzporedniku se odpravljamo na Dunaj, na katerem sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o tem, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem se bomo pogovorili tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.
3/31/202317 minutes, 1 second
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin: Katastrofa v nemških šolah

Medtem ko se pri nas pripravljamo na novo šolsko reformo in zvišanje plač učiteljem, je v Nemčiji stanje v javnem šolstvu katastrofalno. Primanjkuje približno štirinajst tisoč učiteljev, zato učencem odpada pouk, šole so v zelo slabem stanju. V Berlinu zaradi nemogočih razmer učitelji vsak mesec stavkajo dva dneva, v drugih deželah otroke zaradi pomanjkanja učiteljev prerazporejajo tudi v višje ali nižje razrede, snov morajo predelovati sami, zvezni izobraževalni sistem pa se je izkazal za veliko težavo, ki jo bo treba odpraviti. Nemško tožilstvo pa se ukvarja s preiskavo sabotaž na plinovodih Severni tok 1 in 2, nemški strokovnjak za pomorsko varnost, s katerim se je pred dnevi pogovarjala dopisnica Polona Fijavž, je prepričana, da ni šlo za akcijo peščice, ki bi jo izvedli z jadrnice, pač pa za veliko večjo organizacijo, morda državo? Kdo je torej najverjetnejši saboter? Ugotovili so, da je petdeset tisoč nezasedenih učiteljskih mest. Ne le, da se katastrofa približuje, ampak je nemški šolski sistem že globoko zabredel vanjo. Propadajoče stavbe, prenatrpani razredi, že leta se zmanjšuje uspešnost in raven znanja. Polona Fijavž
3/24/202323 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Zaradi upada števila prebivalcev sprememba volilne zakonodaje

Tudi svežnji protiinflacijskih ukrepov, kot je zadnji, vreden 1,7 milijarde evrov, pa različne enkratne pomoči, ki jih hrvaška vlada namenja prebivalcem, ne lajšajo bistveno vse višjih življenjskih stroškov in ne spreminjajo dolgoletnih demografskih trendov. Nataliteta nezadržno pada, izseljevanje pa se nadaljuje, tako da celo število predstavnikov po volilnih enotah že dlje časa ni sorazmerno s številom prebivalcev. Zato je hrvaško ustavno sodišče zdaj z razveljavitvijo pristojnega zakona zakonodajalce prisililo k iskanju ustreznejših rešitev. Za po njihovem mnenju ustreznejšo ureditev posvetnega družinskega življenja, v kateri bi se ženske spodobneje oblačile, brez izzivanja moških skušnjav, bile bolj predane družini in poslušne možu, ki bi znova postal avtoriteta v krščanski zakonski zvezi, v že 10 hrvaških mestih vsak mesec moli skupina katoliških moških. Njihovi liberalnejši nasprotniki pa svarijo pred poljskim scenarijem, torej manjšanjem pravic žensk in slabšanjem njihovega položaja v družbi.
3/17/202313 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Maja Ava Žiberna, Patagonija: Raj na koncu sveta

Z odročne estancije La Josephina ob jezeru San Martin v Patagoniji, iz krajev, ki bi jih lahko hkrati opisali kot raj na Zemlji in kot konec sveta, se oglaša Maja Ava Žiberna. Kot prostovoljka tam v zameno za prenočišče in hrano med drugim kuha, čisti, pospravlja in seka drva, vmes pa raziskuje pisan vsakdan tamkajšnje družbe. Pogovarjamo se o ohranjanju oziroma revitalizaciji flore in favne na velikih kmetijsko-gospodarskih posestvih v Patagoniji, o inflaciji in inovativnih načinih, s katerimi se ljudstvo ob trgovanju na ulici bori proti njej v Argentini, ter o navalu turistov na obe omenjeni območji. Ob raziskovanju vsakdana tamkajšnje družbe je naletela tudi na Slovenca, ki ima zaradi svojih alpinističnih podvigov in izjemne znanstvene kariere v tistih delih Južne Amerike skorajda kulten status.
3/10/202323 minutes, 1 second
Episode Artwork

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?

Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvila življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Naši dopisniki po svetu pa razkrivajo, kako je vojna vplivala na vsakdanja življenja ljudi. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo; Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva; Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine; Leto vojne v Ukrajini, 5. del: Anže Jereb; Leto vojne v Ukrajini, 6. del: dr. Denis Mancevič.  
2/24/202324 minutes, 36 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Berlusconijeve bunga bunga zabave

V 18. vzporedniku vnovič nastopa milijarder, medijski mogotec in eden najbolj znanih Italijanov Silvio Berlusconi. Razlog je star dva dni, gre pa za to, da ga je še zadnje italijansko sodišče oprostilo v zadnjem od sodnih procesov v zadevi bunga bunga. O tej zgodbi razmišljamo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem, ki povzame tudi stanje v koaliciji pod vodstvom Giorgie Meloni, odnos vlade do javne radiotelevizije RAI in spored letošnjih pustnih karnevalov v Italiji.
2/17/202313 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Balkan: V srbskem parlamentu je bilo občasno kot v resničnostnem šovu

Na Balkanu je dogajanje v zadnjih tednih nevihtno. Poleg snežnih neurij smo lahko spremljali tudi grmenje s pretepom v srbskem parlamentu, strele pa švigajo vsepovprek po političnem prizorišču. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kakšne so možnosti za uresničitev evropskega predloga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom in ali bi lahko tudi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji. Ob tem pogledamo še proti Severni Makedoniji, kjer so odnosi s sosedo Bolgarijo spet zaostreni, in proti Črni gori, kjer politična kriza še vedno hromi normalno delovanje države.
2/10/202321 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington: Policijsko nasilje in (ne)omajnost podpore Ukrajini

V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.
2/3/202310 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin: Saga o leopardih

Nemčija je nepričakovano postala znana kot glavno nahajališče leopardov. Govorimo seveda o tankih leopard in državi, ki je postala glavna protagonistka diplomatskega plesa okrog dobave bojnih tankov Ukrajini. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, zakaj je Nemčija tako dolgo odlašala z odločitvijo glede izvoza tankov, kako razumeti novo nemško vojaško strategijo v okviru dogajanja zadnjih tednov in ali Nemčija še uživa status vodilne sile v Evropski uniji. Ob tem pa pogled usmerjamo tudi na odmevne akcije okolijskih aktivistov v Nemčiji.
1/27/202319 minutes, 2 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bangkok: Zaton kitajskega razcveta

V 18. vzporedniku se premikamo proti Kitajski, od koder prihajajo prelomne novice – število prebivalcev je lani prvič po letu 1960 upadlo. Z našo azijsko dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kaj neugodni demografski trendi napovedujejo za gospodarsko prihodnost Kitajske, kako nanjo ta trenutek vpliva epidemija covida po sprostitvi ukrepov in kako se bo virus širil med tradicionalnimi potovanji ob začetku lunarnega novega leta. Ob tem pa tudi o geopolitičnih računicah Japonske in najpomembnejših trendih v letu 2023.
1/20/202315 minutes, 6 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Blato šprica po pročelju vseh evropskih ustanov

V 18. vzporedniku razmišljamo o izzivih in problemih Evropske unije v letu 2023. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok govorimo o štirih temah, ki bodo nedvomno krojile dogajanje v letu pred nami: o posledicah škandala “Katargate” in ukrepih proti korupciji v evropskih institucijah, o podpori Ukrajini in iskanju možnosti za mir, o evropskem iskanju novih energetskih partnerjev in uvajanju obnovljivih virov ter o širitvi na Zahodni Balkan. O zaveznikih, nasprotnikih, nevarnostih in priložnostih Evropske unije v 2023.
1/13/202312 minutes, 45 seconds
Episode Artwork

Maja Ava Žiberna, Bolivija: V Santa Cruzu protesti že drugič v dobrih dveh mesecih

V 18. vzporedniku tokrat obiščemo celino, ki redko zaide na naslovnice slovenskih medijev. Južno Ameriko je v zadnjih letih zajel val političnih sprememb, ob tem pa iz različnih držav poročajo tudi o množičnih in neredko nasilnih protestih. Take novice v zadnjih dneh prihajajo tudi iz Bolivije, kjer se nahaja naša sodelavka Maja Ava Žiberna. Z njo razmišljamo o vzrokih za nasilne proteste v državi, družbeni neenakosti in težkih delovnih razmerah v rudnikih, pa tudi o božičnih običajih, kulinaričnih skrivnostih in potepuških psih.
1/6/202319 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: O posvetnem in posvečenem božiču, proračunu in merjascih ter slovenskem decembru v Rimu

O božičnem razpoloženju v Rimu, davčnih bombončkih, namenjenih davčnim utajevalcem in samozaposlenim, ki jih italijanska oblast načrtuje v proračunu za prihodnje leto, pa o slovenskih politikih, ki so v teh dneh obiskali Rim, in o načrtih za sodelovanje znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan z italijansko mrežo javnih znanstvenih inštitutov CNR. Z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
12/23/202214 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

V 18. vzporedniku gremo v državo, ki je ta teden doživela bridko razočaranje, že zelo kmalu pa jo čakajo velike spremembe. Hrvaška nogometna reprezentanca je sanje o svetovni prvakinji končala v polfinalu, poraz proti Argentini je za številne zagrete navijače pomenil kar hud šok. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kako so južni sosedje prenesli poraz, hkrati pa gledamo predvsem v bližnjo prihodnost. S prvim januarjem Hrvaška namreč vstopa v schengensko območje in za plačilno sredstvo prevzema evro. Kako bodo te velike spremembe vplivale na Hrvate, kako na slovenske obiskovalce in obmejna območja ter kaj bodo pomenile za gospodarstvo? Sprehodimo pa se tudi skozi praznični Zagreb.
12/16/202211 minutes, 14 seconds
Episode Artwork

Mojca Breskvar, Katar: Glavni cilj Katarja je, da bi nekoč gostili olimpijske igre

Odpravljamo se v državo, v katero so uprte vse oči nogometnega sveta. V Katarju je v bitki za naslov svetovnega prvaka ostalo še osem reprezentanc, Doha pa je še vedno polna navijačev z vseh celin. Naša sodelavka Mojca Breskvar, ki v Katarju občasno živi in dela že nekaj let, bo z nami razmišljala, kakšno podobo v času prvenstva kaže glavno mesto, kaj vse se je v katarski družbi spremenilo zaradi nogometnega prvenstva, kako kritike iz tujine zaradi delavskih pravic odmevajo na prizorišču in kaj se bo zgodilo, ko bo prvenstva konec? Bo Katar drugačna država ali je šlo le za kratkotrajen kozmetičen popravek?
12/9/20225 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Manica Janežič Ambrožič, Ukrajina: Toliko objemov in dobrih želja v svoji novinarski karieri nisem prejela še nikjer

V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.
12/2/202215 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin: Tudi Poljska ima smrtni žrtvi vojne v Ukrajini

18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu. Ko sem prispela na Poljsko in je predsednik Biden sporočil, da najverjetneje ne gre za Rusko, ampak Ukrajinsko raketo, je bilo čutiti olajšanje. Tudi Poljska ima zdaj dve smrtni žrtvi vojne v Ukrajini - ne glede na to čigav je bil izstrelek. Polona Fijavž
11/25/202215 minutes, 39 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bangkok: Evropa je odvisna od Kitajske in Tajvana

V 18. vzporedniku se obračamo proti Bangkoku, kjer se je začelo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega združenja. Z dopisnico Karmen Švegl tudi o srečanju G20 na Baliju in razmerah v Tajvanu. Azija, od koder v zadnjih mesecih poroča naša dopisnica Karmen Švegl, je te dni prizorišče srečanje APEC-a, azijsko-pacifiškega ekonomskega združenja. Kako tako srečanje, ki sicer tradicionalno poteka tam, vpliva na življenje v mestu? Kakšne so varnostne razmere? Pogovarjamo se tudi o Tajvanu, ki ima dolgoletna in večplastna trenja s Kitajsko. Kako je na razmišljanja Tajvancev o odnosu s Kitajsko vplivala vojna v Ukrajini? Na Baliju pa je ta teden potekalo tudi srečanje G20, ki povezuje največja svetovna gospodarstva.
11/18/202216 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington: Demokrati se obnašajo, kot da so zmagali

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, ki so ves teden preživele v pričakovanju volilnih rezultatov. Na vmesnih volitvah so Američani namreč odločali o sestavi obeh domov kongresa in posledično o tem, kako bo predsednik Joe Biden moral vladati v prihodnjih dveh letih. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, zakaj se ni udejanil napovedani republikanski “rdeči val”, kakšne bodo posledice izida volitev za ameriško politiko in prihodnje volitve, kako so nastopali kandidati s podporo Donalda Trumpa in kako bodo volitve vplivale na nadaljnjo podporo ZDA Ukrajini. Pa tudi o rekordnih loterijskih dobitkih.
11/11/202214 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva: Pravno gledano mobilizacija še ni končana

V 18. vzporedniku se podajamo k naši moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki ob spremljanju vojne v Ukrajini pozorno motri tudi dogajanje znotraj Rusije. Razmišljamo o izvedbi in obsegu mobilizacije rezervistov, ki naj bi se v zadnjih dneh končala, o razmerjih moči med Putinovimi najbližjimi sodelavci, iskanju "umazane" bombe v Ukrajini in o voditeljih ruske opozicije, ki so se znašli za zapahi. Pa tudi o tem, kaj v resnici pomeni sprememba zakona o tako imenovanem "širjenju homoseksualne propagande".
11/4/202214 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Van der Bellen pozval k pospešeni reformi politične kulture

V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi Avstriji, kjer se je začelo sojenje pomočnikom napadalca, ki je bil odgovoren za teroristični napad na Dunaju. Z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako po dveh letih od napada prestolnica celi rane, kakšne ukrepe pripravlja severna soseda za blaženje energetske krize, o predsedniških odzivih na korupcijske afere ter o uporabi slovenščine med manjšino. Pogledamo pa tudi v kozarec vina.
10/28/202217 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
10/21/202215 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
10/21/202215 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
10/21/202215 minutes, 10 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj: V Ukrajini gre vedno bolj za spopad Rusije in njenega imperialističnega režima z Zahodom

Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov. Pomembno sporočilo je, da se NATO ne bo pustil ustrahovati prikritim ruskim grožnjam z jedrskim orožjem. V Moskvo so poslali jasna sporočila, da bi imela njegova uporaba izjemno hude posledice za Rusijo. Neimenovani Nato diplomat je dejal, da bi uporaba jedrskega orožja pomenila odziv članic ali NATO kot celote s fizičnim odgovorom. Igor Jurič
10/14/202217 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Vprašanje je, ali se politični vrh sploh zaveda državnih interesov

V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.
10/7/202211 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati temeljito in rahločutno

Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo. Italija je v nedeljo izvolila novo oblast, ki naj bi bila odločno desna. Zdaj je že jasno, da so dobile tri stranke desnosredinske koalicije – Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija – krepko večino sedežev tako v poslanski zbornici kot v senatu. Za zdaj kaže, da bo mandatarka postala Giorgia Meloni. Novice nam povedo, kako malo manevrskega prostora bo imela naslednja vlada pri bistvenih temah: pri boju z energetsko draginjo in inflacijo, reševanju morebitne gospodarske stagnacije, pri vzdržnosti javnih financ, nujnih socialnih transferjih ter pri odnosu do vojne v Ukrajini. Janko Petrovec Italija je gospodarsko bistveno močnejša država, kot je Madžarska ali Poljska, vendar pa je politično manj suverena, zlasti zaradi usodne prepletenosti z nemškim, pa tudi francoskim gospodarstvom. Ursula von der Leyen zato nima prav, ko pravi, da bodo v primeru, če bi se stvari v Italiji razvile v neželeno smer, uporabili orodja, ki so jih razvili pri Poljski ali Madžarski. Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati veliko bolj temeljito in rahločutno, to je Evropa doslej znala storiti. Janko Petrovec Približno tretjina italijanskega elektorata je tradicionalno nagnjena v desno in kadar desnica stopi skupaj, njihove glasove tudi pobere. Melonijeva bo skrajno desni agendi najverjetneje sledila tam, kjer "ne stane nič" in je prizadet le majhen del družbe. Tu pridemo do vprašanja manjšin: priseljenskih in jezikovnih, spolnih in spolno identitetnih. Pridemo do vprašanja netradicionalnih družin in do vprašanja ženskih pravic, začenši s pravico o svobodnem odločanju o svojem telesu.
9/30/202215 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, New York: Diskriminacija obstaja

V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.
9/23/202210 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bangkok: Med Indijo in Kitajsko v regiji poteka rivalstvo

V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.
9/16/202212 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Priština: Ogromno ljudi vseh narodnosti ima vsega že vrh glave

V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.
9/2/202217 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Avstrijci podražitve že občutijo na vseh področjih

V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.
8/26/202214 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin: Ta trenutek se v Nemčiji vse vrti okoli plina

V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
8/19/202219 minutes, 33 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva: "Pionirska" organizacija bo vzgajala nove generacije Putinovih podpornikov

V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
8/12/202213 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim: Vroče, a vse prej kot dopustniško poletje

Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
8/5/202214 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj: Belgija brez kritične suše, drugače je v južni Franciji

Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe. Evropska komisija je prav pred kratkim sporočila, da suša ogroža polovico ozemlja Evropske unije in da bo zaradi nje kar nekaj držav imelo manj pridelka. Prestolnica Belgije se letos ne spopada s kritično sušo, dugače pa je na drugih območjih Evropske unije, še posebej južne Francije. Odgovorni so dosegli tudi dogovor o uredbi, v skladu s katero bodo članice Evropske unije med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov, čemur je sicer nasprotovalo nekaj južnih držav. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da je Unija s tem naredila odločilen korak pri spopadanju z grožnjo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin povsem ustavil dobavo plina. Mineva tudi leto dni od umora nizozemskega preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je slavo pridobil po poročanju o ugrabitvi milijonarja Freddyja Heinekena leta 1983. Ustrelili so ga v Amsterdamu prav v času, ko je bil svetovalec priči v velikem sojenju prekupčevalcem mamil. Z njimi pa so povezana tudi belgijska in nizozemska pristanišča. Belgijska in nizozemska pristanišča so po podatkih Europola glavna vrata za razpečevanje kokaina v Evropo. Lani so zasegli 90 ton mamil, zdaj pa si predstavljajte, koliko jih je šlo mimo. Oblasti uspe pregledati le en odstotek tistih, za katere obstaja sum, da vsebujejo mamila. Mojca Širok Mojca Širok
7/29/202215 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Pri avstrijskih humanitarnih organizacijah svarijo pred vse večjo stisko ljudi

Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. “Naša naloga je zagotoviti varnost ljudem v zelo težkih časih. V času vojne v Ukrajini zagotavljanje varnosti pomeni, da ljudi spremljamo na tej poti in jim, kjer je to mogoče, pomagamo omiliti posledice draginje. Zadali smo si tudi nalogo, da ljudem vrnemo denar, ki jim ga je vzela inflacija. Skupaj nam je uspelo sestaviti več kot 28 milijard evrov vreden sveženj za razbremenitev ljudi.” – kancler Karl Nehammer
7/22/202213 minutes, 52 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd: V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo, kako dolgoročna investicija bi sploh bil vstop v EU

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. "V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo kako dobra dolgoročna investicija je vstop EU ... Bojim se, da je EU v Severni Makedoniji izgubila verodostojnost." Boštjan Anžin Čez velik del Balkana od Severne Makedonije, kjer je na obisku predsednica Evropske komisije, Črne Gore, kjer bi vlada lahko padla tudi zaradi cerkvenih nepremičnin, Bolgarije, ki jo tudi morda čakajo nove volitve, in Srbije, kjer kljub volitvam še niso uspeli sestaviti vlade, se v 18. vzporedniku podajamo z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom. Poleg političnih kriz pa balkansko regijo povezujejo tudi podobne skrbi pred jesenjo in zimo zaradi podražitev hrane, energentov in vse bolj zanesljivo recesijo. "V Srbiji smo vsi navajeni nakupovanja na tržnicah in tudi ti izdelki se dražijo. Število tistih, ki gred komaj iz meseca v mesec, je vsakdan višje." Boštjan Anžin
7/15/202217 minutes
Episode Artwork

Andrej Stopar, ZDA: Usodna dvoličnost pri razumevanju pravice do življenja

27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
7/8/202218 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Madrid: Strateški premik Nata bo velik, glavni razlog za to je Rusija

V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
7/1/202216 minutes, 40 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
6/24/202214 minutes, 53 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
6/17/202217 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah. V Dubaj se v zadnjih tednih priseljuje veliko število bogatih Rusov, ki se hočejo izogniti sankcijam zahodnih držav proti Rusiji, uvedenih zaradi vojne v Ukrajini. "Rusi prihajajo v Dubaj, ker tukaj proti njim niso bile uvedene sankcije. Pred hoteli visoko visijo, med drugimi zastavami velikih držav, ruske zastave. Tukaj so Rusi še vedno dobrodošli in to jim je pomembno." – Karmen Švegl Precej slabše posledice so povezane z žitom, ki zaradi ruske blokade Črnega morja ne more zapustiti Ukrajine. Veliko bližnjevzhodnih držav je bistveno odvisnih od uvoza ukrajinskega žita, najbolj izpostavljeni so Libanon, Egipt in Jemen. To so države, kjer že vlada krizno stanje. "Te države so odvisne od žita, ljudje bodo kmalu dobesedno stradali. To zagotovo vpliva na stabilnost – lahko pogledamo tudi na arabsko pomlad. Ljudje so se tukaj uprli za svobodo, demokracijo. Veliki protesti so se zgodili zaradi gospodarskih pritiskov, ker so oblasti začele ukinjati subvencije predvsem za žito in ljudje niso imeli več dovolj denarja, da bi si privoščili kruh." – Karmen Švegl Turčija že od prvih dni spopada na različne načine skuša posredovati pri obeh državah, do zdaj sicer po večini neuspešno. "Turčija želi biti nevtralna država, ki jo vsi potrebujejo. Ima srečo, da ima pomembno geostrateško pozicijo in se ponuja kot država, ki lahko posreduje med sprtima stranema. Turčija želi obdržati svojo zunanjo politiko, ki se prepleta z gospodarskimi, političnimi in strateškimi interesi." – Karmen Švegl V Katar bodo ob koncu letošnjega leta uprte oči nogometnih navijačev z vsega sveta. Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu bo drugačno kot po navadi, začelo se bo 21. novembra, že več let pa dviga prah zaradi dragih stadionov in kršitev pravic delavcev. "Vsak delavec, ki pride iz Indije, že agenciji plača znesek prvih šestih plač. Prvih šest mesecev tukaj dela zastonj, da odplača dolg, da je dobil službo. Včasih cela vas zbere denar, da lahko gredo posamezniki delat v tujino in potem pošiljajo denar domov. Težko si predstavljamo, v kakšnih razmerah živijo." – Karmen Švegl
6/10/202216 minutes, 32 seconds
Episode Artwork

18. vzporednik: Vlasta Jeseničnik, Moskva

Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu. Po dolgem času se je vrnila iz Moskve, kjer je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami. "Za tuje novinarje, ki smo ostali v Moskvi, sta postala velik problem akreditacija oz. vizum. Potrebujemo ju za delo v Rusiji. Do t. i. vojaške operacije v Ukrajini smo ju dobivali za leto dni, zdaj le še za tri mesece, kar je naše delo zelo otežilo, saj smo v postopku pridobivanja dokumentov, ki nam omogočajo delo in bivanje v Rusiji, zdaj ves čas." – Vlasta Jeseničnik Težko si je predstavljati, kakšno je bilo delo novinarjev od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vemo, da so oblasti prepovedale uporabo izraza vojna in postavile še druge omejitve za novinarje, a srečujejo se z velikimi pritiski glede ustvarjanja vsebin. "Veliko ruskih novinarjev neodvisnih medijev je državo zapustilo, saj so spoznali, da svojega dela ne bodo mogli opravljati. Tudi mi, ki smo ostali v Moskvi, o sami vojaški operaciji ne poročamo zaradi vseh omejitev. Ker bi morali, če bi poročali o vojaški operaciji, uporabljati le uradne ruske vire. To je čista propaganda." – Vlasta Jeseničnik Vsakdanje življenje v Rusiji se je od začetka vojne spremenilo, a to ni povsod enako opazno. Kako vojno občutijo običajni državljani? "Moskva je svetovna metropola, kjer se sankcije še ne poznajo. Opaziti jih je v nakupovalnih središčih, kjer so velike blagovne znamke odšle iz Rusije, na bankah je poslovanje z devizami do septembra zamrznjeno, opaziti je visoke cene hrane. A teatri in kina so polna, ljudje hodijo v restavracije." – Vlasta Jeseničnik
6/2/202217 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin

S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma. Ko je bila naša berlinska dopisnica nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in delno tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca pozneje je jasno, da ruska "posebna operacija" ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo. "Nemške dežele so negodovale nad finančnim bremenom, ki so ga bile deležne z begunsko krizo. Približno deset odstotkov beguncev se je že registriralo v centrih za iskanje dela. Ukrajinski begunci imajo v Nemčiji poseben tretma, z junijem bodo upravičeni do iste podpore kot socialno podprti Nemci." – Polona Fijavž A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo, da bi si pozamezniki zagotovili lastno zaklonišče. Tako je zacvetel posel z graditvijo zasebnih zaklonišč, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti. "Med Nemci je kar nekaj ljudi strah, da bi se Putin maščeval Nemčiji. Velika večina jih podpira oboroževanje Ukrajine tudi s težkim orožjem. Leta 2007 se je takratna vlada odločila, da zaklonišča ne bodo več potrebna. Ljudje so zdaj ugotovili, da v primeru bombnega napada nimajo zaščite." – Polona Fijavž Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da se v 21. stoletju fizični spopadi takih razsežnosti sploh še zgodijo. Morda nam pri tem lahko pomaga knjiga angleškega novinarja Paula Masona "How to stop faschism". "Modus operandi skrajnih desničarjev deluje takole: desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem mediji, vi ste sovražniki ljudstva in pri tem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. To je storil Viktor Orban, v ZDA pa je ustava delovala." – Paul Mason, novinar BBC Tudi v Nemčiji se te dni ukvarjajo s primeri okužb z opičjimi kozami, a se hkrati mediji že posvečajo tudi stigmatizaciji, ki so jo primeri okuženih prinesli s seboj. Opozarjajo, da je treba pri poročanju o bolezni in širjenju te biti previden in obveščati pravilno, brez stigme za določene skupine ljudi.
5/27/202223 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu. Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico In corpore sano. "Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." – Boštjan Anžin V zadnjih tednih je bilo v Srbiji veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah. "Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." – Boštjan Anžin Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza Kosova, ki je zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri. "Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." – Boštjan Anžin V Bosni in Hercegovini sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve. "Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." – Boštjan Anžin Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
5/20/202225 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Rusija

V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi. Na dan zmage nad fašizmom v Moskvi tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Deveti maj je v Rusiji eden od najpomembnejših praznikov, letos so predsednikov govor vsi pričakovali še malo bolj nestrpno. "Putinov govor ob tokratnem dnevu zmage smo pozorno poslušali tudi zato, ker so nekateri zahodni mediji ugibali, da bi lahko razglasil vojno v Ukrajini. To se ni zgodilo, ponovil je znane obtožbe na račun zahoda. Več kot očitno je, da Rusija grobo krši mednarodno pravo, da si želi Ukrajino podrediti, uničiti njeno vojaško infrastrukturo." – Vlasta Jeseničnik V Sloveniji težko razberemo, kakšno je večinsko mnenje Rusov o vojni v Ukrajini, hkrati pa tudi težko vidimo, kako na njihovo vsakdanje življenje vplivajo zahodne gospodarske in politične sankcije. "Rusijo so začeli zapuščati mladi, dobro izobraženi ljudje. Številni so dom našli v nekdanjih sovjetskih republikah. Državo zapuščajo ljudje, ki nasprotujejo vojaški operaciji in se bojijo sankcij. Kljub izjemno visokim denarnim in zapornim kaznim ljudje v Rusiji še vedno protestirajo proti tej vojaški operaciji." – Vlasta Jeseničnik Država je onemogočila dostop do nekaterih največjih zahodnih družabnih omrežij, a Rusi še vedno nekako najdejo pot do njih. "Za namerno širjenje, po mnenju oblasti, lažnih informacij, je zagrožena 15-letna zaporna kazen. Pri ruskih medijih je ostala samo še agresivna propaganda. V pogovornih oddajah omenjajo tudi možnost jedrske vojne, neodvisnih medijev ni več." – Vlasta Jeseničnik Rusi ostro kritizirajo Združene države Amerike in evropske države zaradi dobave orožja ukrajinski vojski, hkrati pa ruski voditelji tudi periodično omenjajo jedrsko orožje in opozarjajo na svojo vojaško moč.
5/13/202215 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev. V 18. vzporedniku smo se odpravili k sosedom, na Hrvaško. Tja se je prejšnji teden odpravilo več deset tisoč Slovencev. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo o začetku turistične sezone in napovedih za njen glavni del, o zamiku odprtja Pelješkega mosta, ki ga težko pričakujejo Hrvati in turisti, pa tudi o tem, zakaj je predsednik Milanović napovedal, da bo blokiral pristopanje Finske in Švedske k Natu. Analiziramo tudi odzive hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
5/6/202216 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, ZDA

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno. Multimilijarder Elon Musk je za ameriško podjetje Twitter odštel 44 milijard dolarjev, kar je približno tolikšen znesek, kot je predsednik Biden predlagal za boj proti podnebnim spremembam. Seveda zdaj ves svet zanima, kaj pomenijo njegove napovedi, da bo Twitter boljši kot kadar koli prej; da stavi na svobodo govora. "Kritiki se bojijo, da Muskovo tematiziranje svobode pomeni opuščanje varnostnih mehanizmov. Svobodo izražanja moramo negovati, na Twitterju pa je to prestopilo meje – veliko sovražnega govora, laži, manipulacij." – Andrej Stopar Na začetku aprila je senat potrdil Ketanji Brown Jackson za prvo temnopolto vrhovno sodnico v Združenih državah. "S Ketanji Brown Jackson je Amerika dobila še eno potrditev, da so ameriške sanje lahko resničnost. Zlasti v Bidnovi administraciji se dogaja, da je veliko ljudi imenovanih na bolj izpostavljene položaje in so tam prvi, prva ženska, prvi pripadnik manjšine." – Andrej Stopar Skoraj takoj po obisku ameriških političnih predstavnikov v Kijevu je sledil ruski protiudarec: ruski minister Sergej Lavrov je v intervjuju za rusko televizijo omenil resno grožnjo o možnosti jedrskega spopada. "V ZDA so grožnjo jedrskega spopada sprejeli z veliko pozornostjo, nelagodjem, a takšnega razpleta v ZDA nimajo za prav verjetnega. Ne verjamejo, da bi ruska stran uporabila jedrsko orožje." – Andrej Stopar Svet gori, obstajajo resne grožnje z jedrsko vojno, ampak družabna omrežja in medije pa, malo za šalo, malo kot opomin, v kakšnem svetu živimo, zelo zaposluje še druga vojna: Johnny Depp proti Amber Heard.
4/29/202213 minutes, 4 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Ukrajina

Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev. Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Doneški bazen. Mariupolj je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali Azovskega morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa. "Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega." – Karmen Švegl Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva. "Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo." – Karmen Švegl Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik Zelenski vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski. "Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." – Karmen Švegl * Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.
4/22/202214 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu. V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemičnih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov. "Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista." – Janko Petrovec Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta za zdaj še obvezna eno od veljavnih PCT-potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom. Italija je od nekdaj gojila dobre vezi z Rusijo. V zadnjih letih smo večkrat slišali zlasti o tesnih vezeh z Rusijo pri desno usmerjenih strankah, kot sta Salvinijeva Liga ter Bratje Italije Giorgie Meloni. "Salvinijeva Liga je po tihem tik pred začetkom vojne podaljšala sporazum o sodelovanju s Putinovo stranko Enotna Rusija. Z začetka marca se spomnimo tudi epizode, ko je Salvini obiskal poljski Przemyśl, tamkajšnji župan pa mu je v obraz povedal, da je zaradi vezi s Putinom persona non grata." – Janko Petrovec Bistveno vprašanje ostaja oskrba z energenti, zlasti z zemeljskim plinom, ki je za Italijo izjemno pomemben. Premier Mario Draghi se je v torek mudil v Alžiriji in tam sklenil pomemben posel. "Že prihodnji teden bo Draghi obiskal Angolo in Kongo, kjer naj bi podpisal nove pogodbe za dobavo plina – ampak kot vidimo, že doslej podpisani posli in namere zaležejo za okoli 16 milijard kubičnih metrov letno, kar pokrije več kot polovico dozdajšnjih letnih dobav iz Rusije." – Janko Petrovec Med razvedrilnimi temami se pojavljajo predvsem kolesarstvo in popevke. Giro se začenja 6. maja, letošnja izvedba se bo začela na Madžarskem. "Svete trojice" slovenskega kolesarstva na dirki po Italiji letos ne bo. Kolesarska dirka po Italiji se bo v svoji 14. etapi dotaknila tudi Torina – natančno teden dni po tem, ko bo to mesto gostilo finale tekmovanja za pesem Evrovizije. Gostiteljica letos v ogenj pošilja sanremska zmagovalca, duet Mahmooda in Blanca s pesmijo Brividi.
4/15/202214 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Francija

O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok. V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici. Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla. "V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." – Mojca Širok Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop Erica Zemmourja, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti Marine Le Pen, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu. "Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." – Mojca Širok Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko. "Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." – Mojca Širok
4/8/202214 minutes, 16 seconds
Episode Artwork

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah. Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih. "Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni. “Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.
4/1/202213 minutes, 26 seconds
Episode Artwork

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem. Tretjega aprila bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali o tem, ali je po dvanajstih letih Orbanove vladavine čas za spremembo. Predvolilna kampanja poteka v senci vojne v Ukrajini, s katero si Madžarska deli 135 kilometrov meje, ki jo je v zadnjem mesecu dni prečkalo že pol milijona beguncev. “Ukrajinski begunci prihajajo z vlaki na perone, kjer jih čakajo številni prostovoljci, jim pomagajo z osnovnimi potrebščinami in informacijami. Na obrazih Ukrajincev takoj razberemo utrujenost, raztresenost misli.” – Jan Grilc Vojna v Ukrajini je na Madžarskem velika tema tudi zaradi politične povezanosti madžarskega premierja Viktorja Orbana in ruskega predsednika Vladimirja Putina. V preteklih letih sta se velikokrat srečala, oba sta svoj odnos opisovala z zelo prijaznimi besedami, zdaj pa to Orbana tik pred volitvami postavlja v neroden položaj. “Tokrat Orbanu nasproti stoji združena opozicija. To so stranke z vsega političnega spektra, povezali pa so se na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca – premagati Fidesz (Orbanovo stranko) na volitvah in doseči spremembo vlade.” – Jan Grilc Pred nedeljskim glasovanjem lahko slišimo tudi kritike, da volitve ne bodo povsem svobodne oziroma enake za vse. “Pravi čudež je, da se še vedno lahko borimo proti Orbanu in ohranjamo možnosti za zmago na volitvah. Trenutne razmere namreč sploh ne omogočajo svobodnih in poštenih volitev.” – vodja opozicije Peter Marki-Zay Pred dvema tednoma je madžarski državni sekretar za narodno politiko Arpad Janos Potapi reko Muro označil za mejo med Slovenijo in Madžarsko, kar je sprožilo več ostrih odzivov slovenskih političnih predstavnikov.
3/25/202216 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu. Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov. "Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom. "Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj: "S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
3/18/202220 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine. O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat. "Poljska je organizirala prevoze, avtobuse, da so ljudi pobirali na meji, saj so kolone avtomobilov na ukrajinski strani dolge tudi 20 km. Ampak zdaj tudi na Poljskem že vlada kaos in veliko struktur nudenja pomoči država ne bi imela, če ne bi bilo prostovoljcev." Polona razlaga o zgodbi zdravnice, ki je oskrbela starejšega moškega, njegovo hčerko in vnukinjo: "Hodili so 70 ur. Ko begunci pridejo na Poljsko, so povsem izčrpani." Na začetku so prihajali večinoma Ukrajinci, ki imajo nekaj denarja in poznajo koga v tujini, zdaj pa začenjajo prihajati tudi tisti, ki ne poznajo nikogar. "Včeraj sem v Varšavi na železniški postaji, ki je nabito polna, srečala žensko, ki gre v Latvijo k znanki, dve najstnici sta se veselili, da gresta v Španijo. Ukrajinci gredo po vsej Evropi, ampak vsi, s katerimi sem govorila, si želijo vrnitve domov." "Vse več je zavedanja, da bi lahko vojna trajala dlje časa."
3/11/202225 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje. Nov krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo je pripeljal do dogovora o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev v omejenem obsegu. Dopisnik iz Združenih držav Andrej Stopar je veliko časa preživel tudi kot dopisnik iz Rusije. Lahko ta pogajanja pripeljejo še korak dlje, sploh glede na dogajanje na terenu, torej bombardiranje mest in gorečo nuklearko? "Verjetno bo nekaj časa trajalo, preden se bodo dogovorili za nekaj, kar bo sprejemljivo za obe strani. Ena in druga stran se bosta težko brez kompromisov najprej pri samih sebi umaknili s celim obrazom pred domačo javnostjo." Rusko napredovanje je počasnejše od pričakovanj, ukrajinska vojska se je okrepila. Upirajo se precej trdoživo, hkrati je teren spomladanski. V mednarodni javnosti je močno izpostavljena tema tudi območje prepovedi poletov. Gre za instrument, ki ga lahko uvede neka vojaška sila in prepove letenje določenih letal nad nekim ozemljem. "Območje brez poletov je treba vzdrževati in preprečiti letalom, da vdrejo v zračni prostor, in hkrati onemogočiti cilje na kopnem, ki bi to lahko preprečili. Za Američane bi bilo to neposredno tveganje." Američani o prepovedi poletov za zdaj nočejo govoriti, to je bilo jasno tudi po prvem Bidnovem letnem predsedniškem nagovoru State of the Union. Zanimiv je vidik ameriške podpore Ukrajini.  "Ukrajina uživa v obeh domovih kongresa, med republikanci in demokrati, zelo močno podporo. Dosegajo jo ob pomoči svoje diaspore in kontaktov. Ukrajinci, ki živijo v Ameriki, so bili ves čas zelo dejavni. Delovali so kot most med Ukrajino in Združenimi narodi." Tudi komuniciranje Zelenskega in Putina se razlikuje. "Pri Zelenskem je zanimivo, da je zmanjševal pomen opozoril na nevarnost invazije. Sprašujem se, kolikšno je to tveganje v smislu političnega obstanka na oblasti. Če je toliko časa miril, ne glede na izid, se bodo ljudje morali vprašati: Pa saj te stvari ste vedeli. Američani so opozarjali na to, sam sem bil do tega skeptičen zaradi Afganistana. Zelenski je nagovarjal svojo javnost z notranjim razumevanjem, nihče tam ni zares verjel, da se lahko kaj takega in v takšnem obsegu lahko sploh zgodi. Zelenski je odgovarjal sentimentu povprečnega Ukrajinca."
3/4/202211 minutes, 59 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni. "Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo." Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna. "Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi." Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku. 
2/25/202213 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard. Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.
2/4/202215 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar. V 18. vzporedniku se odpravljamo na zahod, v mislih pa imamo predvsem krizo, ki tli na vzhodu. Ob intenzivnih srečanjih med ruskimi in ameriškimi diplomati v tem tednu z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o možnostih vojne v Ukrajini. So Rusi pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, na katere Nato ne pristaja, je vojno še mogoče preprečiti? Kako bi se v primeru ruskega napada na Ukrajino odzvale ZDA, kaj nam odzivi lahko povejo o prioritetah ameriške zunanje politike? Razmišljamo tudi o tem, kaj bi vojna pomenila za predsednika Bidna, ki mu po enem letu vladanja javnomnenjske ankete kažejo vse nižjo podporo.
1/28/202218 minutes, 28 seconds
Episode Artwork

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi. Nemška diplomacija se je veliko ukvarjala z Ukrajino in Rusijo, Nemčija si namreč želi biti vpletena v reševanje tega konflikta. Tako je bil generalni sekretar Nata na obisku pri novem kanclerju Olafu Scholzu, zunanja ministrica Annalena Baerbock v Ukrajini in Rusiji, ameriški zunanji minister v Berlinu. Bo nova nemška vlada ohranila evropski primat v sodelovanju z Rusijo? "Težko. Nemci se zelo bojijo tega zapletanja odnosov. Strokovnjaki ocenjujejo, da kopičenje vojske na meji z Ukrajino z ruske strani naj ne bi bilo dovolj za vdor v Ukrajino, a skrb in strah ostajata. Angela Merkel ne le, da je imela dostop do Putina, bila je prva dama nemške zunanje politike, ne vem, ali se spomnite, kdo je bil pred njo zunanji minister. Nemčija ima zdaj vmesno vlogo in odnos z Rusijo izgublja." – Polona Fijavž, berlinska dopisnica Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska v teh mesecih ni dosegla veliko s svojimi trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo.  "Stanje je po več kot šestih mesecih popolnoma nespremenjeno, kar priča o tem, kako poljska vlada ne rešuje problema, ampak ga marginalizira. Ni našla nikakršne rešitve, ne le, da se razmere niso izboljšale. Begunsko-migrantska pot se je v tem času ohranila kot najhitrejša pot v Zahodno Evropo, kljub nemogočim razmeram." Poljska je trikilometrsko območje okoli meje zaprla za javnost, kar jezi nevladne organizacije. Ljudje v bližini so obremenjeni vse od avgusta, travme doživlja tudi poljska obmejna vojska. "Ljudje v bližini so na tem območju dnevno podvrženi preiskavam policistov, tudi njihov vsakdan je otežen, a vseeno hodijo po gozdovih s hrano in pomagajo ljudem. Poljska vlada se s tem ne ukvarja, to je prepustila vojski in ljudem. Tudi obmejni vojaki so travmatizirani zaradi odredb in ukazov, kaj se od njih pričakuje. Z namenom branjenja zunanje meje Evropske unije je Poljska žrtvovala tudi svoje prebivalce." Nova nemška vlada v koalicijski pogodbi načrtuje tudi številne spremembe, ki bodo imele posledice za družbo, večina Nemcev ocenjuje, da pozitivne. Med drugim bi uvedli volilno pravico že s 16 leti, možnost hitrejše pridobitve nemškega državljanstva, nemški minister za pravosodje pa je te dni napovedal, da bodo črtali tudi člen 219a, ki prepoveduje zdravnikom, da bi na svojih spletnih straneh imeli zapisano, na kakšen način opravljajo prekinitve nosečnosti. Do leta 2019 je bilo celo povsem prepovedano imeti to storitev na seznamu, potem so ta ukrep omilili, a še vedno z omejitvijo,  da ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način se poseg opravi.  "Ta razprava v Nemčiji poteka že leta. Člen je bil uveden v obdobju nacional-socializma in je povsem neprilagojen digitalni dobi. Člen je bil vseeno dvomljiv, ker je še vedno prepovedoval, na kakšen način zdravniki to objavijo. Moramo pa vedeti, da so morale ženske, ki so v Nemčiji želele prekiniti nosečnost, do leta 2019 klicati zdravnike in preverjati, kdo ta poseg sploh izvaja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bilo 72 odstotkov teh žensk, pripadnic digitalne dobe, mlajših od 35 let. Zdaj bodo lahko zdravniki na svojih spletnih straneh objavili podrobnejše informacije o postopku prekinitve nosečnosti, kar velik del nemške družbe vidi kot velik korak naprej."
1/21/202221 minutes, 20 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Srbija

Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina. Z enoletno zamudo si Novi Sad naziv Evropske prestolnice kulture zdaj deli s Kaunasom v Litvi in mestom Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Svečano otvoritev, ki je simbolično potekala sinoči ob 20.22, so pripravili spektakel "Zeniteum :: 2022" režiserja Dragana Živadinova, ki si ga je ogledal tudi dopisnik z Balkana Boštjan Anžin. "Veljaven ukrep v Srbiji je, da se na prostem ne sme zbrati več kot 500 ljudi. Na otvoritvi EPK jih je bilo po moji oceni blizu 10.000. In podobno se Srbi omejitev niso držali ob praznovanju novega leta, saj se je tudi takrat kljub prepovedim množično praznovalo." Dotaknili smo se tudi najbolj vroče srbske, a tudi planetarne teme, avstralskega teniškega škandala in njegovega glavnega junaka Novaka Đokovića. "Srbsko občinstvo je še vedno prepričano, da bo njegov odvetniški tim uspel in da bo Đoković v ponedeljek lahko nastopil na turnirju. Pričakujejo, da ga je vse to samo spodbudilo k temu, da bo boljši. V resnici pričakujejo njegovo zmago, on je tukaj res narodni heroj."
1/14/202214 minutes, 18 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič. Z njim se pogovarjamo tudi o tem, da je francoski predsednik Macron javnost razburil z malce vulgarno izraženo idejo, kako dovolj razjeziti necepljeno prebivalstvo, da bi uvidelo smiselnost cepljenja. Če bo predlagano pravilo PC potrdil še zgornji dom parlamenta, bo namreč že s 15. januarjem življenje v Franciji za necepljene bistveno oteženo. Tako bo tudi za vse, ki jih poslovne ali zasebne poti vodijo med Brusljem in Ljubljano. Vse do konca februarja namreč med mestoma ni več neposredne letalske povezave.
1/7/202215 minutes, 23 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih. Če smo Italijo še pred dvema mesecema hvalili, kako dobro ji gre boj proti pandemiji, pa v praznično obdobje vstopa z več kot 40.000 novimi okužbami dnevno. Stanje v bolnišnicah je zaenkrat pod nadzorom, vlada pa se trudi, da bi se izognila zaporam. A vendar: včeraj je sprejela nov paket ukrepov, pove naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec. "Včerajšnja novost je, da so maske znova obvezne tudi na prostem za vse in po vsej Italiji. Na prireditvah na prostem ali v zaprtem prostoru, pa tudi v javnem transportu morajo viti te maske tipa FFP2." Ukrepe bo treba spoštovati tudi na italijanskih smučiščih. Mnoga so preteklo sezono čas brez turistov izkoristila za nove investicije, zato lahko marsikje naletimo na nove žičnice. "Smučišča v Italiji so tako v Alpah, kamor gremo Slovenci zelo radi, kot tudi v drugih gorovjih proti jugu povsod odprta. Smuka torej je, spričo nizkih temperatur in snega menda tudi odlična. V Dolomitih so trdno odločeni speljati to sezono, potem ko so lani ostali zaprti prav vso zimo." Zaenkrat je težko napovedovati, kako uspešna bo letos zimska sezona v Italiji. Trenutni režim je naslednji - z navadnimi vlečnicami in odprtimi sedežnicami se lahko pelje kdorkoli. Za vožnjo s kabinskimi žičnicami, sedežnicami z vetrobranom in smučarskim avtobusom ter pri nočitvah je potreben P, C ali T pogoj. Če pa bi med smučanjem hoteli na toplo in pojesti kaj v notranjosti lokalov, morate biti cepljeni ali prebolevniki. 24. december pa je v Rimu prav zaradi božičnih praznovanj izredno zanimiv dan. "Dopoldne je vzdušje skoraj nevzdržno, na vsakem koraku vlada gneča in nakupovalna živčnost. Okoli ure kosila se bo središče mesta začelo prazniti, nato nastopita uri premirja, ko vsi izginejo, zvečer pa zažarijo okna domov."
12/24/202114 minutes, 51 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
12/17/202113 minutes, 38 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza. Dopisnica Petra Kos Gnamuš se oglaša iz države, v kateri predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Pri severnih sosedih se izteka tritedensko zaprtje javnega življenja zaradi omejevanja epidemije. A to ne pomeni, da bo nenadoma znova vse odprto.  "Novi avstrijski zvezni kancler je na novinarski konferenci, še preden se je pogovarjal s stroko in deželnimi glavarji, dejal, da je vlada obljubila odprtje države 12. decembra in da bo to obljubo tudi izpolnila. Potem je hitro postalo jasno, da zagon javnega življenja in gospodarstva ne bo tak, kot bi si Avstrijci želeli. Vlada je dopustila, da se zvezne dežele same odločajo o odpravi ukrepov glede na razmere, ki jih imajo. Vse se odpira v treh zveznih deželah: na Gradiščanskem, Tirolskem in Predarlskem." Božični sejmi s hrano in pijačo le za s seboj Ko v Avstriji vstopiš v lokal, moraš pokazati potrdilo PC in se registrirati, kar je veljalo že pred četrtim zaprtjem, spet so dovoljene prireditve z največ 2000 obiskovalci, kjer morajo biti sedišča določena, obvezno je nošenje mask FFP2. Nočni lokali bodo tudi v smučarskih središčih ostali zaprti. "O vnovičnem zagonu turizma še ne moremo govoriti," pove dunajska dopisnica.  "Nekdo, ki potuje v Avstrijo, se mora najprej pozanimati, kakšna pravila veljajo v posamezni deželi, sploh če načrtuje krajši dopust, ker zaprtje hotelov in gostiln v posameznih deželah velja tudi za smučarska središča."  Težav je veliko Vlada je ob zavedanju pomembnosti zimske turistične sezone sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu. Glavna ukrepa sta možnost skrajšanega delovnega časa in nadomestilo za izpad dohodkov. "Številni gostinci in hotelirji so povedali, da je ta pomoč namenjena predvsem večjim podjetjem, sami pa so bili ob četrtem zaprtju deležni le manjše pomoči." Avstrija se je kot prva država odločila za uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 14 let. Kako nameravajo izvesti in nadzirati obvezno cepljenje. "Vlada je včeraj predstavila osnutek Zakona o obveznem cepljenju, ki bo obvezno od 1. februarja prihodnje leto. V osnutku je za necepljene predvideno, da bodo že sredi marca prejeli kazen v višini 600 evrov, ki se bo, če še vedno ne bodo cepljeni, ponavljala na tri mesece. Cepljenje ne bo obvezno za mlajše od 14 let in za nosečnice ter določene izjeme."
12/10/202114 minutes, 24 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji. Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati.  "Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." – Karmen Švegl V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom? "Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila." Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu? "Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra." 
12/3/202115 minutes, 58 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje. Uvedba covidnih potrdil za javne in državne uslužbence je na Hrvaškem izzvala najbolj množične proteste preteklo soboto na Trgu bana Jelačića. "Bilo naj bi več kot 23 tisoč ljudi. To ni bil spontan shod, protestniki so prišli iz cele države. Na protestih je bila heterogena družba - proti cepljenju, proti vladi, za svobodno izbiro, proti fašizmu ... " Poleg nezaupanja v medije se krepi tudi nezaupanje v politiko. "Epidemija na Hrvaškem traja skoraj dve leti, ljudje so naveličani, predsednika države in vlade pa govorita medijem, kako naj opravljajo delo, o čem naj poročajo. Predsednik države celo nasprotuje nekaterim ukrepom, je za cepljenje, a pravi, da naj se ljudje obnašajo kot hočejo."
11/26/202112 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi. Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti. "Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo." Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije. "Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo." Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.
11/19/202120 minutes, 21 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
11/12/202121 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile. V Združenih državah so bile leto dni po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, ta teden spet volitve. Američani so volili lokalne predstavnike, v dveh zveznih državah pa so volili tudi guvernerja. Ti dve sta bili Virginija in New Jersey. "ZDA so nenehno v procesu volitev, to je nedvomno zanimivo, je pa to tudi silno naporen proces tako za politike kot za volivce. Razpoloženje tukaj ni najboljše. Američani so nedvomno naveličani pandemije in raznoraznih ukrepov, predvsem pa smo priča močnemu valu nasprotovanja obveznemu cepljenju za javne uslužbence oz. državne pogodbenike. So pa tokratne volitve prinesle nekatere spremembe. Končno se kaže določen vzpon azijskih Američanov, ki postajajo vse številčnejši, a so še vedno izjemno slabo zastopani v političnem življenju. Zdaj ima Boston prvo županjo v svoji zgodovini in hkrati prvo azijsko Američanko." Ena prvih potez predsednika Bidna po prevzemu položaja je bila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ta teden pa se je Biden udeležil podnebne konference v Glasgowu, kjer se svetovni voditelji dogovarjajo za ukrepanje na področju toplogrednih izpustov in okoljskih sprememb. "Biden to problematiko dobro razume. Tega mu vsekakor ni mogoče očitati. Kar se mi zdi problematično, je, da podpora tej usmeritvi v ZDA ni tako enotna. Tukaj je fosilni lobi izjemno močan, velja pa tudi miselnost, da okoljski ukrepi slabijo konkurenčno prednost ameriškega gospodarstva." Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo še o načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
11/5/202115 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike. 18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks. "Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved." - Andrej Stopar, Washington "V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih." - Vlasta Jeseničnik, Moskva "Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida." - Karmen Švegl, Bližnji vzhod "Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska." Mojca Širok, Bruselj "Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča." - Igor Jurič, Bruselj "Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu." - Janko Petrovec, Rim "Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov." - Petra Kos Gnamuš, Dunaj "Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'." - Boštjan Anžin, Beograd "Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda." - Tanja Borčić Bernard, Zagreb
10/29/202143 minutes, 47 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom. V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš, je "novi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." Kako je nova afera vplivala na javno mnenje? "Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka." Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega.  "Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."  
10/22/202113 minutes, 42 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur. Iz Rusije v zadnjih tednih prihajajo skrb vzbujajoča poročila o visokih številih okuženih in umrlih za covidom, v zadnjih dneh se število umrlih vsak dan giblje tik pod številko tisoč. "V zadnjem dnevu so našteli več kot 32.000 novih okužb in 999 smrt, kar je največ od začetka epidemije. Prebivalstvo Rusije se rekordno krči, napovedi so mračne. V Rusiji so na voljo samo ruska cepiva, polno cepljenih je približno 30 odstotkov prebivalstva." Konca epidemije torej še ni blizu, z njo se bo morala ukvarjati tudi nova zasedba v ruskem parlamentu oziroma dumi, ki je imela v torek prvo sejo. Pomemben je tudi boj za svobodo izražanja v Rusiji. Eden izmed dveh letošnjih dobitnikov je Dmitrij Muratov, ustanovitelj časnika Nova Gazeta, v katerem novinarji odkrivajo zlorabe oblasti. Šest izmed njih so jih zaradi tega tudi ubili. "Je eden redkih neodvisnih časnikov, ki je vedno kritičen do oblasti. Novinarji in uredniki imajo veliko sovražnikov. Težko je biti neodvisen novinar." Sicer pa se je Rusija v teh dneh lotila tudi zelo ambicioznega projekta. Na Mednarodni vesoljski postaji snemajo celovečerec. Ob letošnji 60. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje pa Rusi opozarjajo tudi, da je njihov vesoljski program še vedno zelo uveljavljen. V Amurski regiji gradijo prvi civilni kozmodrom Vostočni, torej izstrelišče vesoljskih plovil, ki bo stal v Rusiji. "V Amurski regiji veliko sodelujejo s Kitajci. Zanimivo je, da so čez Amur zgradili cestni most in gondolo, ki bo lahko vozila ljudi čez mejo med državama. Ko smo se peljali proti kozmodromu, smo lahko videli, da res veliko vlagajo v infrastrukturo, okoli je zraslo novo mesto."  
10/15/202114 minutes, 15 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd

Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne? V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti državam, s katerimi so se voditelji članic Evropske unije ta teden pogovarjali na Brdu pri Kranju. Zahodni Balkan se še vedno sprašuje glede svoje evropske perspektive, a ta po tokratnem srečanju še vedno ni povsem jasna. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne ter kaj bi lahko prineslo napredek pri nekaterih najkočljivejših meddržavnih sporih. Vprašamo se tudi, ali uvrstitev ene besede v skupno izjavo, “širitev”, res lahko štejemo za uspeh. "Evropska unija na Balkanu je zagotovo močna, še posebej po finančni pomoči. Ampak ljudje tukaj ne vem, če bodo to rekli. Poleg tega nimajo alternative. Seveda bi raje živeli tako kot v Berlinu ali Ljubljani, in ne kot v Moskvi. Sicer pa bo večina Balkana v Evropski uniji, še preden bo Evropska unija prišla na Balkan. Izseljevanje je res množično."
10/8/202116 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki. V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija? Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane. "Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – Polona Fijavž Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel? "Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih." Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov.
10/1/202120 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT. Čeprav so referendumi v Italiji redki, se to utegne kmalu spremeniti. Po italijanski zakonodaji morajo zainteresirane skupine, ki želijo razpisati referendum, zbrati pol milijona podpisov – in to je v zadnjih tednih uspelo dvema pobudama. Prva je pobuda za legalizacijo evtanazije v državi, druga pobuda pa je povezana z legalizacijo marihuane. V Italiji bo od 15. oktobra dalje pogoj PCT postal obvezen tudi na delovnih mestih, s čimer imajo težave nekateri italijanski parlamentarci: "V tem smislu lahko nasprotovanje posameznih parlamentarcev razumemo tudi kot taktiko iskanja medijskega prostora – ki ga s plutjem proti toku tudi vedno znova dobijo." Italija je sicer močno precepljena država, čeprav je ritem z začetka poletja nekoliko popustil. Po uradnih podatkih je cepljenje zaključilo 70 odstotkov vseh državljanov, še pet odstotkov pa jih je prejelo prvega od dveh odmerkov cepiva. Najbolj sveža novica, ki prihaja iz Italije, pa je aretacija katalonskega avtonomaša in evroparlamentarca Carlesa Puigdemonta, ki so ga aretirali sinoči na Sardiniji: "Zdaj je v zaporu v Sassariju, njihovo prizivno sodišče pa naj bi danes ali jutri presojalo, ali mu bo podelilo svobodo ali pa bo odobrilo njegov izgon oziroma izročitev Španiji."
9/24/202117 minutes, 56 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva. Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo. "Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo." Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober. Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute. "Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."
9/17/202112 minutes, 27 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, New York

Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida. V New Yorku te dni zaznamujejo 20. obletnico terorističnih napadov, v katerih je bil uničen Svetovni trgovinski center. "Težko je govoriti, da so se mestu že zacelile vse rane, saj je območje preveliko, da bi razmišljali na ta način," pravi dopisnik Andrej Stopar. Kakšno podobo predstavlja New York? "New York je mesto, ki je tudi globoko ranjeno po pandemiji, še bolj, ker je pandemija časovno raztegnjena. Precej prodajaln in restavracij je zaprtih. Gre za mesto, ki trese hlače in gre naprej. Kaže odraz vseh tragedij, a živi dalje."  Pred nekaj dnevi se je še zadnji ameriški vojak umaknil iz Afganistana, ki so ga napadli skoraj takoj po terorističnih napadih 11. septembra 2001. "To, kar so Američani upali, da bodo teroristični napadi prinesli k večji enotnosti, se ni zgodilo. Svet je danes bistveno bolj razdeljen kot pred dvajsetimi leti."  Tudi letošnji september New Yorku ni ravno prizanašal. Orkan Ida je vzhodu Združenih držav prinesel velike količine padavin in zaradi poplav je tudi na območju New Yorka umrlo več deset ljudi. Deli mesta so se spet znašli pod vodo. To se ni zgodilo prvič. Kako bodo oblasti ukrepale in skušale zaščititi New York pred podobnimi katastrofami? "Težava New Yorka in drugih velikih ameriških mest je infrastruktura: kanalizacija, vodovodni sistem, sistem za napajanje z električno energijo. V invazivnih ujmah te zadeve odpovedo. Pričakovali bi odpornejšo infrastrukturo, tako bi lahko pomagali tudi New Yorku. A treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, tudi volitve newyorškega župana bodo." 
9/10/202115 minutes, 19 seconds
Episode Artwork

Mojca Širok, Bruselj

Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah? Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik. Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU." Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
9/3/202115 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Avstrija

Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev- V 18. vzporedniku se pogovarjamo o aktualnih temah v naši severni sosedi. Kriza v Afganistanu odmeva tudi v Avstriji, a sprašujejo se predvsem o tem, koliko prebežnikov bodo sprejeli in kako bi preprečili ponovno odprtje balkanske migrantske poti. Z našo dunajsko dopisico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o ostrih odzivih na napoved gradnje drugega bloka nuklearke, pravilih za delovanje šol v novem šolskem letu, Avstrijci želijo predvsem mlade spodbuditi k cepljenju. V pogovoru pa tudi o predlogu za uvedbo pravila “C” za nekatere dejavnosti in odnosu mladih Korošcev do cepljenja. "Politika ima vso podporo avstrijske javnosti, ko izraža velike pomisleke glede gradnje NEK2. Moti jih protipotresna varnost. Avstrijci tudi nimajo jedrske elektrarne. Pripravljeni so pomagati Sloveniji, da bi več izkoriščali obnovljive vire energije."
8/27/202111 minutes, 55 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let. V 18. vzporedniku seveda pogledujemo proti najbolj razgretemu svetovnemu kriznemu žarišču. Po prevzemu oblasti v Afganistanu talibani konsolidirajo svoj nadzor nad državo, ki jo že več kot 40 let pretresajo nenehni spopadi. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšne bodo posledice hitre vojaške zmage talibanov za civiliste, kako bo boleč poraz vplival na prihodnost Združenih držav in Nata, kateri igralci na mednarodnem prizorišču v talibanih vidijo novo priložnost in kako bo spremenjeno razmerje moči vplivalo na dogajanje v regiji. "Rusija in Kitajska se naslajata nad ameriškim porazom, veliko je tudi govora o redkih kovinah, ki jih Kitajska potrebuje. Kitajska ima tudi načrt širiti tako imenovano Svilno pot prek ozemlja Afganistana."
8/20/202118 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin

Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus. "Novi val epidemije je že zajel Nemčijo. Največja razlika, ki jo opažam v primerjavi s Slovenijo, je, da bodo v Nemčiji brezplačne hitre teste ukinili sredi oktobra, da se ljudje lahko vrnejo s počitnic in se testirajo. Testiranje ostaja brezplačno za mlajše od 18 let, nosečnice in tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti. V Nemčiji je cepljenih 62 odstotkov prebivalcev, Angela Merkel je rekla, da potrebujejo še 15 odstotkov cepljenih, a k cepljenju ne spodbujajo otrok, temveč starejše." Nemčija je zdaj najmočnejše evropsko gospodarstvo, a na današnji dan pred 60 leti je med Zahodno in Vzhodno Nemčijo zrasel 155 km dolg zid, ki je državi ločeval skoraj 30 let. Kako se posledice te delitve v nekoč razdeljenem Berlinu čutijo še danes? "V Vzhodni Nemčiji se ljudje še čutijo deprivilegirane. Ta združitev je nesrečna in ne deluje najbolje, Vzhodni Nemci se počutijo kot drugorazredni prebivalci. Bolj kot za združitev obeh Nemčij je šlo za ukinitev Vzhodne Nemčije."
8/13/202123 minutes, 37 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko? Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica Karmen Švegl pravi: "Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov." Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: "Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."
7/23/202124 minutes, 34 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd

Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji. "Sem še prihajajo cepilni turisti, prevsem iz Bosne in Hercegovine in Severne Makedonije. Številni pridejo tudi po drugi odmerek. Sicer pa je zdaj bolj kot ne cepiva po celotni regiji dovolj. Ampak zdaj imamo drugačen turizem. In to je karantenski. Srbija je bila na zelenem območju in za nekatere države, recimo za Indijo, ni bil potreben vizum. Če pa so se Indijci vračali, ker so visoko rizična država, v Kanado, so imeli predpisano karanteno. Temu pa so se izognili tako, da so odšli naprej do Beograda, bili tukaj nekaj dni ali pa tednov kot turisti in nato brez karantene odpotovali naprej." Tokrat smo z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom govorili o presežkih cepiva in manjšem številu ljudi, ki so se pripravljeni cepiti v Srbiji, o tamkajšnji aktualni politični kampanji za zaščito vodnih virov oziroma proti privatizaciji voda, pa tudi o tem, kje bodo Srbi letos preživeli z vročinskimi valovi zaznamovano poletje. Govorili smo tudi o nezmožnosti in nepripravljenosti bolgarskega zmagovalca volitev Slavija Trifonova, da bi sestavil novo koalicijo. "Ni problem v njem, ampak morda v volivcih. Ker vsakič, ko pridejo na volitve, izberejo na takšen način, da koalicije niso mogoče. Stranke v Bolgariji so skregane."
7/16/202112 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono. V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodnim sosedom, ki v teh dneh doživljajo nogometno evforijo. Pred nastopom njihove reprezentance v finalu evropskega prvenstva smo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem izmerili utrip med navijači. "Po vsaki tekmi je razpoloženje boljše, pa več pogrizenih nohtov. V resnici pa je Mancinijeva ekipa lepo presenetila vse. Če bo šlo po njihovih načrtih, potem sem prepričan, da bomo noč na ponedeljek v Rimu prebedeli." Pogledamo tudi na druge teme v Italiji – smrt pevke, igralke in voditeljice Raffaelle Carra, sprejemanje kontroverznega zakona o homotransfobiji in napovedi za osrednji del turistične sezone. "Vsekakor je z zelenim potrdilom zdaj lažje potovati po Italiji, policijske ure več ni, maske na odprtem niso več potrebne, plaže so polne, povsod potekajo poletni festivali – edino, kar manjka, so diskoteke in plesne prireditve."
7/9/202114 minutes, 3 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj

Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU. Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik Igor Jurič, sta bili poudarjeni dve zadevi: "Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."   Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji. Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem. "Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice delta, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."
7/2/202116 minutes, 30 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo? Tudi naši južni sosedje danes praznujejo dan državnosti, ki za razliko od slovenskega ni dela prost dan, a so zato v torek tudi na ta način obeležili dan antifašistične borbe. V vsakem oziru tudi osamosvojitveni praznik, praznik samostojnosti, neodvisnosti od neželenih tujih vplivov. Novi zagrebški župan Tomislav Tomaševič se tudi že sooča s preteklostjo – iz omar padajo okostnjaki, ki so bili tam skriti desetletja. Kot izjemno problematično se zdaj kaže upravljanje stanovanjskega sklada, in ne gre za samo še eno afero, temveč za kar obsežen kriminalni projekt. Tudi z daljnosežnimi posledicami za občane, državljane. Kako je Hrvaška pripravljena na novo turistično sezono? Če gre soditi po minulem koncu tedna, se hrvaški obeta odlična poletna sezona. Za primerjavo, v tretjem tednu junija so hrvaške avtoceste leta 2009 naštele 71.000 vozil, pretekli vikend pa 86.000. Na obali je trenutno okoli 320.000 turistov, od tega 250.000 tujcev, zasedenost pa je najboljša v Istri in v Kvarnerju. V primerjavi z lanskim junijem je trenutno na hrvaški obali 100 % več gostov.
6/25/202114 minutes, 41 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington

O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo. Srečanja ameriških in ruskih predsednikov pa so ponavadi sploh pod drobnogledom. Joe Biden in Vladimir Putin sta se v sredo srečala v Ženevi, na nevtralnem terenu, in se pogovarjala kakšne tri ure. Skupne izjave po pogovoru nista podala, temveč sta vsak svojo izjavo podala na dveh ločenih tiskovnih konferencah. Oba predsednika pogovor hvalita kot spodbudnega, a je zaenkrat prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Biden pravi, da bo treba počakati do pol leta, da bomo lahko ocenili uspešnost teh pogovorov. Očitno sta nakazala veliko stvari, določene stvari sta se nedvomno dogovorila, sedaj pa se bo počasi kazalo to, ali bodo karkoli od tega začeli uresničevati. Predsednik Biden se je ob robu vrha zveze Nato in EU na kratko sestal številnimi voditelji, med njimi ni bilo slovenskega premierja, čeprav s prihodnjim mesecem prevzemamo predsedovanje Evropski uniji. Prav tako je prejšnji teden izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar pojasnjuje: "V prizadevanjih za boj proti korupciji v regiji, kar je ena pomembnih tem ZDA v mednarodnem prostoru, zajema tudi Albanijo. In to je ta novost, to je poudarek tega izvršnega dokaza." 
6/18/202116 minutes, 8 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
6/11/202113 minutes, 50 seconds
Episode Artwork

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
6/4/202112 minutes, 22 seconds
Episode Artwork

Igor Jurič, Bruselj

Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije Vrh voditeljev Evropske unije je ostro obsodil nedeljsko preusmeritev letala družbe Ryanair v Minsk ter aretacijo beloruskega novinarja Romana Protaseviča in njegove partnerke, voditelji pa so med drugim pozvali k sprejetju ukrepov za uvedbo prepovedi preletov zračnega prostora Evropske unije za beloruske letalske družbe in za preprečitev dostopa do letališč v uniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dala jasno vedeti, da gre za napad na demokracijo, napad na svobodo izražanja in napad na evropsko suverenost. Prvotna predvidena tema vrha EU pa je bila strateška razprava o odnosih z Rusijo. Nezakoniti in izzivalni koraki Rusije se nadaljujejo tako znotraj držav članic EU kot onstran, nazadnje s tako imenovanim seznamom neprijaznih držav - tako je v vabilu voditeljem zapisal gostitelj vrha v palači Europa, predsednik Evropskega sveta Charles Michel. K postopnemu odpiranju med poletno turistično sezono pa naj bi pripomoglo tudi digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU-ja predvidoma uvedli konec junija. Voditelji so pozvali k njegovi hitri uveljavitvi, zdi pa se, da se vse skupaj nekako vleče. Kje so težave? Na slovensko predsedovanje Svetu EU bo vplival tudi potek pandemije. Vlada je projekt drugega slovenskega predsedovanja zastavila kar ambiciozno; od julija do decembra je predvidela malo manj kot dvesto dogodkov in od pandemije je odvisno koliko od tega jih bo potekalo virtualno.
5/28/202118 minutes, 43 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
5/21/202116 minutes, 7 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
5/14/202112 minutes, 48 seconds
Episode Artwork

Boštjan Anžin, Beograd

Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost. V Albaniji so imeli konec aprila parlamentarne volitve, po katerih bo oblast očitno obdržala Socialistična stranka premierja Edija Rame. Izid je bil precej tesen, zmago je najprej razglasila celo opozicija, tudi predvolilno dogajanje je bilo zaznamovano z demonstracijami in celo spopadi med privrženci različnih strank. Na volitvah je svoj glas oddal tudi kosovski premier Albin Kurti, ki je vodenje Kosova prevzel pred dobrim mesecem dni po prepričljivi zmagi na volitvah.  Pred kratkim pa so bili na volitvah tudi v Bolgariji, a kot kaže, bodo kmalu spet. Po prejšnjih parlamentarnih volitvah namreč nobena izmed strani ni uspela zbrati večine v novem parlamentu, nihče namreč noče v koalicijo z dosedanjim premierom Bojkom Borisovom in njegovo stranko Gerb. Iz Srbije pa prihaja precej novic v zvezi s cepljenjem, premier Vučić napoveduje celo denarne nagrade v višini 25 € za vsakogar, ki se bo cepil. Cepilne centre odpirajo tudi na nenavadnih lokacijah, od včeraj se lahko prebivalci cepijo kar v nekaterih nakupovalnih središčih. 
5/7/202123 minutes, 5 seconds
Episode Artwork

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni. Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Predsezone na Hrvaškem letos ni: "Tistih nekaj tisoč turistov, ki so te dni na Hrvaškem, težko opišemo kot predsezona. Največ jih je seveda v Istri, nekaj tisoč na Kvarnerju. Med njimi je največ Avstrijcev in Slovencev." Tudi na Hrvaškem pa cepljenje poteka (pre)počasi, vsaj z enim odmerkom je bilo do zdaj na Hrvaškem cepljenih pol milijona državljanov, a kampanja ne poteka brez težav. Poleg tega pa cepljenje spremlja še afera s platformo cijepise.hr, ki je bila mišljena kot enotna baza cepljenih oseb na Hrvaškem, a je bilo z njenim delovanjem veliko težav. Platforma namreč ni integrirana v druge informacijske sisteme in na primer ne beleži zdravstvenega osebja, ki je bilo cepljeno. Poleg tega je program naredilo podjetje, ki se doslej s takšnimi stvarmi sploh ni ukvaralo, je pa lastnik podjetja osebni prijatelj ministra za zdravje. Najbolj vroča tema na zunanjepolitičnem področju, ki se ji na tako imenovanem "Zahodnem Balkanu" je non-paper o spreminjanju meja. Na Hrvaškem je požel veliko jeze, predsednik Zoran Milanović ga je označil celo za veliko sranje in ob tem povedal še, da upa, da dokument ni prišel iz Slovenije, saj da jo spoštuje.
4/30/202113 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Polona Fijavž, Berlin

V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
4/23/202121 minutes, 44 seconds
Episode Artwork

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij. V Rusiji zaradi težkih razmer v zaporu gladovno stavka opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ob ukrajinski meji pa se je zbralo že več deset tisoč ruskih vojakov.  Rusko cepivo Sputnik je trenutno pod drobnogledom Evropske agencije za zdravila, za uporabo v EU ga še ni odobrila, a vseeno so ga nekatere države že začele uporabljati. Od zunaj se zdi, da Rusi cepivo vidijo kot močno orožje diplomacije, znotraj države pa cepljenje prebivalstva poteka zelo počasi, saj Rusi cepljenju niso naklonjeni. 
4/16/202115 minutes, 54 seconds
Episode Artwork

Andrej Stopar, Washington

V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar. Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.
4/9/202117 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

Janko Petrovec, Rim

Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije? Kot pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, razpoloženje ni ravno praznično, ampak bolj spokojno, zaskrbljeno, celo nekoliko pusto – tako v Rimu kot tudi v Vatikanu: "Če razmišljamo s stališča vernika, je veliki petek resnično tesnoben dan – dan podoživljanja tega arhetipskega Jezusovega trpljenja, ki se ga v krščanskem kulturnem svetu že stoletja spominjamo na najrazličnejše načine, da bi tudi v njem našli odgovore lastnih stisk in trpljenj." Ne približuje pa se le velika noč, ampak tudi 80-letnica začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Šesti april je tisti datum, ko so nacistična letala napadla Beograd. Skoraj polovico naše države je za dobri dve leti takrat zasedla fašistična Italija. Na vprašanje, kako bodo pri sosedih zaznamovali to okroglo obletnico, naš dopisnik odgovarja, da, kot kaže, je sploh ne bodo: "Oziroma, natančneje: ne bo je zaznamovalo državno vodstvo. In to je problem." "V Italiji gre pri temi fašističnih zločinov za dva ločena tira: na eni strani so zgodovinarji, ki imajo morda eni bolj levičarske in drugi bolj konservativne poglede, vendar pa se strinjajo glede zgodovinskih dejstev. Problem je zlasti v tem, da zgodovinska dejstva ne privrejo v javni prostor. In za to je kriva zlasti politika. Politika nerada odpira vprašanja fašizma in njegovih zločinov, saj to po navadi sproži burne odzive na desnici. Pri tem igrajo veliko vlogo nekatere izseljenske organizacije, ki imajo v tukajšnjem prostoru veliko moč. Njihova naracija zgodovinskih dogodkov je v veliki meri drugačna od znanstvenih dosežkov in je zgrajena na pojmu 'dobrega Italijana', ki je vedno znova žrtev. In takšen nezgodovinski pogled ima v javnem prostoru veliko uspeha, do te mere, da v šolskih učbenikih za zgodovino skoraj ni omembe italijanske invazije in okupacije Jugoslavije leta 1941, kaj šele, da bi ob tem pisali tudi o fašističnih zločinih na našem območju." Z Jankom Petrovcem smo govorili tudi o tem, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija med epidemijo. Ta je imela prejšnje leto največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države: "Lani je umrlo 700.000 ljudi, kar se ni zgodilo od vojnega leta 1944. Po drugi strani se jih je rodilo samo dobrih 400.000, kar je najmanj od združenja Italije pred 160 leti. Letni saldo je torej minus 300.000 prebivalcev, pri čemer Italiji ne pomagajo več niti priseljenci, ki jih je med epidemijo prišlo občutno manj." "Problem pa je še bolj zavraten. Prejšnje leto se je v Italiji poročilo pol manj ljudi kot v letu pred tem. In ker se dve tretjini italijanskih otrok rodi v zakonu, se demografi bojijo, da bo padec števila rojstev letos in prihodnje leto še občutno globlji. Prve znake so na statističnem uradu opazili že pri rojenih novembra in decembra lani, z drugimi besedami – Italijani so po izbruhu epidemije prenehali načrtovati rojstva otrok."
4/2/202117 minutes, 17 seconds
Episode Artwork

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
3/26/202119 minutes, 49 seconds
Episode Artwork

1/1/10