Kako lahko igro uporabimo kot orodje za učenje v šoli in doma?Odgovore najdete v 26. epizodi. Moja tokratna sogovornica je Mojca Resnik, ustvarjalka IG profila @igrivko.si, po poklicu profesorica razrednega pouka, ki že od njenih začetkov poučevanja igro vpeljuje v svoj pouk. Didaktična igra je bila tudi tema njenega magistrskega dela.Najin pogovor z gostjo se osredotoča na pristop igrivega poučevanja, ki zelo spodbuja k aktivnem sodelovanju učencev. Poudari, kako igrivost povečuje tudi motivacijo (učenci večinoma sploh ne zaznavajo, da se učijo) ter pomaga učencem pri lažjem razumevanju različnih tem.Mojca predstavi in opiše različne konkretne primere takega poučevanja in povratne informacije učencev in staršev. Poda tudi konkretne primere, kje poleg lastne domišljije črpa navdih za ustvarjanje didaktičnih iger.Pogovarjali sva se tudi o izzivih, s katerimi se učitelji lahko srečajo pri uvajanju teh pristopov ter katere je imela sama ter kako jih je rešila.Epizodo konča s konkretnimi nasveti, kako učencem pomagati pri samoregulaciji ter s predstavitvijo konkretnih tehnik, s katerimi lahko skupaj z otroki sprostimo napetost in stres v telesu.KAJ BOSTE PRIDOBILI S POSLUŠANJEM TE EPIZODE?Izvedeli boste, kaj sploh je igrivo poučevanje in kako se nanj kot učitelj pripraviti; zakaj in kako z njim seznaniti starše;ogromno konkretnih primerov dejavnosti poučevanja različnih učnih snovi skozi igro (med njimi tudi poštevanke✖️➗);seznanjeni boste z morebitnimi izzivi takšnega načina poučevanja in kako se jih lahko znebite;ideje za lastno ustvarjanje didaktičnih iger;konkretne nasvete, kako otrokom pomagati pri samoregulaciji;konkretne tehnike, s katerimi lahko skupaj z otroki sprostimo napetost in stres v telesu;in še mnogo več.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) iz leta 2016 najmanj 1 ali 2 ženski od 10 po porodu postaneta depresivni in/ali tesnobni. Na NIJZ tako ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe trpi od 1.800 do 3.600 žensk po porodu.Ker je to tema, o kateri se še vedno premalo govori, sem zelo hvaležna, da je moja sogovornica Jana Miklavčič tako odkrito spregovorila o svojih dveh izkušnjah poporodne depresije in nam dala dragocene vpoglede v njena doživljanja in občutja.Epizodo z Jano sva sicer posneli že aprila lani. Tako so se nekateri podatki seveda spremenili, bistvo epizode pa seveda ostaja enako. Jano sedaj najdete pod IG profilom @cesnjana, takrat pa je ustvarjala pod imenom @zerowastemami.KAJ BOSTE PRIDOBILI S POSLUŠANJEM TE EPIZODE?Jana v pogovoru deli svoje izkušnje, opiše svoje znake poporodne depresije in načine podpore, ki jih je poiskala in so ji koristile ter so jo podprle. Skozi ves pogovor pa lepo izpostavlja, da smo si ženske med seboj različne in da ni nujno, da bodo točno njeni načini podpore koristili tudi drugim ženskam pri podobnih občutjih. Vsaka ženska dobi potrditev, da naj posluša sebe in išče ter izbira načine podpore, ki njej sami koristijo. Sama čutim takšne pogovore izjemno dragocene tudi v tem, da ugotovimo, da v teh občutjih nismo same.Zadnji del sva namenili pogovoru o nežnejšem ravnanju tudi do narave oz. načinu življenju, ki pridela manj odpadkov - o t. i. less waste pristopu. Pri obeh delih pogovora bi potegnila vzporednici, ki jih je izpostavila moja sogovornica in sicer, da bodimo nežnejši do sebe in do narave, v obeh primerih (in v materinjenju in v odnosu do okolja) pa si ne ustvarjajmo dodatne teže s prepričanjem, da potrebujemo biti pri tem popolni.Vesela bom vsakega vprašanja, mnenja, delitve vaše izkušnje. Lahko mi pišeš tudi na [email protected].