Ivo Boscarol je relativni novinec v svetu borznega investiranja. Je samouk. V portfelju ima 85 delnic. Zakaj ne kupuje skladov, ki kotirajo na borzi? Zakaj se odloča za investicije v nepremičnine in kako s tem premaguje inflacijo? Denar služi tudi s posojanjem denarja. Kdo si pri njem izposoja in po kakšni obrestni meri? Poleg tega investira v podjetja, v nekaterih kot strateški investitor, v nekaterih bolj kot angelski investitor. Razgaljamo portfelj enega najuspešnejših podjetnikov, ki pravi, da podjetja ni prodal, temveč da ga je dobro poročil.

Kako lahko kot mali vlagatelj investiramo na trg energentov? O investiciji v solarne panele, električne avtomobile, baterijski hranilnik in pameten dom - kakšne so cene? "Vse gre v smeri pocenitve," pravi sogovornik. Z Janom Bohincem spoznavamo svet trgovanja z energenti.

Tečajnice glavnih kitajskih indeksov so se od objave ukrepov centralne banke za spodbujanje gospodarstva okrepile za več 10 odstotkov. Zdaj prihaja trenutek streznitve! Se splača investirati v kitajske indekse? Na kaj moramo paziti, ko pogledujemo proti Kitajski? Pred mikrofonom Sašo Šmigič, dober poznavalec Kitajske, sicer član uprave Generali Investments. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

V zadnjem desetletju se je zgodila demokratizacija financ in s tem je postalo investiranje dostopno širšemu krogu ljudi. Oktober je mesec varčevanja. Oglasile se bodo številne finančne institucije in združenja, ki se bodo pohvalili, kaj vse so storili za večjo finančno pismenost Slovencev, pa vendar živimo v popolnoma drugačnih časih in finančno opismenjevanje zlasti mladih se dogaja na družbenih omrežjih. Mladi zaupajo vplivnežem. Tu pa se skriva kup pasti! Epizoda je objavljena tudi na Youtube.

Kar 614 tisoč Slovencev varčuje za dodatno pokojnino v skladih življenjskega cikla, ki jih ponujajo pokojninske družbe in zavarovalnice. To pomeni slabi dve tretjini vseh, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Svojim zaposlenim je decembra 2023 dodatno pokojninsko kolektivno zavarovanje omogočalo 7.647 delodajalcev. Višina sredstev, ki so zbrana v pokojninskih skladih, je decembra 2023 po podatkih ministrstva za delo znašala 3,32 milijarde evrov.  Spoznajmo sklade življenjskega cikla. Kakšni so stroški, donosi, naložbene politike? Pred mikrofonom sta - Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A - Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica

V podkastu Money-How smo se pogovarjali o upravljanju državnega dolga in tveganjih, s katerimi se sooča država. Šef zakladništva Marjan Divjak poudarja pomen učinkovitega financiranja in likvidnosti na kapitalskih trgih ter širjenje baze investitorjev, med katere omenja tudi male vlagatelje. Divjak se dotakne tudi aktualnih tem, kot so monetarna politika, skupno zadolževanje v EU, izdaja obrambnih obveznic. Komentira tudi uspešnost izdaje ljudske obveznice, ki jo je država izdala pred dobrega pol leta. V drugem delu pogovora Marjan Divjak razloži, kako je Slovenija sodelovala v programu eksperimentalne izdaje digitalnih obveznic. Govori tudi o samurajskih obveznicah in strategiji diverzifikacije na različne trge, kot so japonski, kitajski in švicarski trg. Divjak poudari zniževanje dolga države in potrebo po likvidnosti evrske krivulje. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

"Začeti je težko, nadaljevati še težje," komentirata sogovornika proces zbiranja sredstev od številnih investitorjev. Sogovornika, ki sta tako partnerja v poslu kot življenju, imata jasen cilj – lovita "samoroge". Zavedata pa se, da je lahko tudi do polovice investicij zgrešenih oziroma se naložbe odpišejo. Sklad si ne more privoščiti, da ne bi imeli zmagovalnega konja v portfelju ali več njih. Sogovornika zadovoljno izpostavljata dve podjetji, kjer so bili zaslužki večji od 10-kratnika. Z investiranjem v zagonska podjetja so povezana precejšnja tveganja. Ideja, ki morda na papirju zveni zanimivo, v praksi potem ne zaživi. "Sem kot psiholog," pravi Jure Mikuž, ko je govora o menedžiranju karakterjev ustanoviteljev. Ocenjevanje tega je namreč ena najbolj pomembnih nalog upravljavca v procesu odločanja za investicijo. Poleg investicij, ki so zelo tvegane, obstaja še eno tveganje – nujna zakonska zveza. Investitorji so od njiju celo zahtevali podpis predporočne pogodbe. Kako je sestavljen njun zasebni portfelj investicij? Katere panoge najbolj spremljata? Kako iščeta investicije? Epizoda je objavljana tudi na Youtube

7 vprašanj, ki bodo oblikovala naslednje desetletje - Veličastnih 7: Kam gre tehnološka panoga in ali lahko ustvarja takšne donose še naprej. Kakšni so obeti za druge sektorje in regije? - Geopolitična tveganja: Je trg postal imun? Obrambne naložbe – zamujena priložnost? - Denarna politika: kolikokrat bodo centralne banke zarezale v obrestne mere in kaj to pomeni za naše naložbe in inflacijo? - Državne blagajne in demografska bomba: Kaj to pomeni za trg in različne naložbe? - Opeka, draga opeka: kako živeti in zaslužiti z nepremičninami - Kitajska – novi črni labod ali neverjetna priložnost - Bitcoin in prijatelji: Promptni ETF. Kam gre razvoj denarnega sistema? Kje bomo čez 10 let? Gosti okrogle mize: - dr. Mojmir Mrak, redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, katedra za denar in finance - Matjaž Filipič, solastnik in partner v podjetju KF Finance - Andraž Grahek, direktor in partner, Capital Genetics - Nejc Bizjak, vodja poslovnih operacij in strategije, Bitstamp - Andraž Brili, ocenjevalec vrednosti nepremičnin, Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Kaj se dogaja v panogi umetne inteligence? Kdo so konkurenti Nvidie? Katere delnice spremljati s tega področja? Kje je recesija? Se napihuje balon? Kako bodo vplivale volitve na borzne trge? Pa poteze centralnih bank? Kako spremljati trge? Pred mikrofonom: David Zorman, upravljavec premoženja pri Generali Investments

S Caleb Silverjem iz Investopedie sva se pogovarjala o različnih temah vezano na investiranje ter upravljanje denarja, dotaknila sva se avgustovskega popravka. Caleb poudarja pomen razpršenosti portfelja in spremljanja trendov. Ključno je, da vemo, kaj se z našimi naložbami dogaja, tudi v času popravkov, pravi, in dodaja, da je pomembno, da se izogibamo impulzivnim odločitvam. Glavni poudarki:  - Razpršenost portfelja je ključna za zmanjšanje tveganja in doseganje dolgoročnih ciljev - Spremljanje trendov in razumevanje gibanja finančnih trgov je pomembno pri odločanju o naložbah - Impulzivne odločitve pri vlaganju lahko vodijo do slabih rezultatov - Pretekla finančna dogajanja, kot je kriza leta 2008, opominjajo na potrebo po razumevanju tveganj in dolgoročnem načrtovanju - Politika in gospodarski dogodki lahko močno vplivajo na finančne trge Epizoda je objavljena tudi na Youtube 

Na borzi nikoli ni dolgčas. Tudi poleti ne. Čeprav smo na "podkast" počitnicah, smo analizirali zadnji popravek na borzi, ki je prestrašil marsikaterega vlagatelja. V ponedeljek, 5. avgusta, smo bili priča hitremu od pet do osem-odstotnemu popravku na borzi. Mali vlagatelji so se odzvali s prodajo, institucionalni vlagatelji pa z nakupi. Da je bil strah na borzi precej prisoten, je potrdil tudi indeks nihajnosti, ki mu poljudno pravimo indeks strahu. Ta je znotraj dneva poskočil na rekordno raven. Indeks strahu in pohlepa pa se je usmeril v območje ekstremnega strahu. Glede na to, da so pred nami negotovi časi, polni potencialnih tveganj za podobne popravke kot v začetku avgusta, smo preverili, kako ravnati, ko se tako stresejo tečajnice? Pred mikrofonom Andraž Grahek in Matej Šimnic, oba iz Capital Genetics. Epizoda je objavljena tudi na Youtube