Ruski pravoslavni metropolit Hilarijon Alfejev je napisal študijo o znamenitem piscu t. i. Orientalske krščanske cerkve Izaku Sirskem. Škof, puščavnik in tudi mistik Izak Sirski je živel v sedmem stoletju na območju današnjega Iraka. Pisal je poglobljene spise o Božji ljubezni, ki še zdaj odmevajo v krščanstvu. Knjigo tega pomembnega krščanskega teologa bo predstavil prevajalec Alfejeve knjige, predavatelj na TEOF dr. Simon Malmenvall.

V Katoliški Cerkvi tretjo oktobrsko nedeljo tradicionalno obhajajo kot svetovni misijonski dan in Misijonsko nedeljo. Letošnje geslo se glasi: »Pojdite in povabite vse na gostijo«. Oktober pa ni le mesec svetovnega misijona, ampak tudi mesec svetega rožnega venca. O misijonih in redu uršulink ter veri smo se pogovarjali z gostjo, sestro uršulinko Andrejo Godnič.

Sveta Terezija Avilska je cerkvena učiteljica in ena od najbolj znanih svetnic Katoliške cerkve. Skromna španska redovnica je že v svojem času veljala za mistikinjo in duhovno učiteljico. Ob njenem bližnjem godu ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s profesorjem na St. Mary University v Londonu dr. Petrom Tylerjem o tej izjemni svetnici.

V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.

Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je sočutje čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga. Ta definicija pa je nekoliko drugačna od tega, kako sočutje razumejo v lamaizmu oz. tibetanskem budizmu, kjer obsega tudi druge pomembne vidike budizma – na primer razumevanje praznine, soodvisnosti in tudi prepričanje, da smo v svojem bistvu vsi ljudje enaki in dobri. Več smo izvedeli v pogovoru z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in učiteljev, ki živi v samostanu Šerab Ling v Indiji, avgusta pa je za nekaj dni obiskal Slovenijo.

Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem daje slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi, je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.

Ponavljamo razmišljanja biblicista, akademika dr. Jožeta Krašovca o Mojzesu. Kdo je bil ta človek, ki je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta in ga povedel v obljubljeno deželo?

V mesecu avgustu obhajamo pomemben praznik o veličastnem Jezusovem spremenjenju na gori. Pričuje o Jezusu kot odrešeniku in božjem sinu ter o rasti tudi za kristjane da bi postali bližje nebeškemu kraljestvu, saj so navzoči lahko za trenutek videli njegovo božanstvo. Kaj globljega pa sporoča praznik in evangelijski odlomek pa nam bo zaupal naš gost doc. dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.

Marijino vnebovzetje je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. To je eden od največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v zgodnjem krščanstvu. Kakšna je vloga Marije v krščanstvu, in kakšno težo ima v kontekstu Božjega sina? Preučevanje Marije je v večji meri zaobjeto v posebni teološki vedi imenovan mariologija. Posebno mesto pa Marija nosi tudi v srcih Slovencev, saj imamo številne romarske kraje po državi, ki so dobro obiskani. O vlogi Marije bo spregovoril izkušen teolog, slovenski duhovnik Franci Petrič, ki je bil dolga leta tudi odgovorni urednik tednika Družina.

Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se bomo pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem. V duhovnih izročilih vseh časov so imele sanje poseben pomen za človeka. Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se bomo pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.

V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Damjanom Ristićem o sanjah in duhovnosti. S sanjami so se in se še vedno ukvarjajo številna verstva. Veliko ljudi je verjelo, da se različna božanstva človeku oglašajo v sanjah. Te imajo tudi pomembno vlogo tudi v Stari zavezi Svetega pisma.

Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Iz Lurda so sporočili, da bo treba mozaike patra Marka Rupnika nekega dne odstraniti. To se sicer ne bo zgodilo takoj, ampak postopno. Rupnikovi mozaiki takrat ne bodo uničeni, saj niso prilepljeni. Le premestilo se jih bo drugam. Kot je za francoski katoliški časopis La Croix povedal lurški škof Jean-Marc Micas, mozaiki preprečujejo, da bi Lurd dosegel vse ljudi, ki jim je namenjeno sporočilo svetišča. Odločil se je, da jih glede na strasti in nasilje, ki ga ta tema spodbuja, ne bodo odstranili takoj. Pater Marko Rupnik se medtem še vedno ni odzval na obtožbe o spolnih in psihičnih zlorabah 20 ljudi. Javnost je za njih izvedela ob koncu leta 2022. O značilnostih in razlogih za odločitev lurškega škofa smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom patrom Brankom Cestnikom, blogerjem, kolumnistom in pisateljem.

Obiskali smo vseslovenski duhovni center mladih v Ženavljah na Goričkem. Naš gost je tamkajšnji pastor dr. Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije, sicer pa je zdravnik šolske medicine v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Govorili bomo o mladih, veri, upanju in dojemanju časa v katerem smo.

Muslimansko romanje v Meko, ki mu z drugimi besedami pravimo hadž je dolžnost odraslega muslimana, da se odpravi v Savdsko Arabijo. Kako ta izkušnja predstavlja življenjski cilj posameznika islamske veroizpovedi? Hadž velja za enega izmed petih stebrov sunitske veje islama in enega od desetih vej šiitskega islama. Zakaj romanje ni dovoljeno nemuslimanom in kaj sploh pomeni Kaba?

Ob zaključku šolskega leta številni mladi za zahvalo romajo v Marijino svetišče na Brezjah. To je postalo že tradicija. Kaj romanje pomeni za mlade, za njihovo vero, kakšne tematike so izpostavljene in zakaj pritegne toliko mladih, da se ga udeležijo? O vsem tem se bomo pogovarjali z Marijo Ano Klančar iz Katoliške mladine v Sloveniji.

Pravoslavje, je eno izmed treh osrednjih vej krščanstva, ki je predvsem razširjeno v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Kakšne so poglavitne teološke in zgodovinske premise delitve med tako imenovano Cerkvijo Vzhoda in Zahoda? Kaj pomeni organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha, ki ji z drugo besedo pravimo avtokefalnost, in kako živ je ekumenizem v krščanskih skupnostih po svetu? O tem dr. Aleš Maver.

Pred dobrim mesecem dni je minilo 80 let od deportacije prekmurskih Judov v nemška koncentracijska uničevalna taborišča. Tudi zato je gostja naše tokratne oddaje Judinja Sara Božanič iz Murske Sobote – potomka ene redkih preživelih depotirank iz zloglasnega Auschwitza. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica, podjetnica in pisateljica. Kako iz vseh teh svojih identitet – zlasti judovske - črpa veselje do življenja in radost bivanja?

Kako se verujoči človek spopada z življenjskimi krizami? Kdaj se začnemo spraševati o pomenu religije in duhovnosti v svojem življenju? O tem, koliko mora psihoterapevt upoštevati klientovo duhovno razsežnost življenja, pa tudi o moči molitve z zakonsko in družinsko psihoterapevtko Meto Košir.

V Ljubljani je potekala znanstvena konferenca o papežu Piju II. Svet in tudi naše kraje je s svojim delovanjem zelo zaznamoval. Živel je v času prelomnih sprememb. Kakšen je bil njegov prispevek k družbi in odnos do izzivov s katerimi se je srečeval, ter kakšno zapuščino je pustil? V naš studio smo povabili teologa Jana Dominika Bogataja, ki je raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Anjo Božič, doktorsko študentko na Srednjeevropski univerzi na Dunaju.

V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.

Kako oznanjati krščansko držo v praktičnem življenju? O tem v oddaji govorita dva intelektualca, kristjana, žena in mož: Nina in Zoran Mladenović iz Ljubljane. Nina je univ. dipl. pravnica, podsekretarka na ministrstvu za finance, Zoran pa je univ. dipl. ekonomist, svetovalec za analitiko na Računskem sodišču RS. Oba sta novorojena kristjana iz obnebja evangelijskih protestantskih cerkva, iskrena in iskriva pričevalca svoje konkretne krščanske drže.

Gost akademik, večkratni doktor znanosti Jože Krašovec, biblicist, filozof in teolog nam bo skozi prizmo Svetega pisma predstavil odnos do dela. Kaj je o tem zapisano v Stari in Novi zavezi? Akademik Krašovec bo spregovoril tudi o tradiciji vzhodnega krščanstva, kako se pravoslavni kristjani spominjajo Kristusove zmage na smrtjo in kje je zastal ekumenski dialog med kristjani?

V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska Velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho boste lahko izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.

V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela je del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal. V naš studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sociolog dr. Roman Kuhar in teolog dr. Gabriel Kavčič o teoriji spola. Kaj je teorija spola? Ali je to znanstvena teorija ali politični koncept? Kako je biološki spol družbeno konstruiran? Zakaj imajo mladi vse več težav na področju spolne identitete?

Že nekaj let smo priča pojavu izmišljenih religij, ki sprožajo različne odzive v družbi. Ali se ustanovitelji in člani izmišljenih religij norčujejo iz tradicionalnih religij; so družbena šala, ali pa izmišljene religije odpirajo tudi legitimna vprašanja o naravi in vlogi religije v sodobnem času? Kakšen je današnji vernik v zahodnem – močno sekulariziranem svetu, kako veruje, o vsem tem z rednim profesorjem religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Alešem Črničem.

Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.

Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.

Kako religija in kultura vplivata na duhovnost skozi prizmo krščanske duhovnosti? Kako duhovnost na religijo in kulturo? Kako razvijati duhovnost, ki bo zmožna ustvarjati medreligiozni in medkulturni dialog v današnjem času? O teh vprašanjih premišljuje p. dr. Ivan Platovnjak.

V Evropi je čedalje več verske nestrpnosti. Zakaj prihaja do novih verbalnih in fizičnih napadov na različne skupnosti, kje se meja svobode govora konča in kako versko življenje vpliva na razvoj družbe? Priča smo vse hujšim oblikam kristjanofobije, antisemitizma in islamofobije, ki jim ni videti konca. Oddajo, ki odpira prostor za razmislek o pomenu religij v Evropi je v pogovoru s katoliškim duhovnikom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pripravil Nejc Krevs.

V zadnjih dneh tega meseca obeležujemo edinosti kristjanov. Dialog med kristjani je zelo pomemben. Kaj simbolizira ta teden v letu in čemu nas spodbuja? Kako iskati med kristjani stečišča, ki povezujejo? Kaj nas bogati in kaj vse smo in bomo še naredili v tej smeri? O tem z upokojenim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem.

Kdo je bil Ciril Jeruzalemski? Zakaj je pomemben za zgodovino krščanstva? Njegovo poglavitno delo: Krstne in mistagoške kateheze je pravkar izšlo v slovenščini. Eden od prevajalcev tega dela iz grščine v slovenščino Benjamin Bevec, duhovnik iz redu jezuitov, bo odgovoril na omenjeni vprašanji in pojasnil vsebino Cirilovih katehez, ki so bile v sredini 4. stoletja v Jeruzalemu namenjenem katehumenom. Kdo pa so bili sploh pripravniki na krst v omenjenem obdobju?

V tem mesecu v evangeliju večkrat beremo o darovanju Jezusa Kristusa o besedah, ki je prišel kot "Jagnje Božje." V katoliški Cerkvi, ga ponazarja evharistija. To liturgično dejanje predstavlja temeljno poslanstvo Cerkve, prinaša Kristusa. Kaj pa je globlji pomen teh besed, ki jih najdemo v evangeliju, kaj nam sporočajo? Kakšno vlogo ima pri tem cerkveno občestvo in kako lahko ta nauk uresničuje. Kako je treba to evharistijo, živeti na vseh področjih v vsakdanjem življenju? O tem dr. Matjažem Celarcem, ki je asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izbor odlomkkov nekaterih oddaj Sedmi dan v letu 2023.

Ob koncu leta bomo govorili o teoloških premisah poslavljanja od starega in sprejemanju novega. Kakšna so eshatološka pričakovanja v judovsko-krščanski tradiciji, nas Sveto pismo opominja na konec časov in kako razumeti našo končnost in minljivost v toku Božjega načrta? Novinar in voditelj Nejc Krevs gosti štirikratnega doktorja, biblicista in akademika Jožeta Krašovca.

Izbor odlomkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2023.

Pred letošnjim praznikom rojstva Jezusa Kristusa, Gospodovega učlovečenja, je slovenski knjižni trg, teološka misel v slovenščini, bogatejši za novi prevod spisa O učlovečenju, ki ga je 4. stoletju zapisal eden od največjih mož krščanske antike, cerkveni učitelj Atanazij Aleksandrijski. Omenjeno delo pod je prevedel teolog, raziskovalec in prevajalec zgodnjekrščanske književnosti mag. pater Jan Dominik Bogataj. Kdo je bil Atanazij, kakšna je vrednost njegovega spisa O učlovečenju za krščanstvo?

Naš gost je 77-letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama: med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.

Raziskovalci poudarjajo, da nas ogroža nevarna bolezen – osamljenost; in ta občutek osamljenosti se v prazničnih dneh pri ljudeh še bolj okrepi in kot vemo, je v tem času veliko samomorov. O tem, zakaj se mlade generacije počutijo bolj osamljene kot starejše, in to v digitalni dobi, z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.

Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.

V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.

Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odgovornosti verskih ter političnih voditeljev za ohranjanje stvarstva.

Pred kratkim je potekal Mednarodni simpozij z naslovom: »Vpliv religije na politiko in javno življenje na Bližnjem vzhodu«. Na njem so predvsem iz teološkega vidika spregovorili avtorji znanstvenih del s področja Svetega pisma, Korana in Abrahamskih religij. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik s Katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, evangeličanskega duhovnika, pisatelja, prevajalca in učitelja. Njegov prevod Nove zaveze iz grščine v prekmurščino je življenjsko delo. S tem prevodom je prekmurščini postavil knjižne temelje, predvsem pa vernicam in vernikom omogočil branje božje besede v maternem jeziku. O Kűzmičevi skrbi za podajanje božje besede v materinščini evangeličanski duhovnik iz ljubljanske evangeličanske gmajne mag. Geza Filo.

Reformacija je zaznamovalo tudi slovenski narod. Prišlo je do številnih sprememb v krščanskem svetu. Kaj so spremembe prinesle do danes in kako se lahko vsi krščanski verniki trudijo graditi slogo in dialog, da skupaj iščejo točke, ki povezujejo in ne ločujejo? Kaj vse je ključno za gradnjo kakovostnih odnosov in kako v prihodnosti ohranjati to moč ekumenizma in zakaj je danes dialog tako zelo pomemben? O teh vprašanjih se bomo pogovarjali z zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom.

Dr. Sami Al-Daghistani, raziskovalec in predavatelj na Norveški šoli za teološke, religijske in družbene študije v Oslu, o zbirki esejev Islam in ljubezen s podnaslovom Pričevanja o arabsko-islamski intelektualni zgodovini. Avtor skozi ljubezen kot občečloveški koncept in skozi zgodovinska, filozofska, mistična in ekonomsko-pravna vprašanja razgrinja predsodke o islamu, ki ga številni na Zahodu povezujejo predvsem z nasiljem, terorizmom in zatiranjem žensk.

Kaj danes mladim pomeni vera, kako jo udejanjajo v vsakdanjem življenju, katere vrednote izstopajo pri njih v tem sekulariziranem svetu, kaj jim pomeni udeležba, pri cerkvenem bogoslužju in katera svetopisemska besedila so jim blizu, o tem z Aleksom Birso Joganom iz Katoliške mladine v Sloveniji.

O izzivi duhovniškega poklica premišljuje župnik Bogdan Vidmar iz Nove Gorice. Koprski škof Jurij Bizjak ga je imenoval za svojega vikarja za Evropsko prestolnico kulture - ko bosta leta 2025 to poslanstvo opravljali obe Gorici hkrati – naša in italijanska.

V več krajih po Sloveniji in Evropi že 23 let potekajo Evropski dnevi judovske kulture. Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak predstavlja prekmursko judovsko skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno največja pri nas. Kako so Judje vplivali na medversko in medkulturno okolje slovenskih krajev? S čim so se ukvarjali, katere praznike so obhajali in zakaj je bil za veliko večino usoden holokavst?

Katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula, ki deluje na področju pastorale, premišljuje o delovanju in prispevkih blaženega Antona Martina Slomška za današnje oznanjevanje božje besede. Izpostavlja njegovo izjemno ljubezen do knjig, slovenščine, narodne zavesti in Boga.

O Iskanju in doživljanju božjega v islamu in tudi primerjavah s krščansko mistiko z dr. Raidom Al Daghistanijem.

Vrednota dobrodelnosti se je po poplavah, ki so to poletje močno prizadele velik del Slovenije, v slovenskem narodu znova prebudila. Med prvimi je poplavljencem odhitel na pomoč tudi duhovnik Martin Golob iz župnije Grosuplje. Kaj sploh zajema beseda dobrodelnost in kako jo uresničevati, da bo pristna in iskrena. Že Jezus je učil, da moramo biti v oporo ubogim in pomoči potrebnim. Vsak dan imamo priložnost, da pokažemo svojo dobroto, še posebno v situacijah, ki nas spremljajo doma in po svetu.

Oddaja Sedmi dan je nastala v uredništvu edine slovenske krščanske televizije TV -EXODUS v Mariboru ob 15-letnici njenega delovanja. Naš gostitelj je njen ustanovitelj in urednik - katoliški duhovnik in vsestranski medijski ustvarjalec Zoran Kodela. Oddajo govori o temi: kako nam mediji pomagajo živeti.

Izteka se prav poseben mesec, saj je ves posvečen Mariji. Največji praznik je Marijino vnebovzetje. Pogovarjali se bomo o tem kaj nam razkriva ta praznik, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega posebnega praznika. Spregovorili bomo tudi o tem kako praznik obeležujemo na Slovenskem in kaj nam pomeni ta praznik in kakšno popotnico nam prinaša v liturgičnem letu. Gostili bomo dr. Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

V oddaji ponavljamo razmišljanje profesorja na Teološki fakulteti, frančiškana dr. Mirana Špeliča o preučevanju Svetega pisma v času patristike. Za cerkvene očete je bilo Sveto pismo temelj vere in vir navdiha.

Gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla in njegovega tajnika Jureta Sojča, ki sta se pred dnevi udeležila svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem. Govorili bomo torej o tem kako so mladi povabljeni v življenje Cerkve.

V Oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z religiologom Robertom Levičnikom o vlogi angelov v različnih kulturah. Kako pojmujejo ta bitja med Bogom in človekom?

Kako se pojem svetega udejanja v slovenski ljudski ustvarjalnosti? O presežnem v ljudski umetnosti bo razmišljala akademikinja ddr. Marija Stanonik, ena od utemeljiteljev novodobne slovenske literarne folkloristike; skoraj štiri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Smo v počitniškem času. V tem obdobju verni ljudje ne pozabijo tudi na povezanost z Bogom. Poleti po celotni Sloveniji potekajo oratoriji. Gre za vzgojni počitniški programe za otroke, ki ga pripravljajo mladi. Programi se ob tem združujejo z duhovnostjo, ki jo kroji izbran svetopisemski lik. V naš studio smo povabili Tilna Mlakarja, ki deluje kot tajnik Zavod Salesianum, OE Oratorij Slovenija na Rakovniku. Spregovoril nam bo o pripravi in poteku oratorija.

V teh počitniških dneh, ko se številni odpravijo na morje, ponavljamo pogovor z jezuitom Ivanom Brescianijem o duhovnih razsežnostih morja.

Kako se katoliška cerkev sooča z izzivi digitalizacije 21. stoletja? So spletni, radijski in televizijski prenosi bogoslužnih obredov zadostili potrebam vernikom ali pa so le prikladen izgovor, da se svete maše ne udeležimo? Digitalizacija je tukaj in se dotika vseh por javnega življenja, zato se mora nanjo odzvati tudi religija. O prednostih in slabostih digitalizacije v cerkvah se bo Nejc Krevs pogovarjal s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference dr. Gabrielom Kavčičem.

V Evangeličanski cerkvi Martina Luthra Murska Sobota je na ogled razstava Migracije slovenskih protestantov v zgodnjem novem veku. Razstava je del projekta Zgodbe evangeličanskih migracij. V njem sodeluje deset muzejskih organizacij iz šestih evropskih držav. Razstava v Murski Soboti bo odprta do začetka novembra. Predstavi nam migracijske tokove protestantov v 16. in 18. stoletju; podobnosti in razlike med osrednjeslovensko in prekmursko migrantskima skupnostma. Avtorica razstave - direktorica Zavoda Primoža Trubarja dr. Klaudija Sedar – je razstavo dopolnila s predstavitvijo migracije prekmurskih protestantov v Bethlehem v Pensilvanijo v Združene države Amerike v začetku 20. stoletja. Prekmurci so čez Atlantski ocean odpotovali iz gospodarskih razlogov. Tam so zasnovali močno evangeličansko skupnost; njeno stičišče je bila evangeličanska cerkev svetega Ivana v Betlehemu, kjer je aprila potekala zadnja božja služba v njenih prostorih. Protestanti pa so zapustili sedanja slovenska ozemlja v zgodnjem novem veku iz verskih razlogov.

Danes praznujemo dan državnosti. Pred več kot tremi desetletji je to bil tudi čas sprememb in oblikovanja nove države. Prav zato bomo spregovorili o odnosu države in Cerkve, kaj se je dogajalo pred tem, po tem, temeljne spremembe, ki so nastale in kako so vplivale na vernike na različnih področjih. V naš studio bomo povabili teologa Sebastijana Valentana, doktorja kanonskopravnih znanosti, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Kopru so se 17. junija 2023 zbrali najvišji predstavniki veroizpovedi iz 15-tih balkanskih držav. Razpravljali so o miru in sožitju na tem področju.

V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo spomnili blagopokojnega mariborskega pomožnega škofa dr.Vekoslava Grmiča ob stoletnici njegovega rojstva.

Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.

Na binkoštno nedeljo, gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla. Binkošti so praznik Svetega duha, predstavljajo rojstvo Cerkve na občestveni in individualni ravni. .

V oddaji bomo gostili profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu. Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.

O legalizaciji pravice do pomoči pri samomoru in evtanaziji ter o posledicah, ki bi jih taka odločitev pomenila za posameznika in družbo; o avtonomiji, da vsakdo odloča tudi o načinu svoje smrti; o tem, kaj se skriva v ozadju visoke podpore evtanaziji; in o tem, kako ravnajo duhovniki v krajevnih cerkvah v evropskih državah, v katerih je dovoljena evtanazija ali pa pomoč pri samomoru - o vsem tem moralni teolog dr. Roman Globokar.

Psihoterapevtski postopki so v marsičem v sozvočju z duhovnostjo. Psihoterapija veliko dolguje tudi krščanski mistiki. O prepletu psihoterapije z duhovnostjo ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s psihologom in psihoanalitikom dr. Borutom Škodlarjem.

Tertulijan je predstavnik zgodnjega severnoafriškega krščanstva. Kaj vse je odlikovalo tega teologa, kako je ščitil nauk pred herezijo in kako bogat duhovni jezik ga je odlikoval? Tertulijan se je rodil v Kartagini in velja za predstavnika neokonzervativnega gibanja zgodnjega tretjega stoletja. Njegovo delo Apologetski, polemični in katehetski spisi je pred kratkim izšlo v slovenskem jeziku. Prevajalca in avtorja spremne besede frančiškana mag. Jana Dominika Bogataja bo gostil novinar Nejc Krevs.

Škofija Novo mesto letos praznuje 530. obletnico ustanovitve Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Ta visoki jubilej so obeležili z zgodovinsko-teološkim simpozijem in s slovesno mašo. Zgodovinar dr. Stane Granda, teologi škof dr. Andrej Saje, kanonik in vikar za slovenske vernike pri goriški nadškofiji mag. Karlo Bolčina in pater mag. Branko Cestnik so na zgodovinsko-teološkem simpoziju premišljevali o pomenu Kolegiatnega kapitlja za Novo mesto in Dolenjsko, o teoloških izhodiščih za združevanje duhovnikov v kapitlje nekoč in danes, pa tudi o viziji novomeške škofije.

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je letošnji teološki simpozij z naslovom Vi ste sol zemlje in luč sveta posvetila vlogi laikov v Katoliški cerkvi. Ker število duhovnikov in drugih duhovnih poklicev v Cerkvi upada, številne naloge v njej prevzemajo laiki. Škofje napovedujejo, da bodo večino služb v Cerkvi, ki niso povezane z zakramentom svetega reda, prevzeli verni laiki. Teologi opozarjajo na pasti takega početja, to lahko pripelje do klerikalizacije laikov.

Sestra Romana Kocjančič o velikonočni skrivnosti: zakaj je velika noč največji krščanski praznik; kako preživlja ta čas.

Na cvetno nedeljo, ki je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, pri bogoslužju pojejo ali berejo poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je bil na vrsti pasijon po Mateju. Na veliki petek se poje ali bere vedno poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Zavod za cerkveno glasbo je v letošnjem postnem času izdal novo izdajo oznanila Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa. Snovalci nove izdaje pravijo, da gre za velik projekt za Katoliško cerkev v Sloveniji. S strokovnjakinjo za liturgično glasbo in predsednico Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilijo Oblonšek o novi izdaji pasijona ter biblicistom in celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem o tem, kako so evangelisti predstavili podobo Jezusa Kristusa.

Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.

22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?

Kristjanke in kristjani so v postnem obdobju, ki je čas sprememb, pa tudi dobrodelnosti. Ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus uči, da morajo kristjanke in kristjani biti v oporo ubogim in zapostavljenim. Zato je postni čas priložnost, da spoznamo pravi pomen dobrodelnih dejanj. Ravnatelj študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani, teolog, lazarist Rok Žlendra o pomenu dobrodelnosti opominja, da biti dobrodelen pomeni, da dajemo sebe in da nas pri tem vodi želja narediti nekaj dobrega, ne da bi se s tem postavljali ali pri sebi pogasili slabo vest.

Leta 2020 smo zaznamovali 500. obletnico rojstva prvega slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. To je spodbudilo številne raziskovalce, da so na novo ovrednotili njegov vpliv na razvoj protestantske miselnosti, pa tudi njegovo življenjsko pot. Nova odkritja o Bohoriču, za katerega zdaj strokovnjaki pravijo, da je bil največji humanist 16. stoletja med Slovenci, razgrinjajo avtorji v zborniku Novi pogledi na Adama Bohoriča. Uredil ga je akademik dr. Marko Jesenšek, ki z dr. Klaudijo Sedar, direktorico Zavoda Primoža Trubarja, predstavlja vsebino zbornika.

Na prvo postno nedeljo po koledarju večine krščanskih cerkva kaplan v katoliški župniji Sveti križ v Ljubljani Anže Cunk premišljuje o pomenu posta danes, kako se ga župljani udejstvujejo in kakšno nalogo imajo tudi duhovniki znotraj občestva v 40 dnevnem postnem času.

Slovenska škofovska konferenca letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. O prelomnih trenutkih v zgodovini Cerkve na Slovenskem in o okoliščinah nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov premišljuje upokojeni profesor zgodovine Cerkve na teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Pa tudi o vlogi blaženega Antona Martina Slomška pri povezovanju škofij.

Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnik dr. Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi premišljuje o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti.

Katoliški duhovnik, pesnik in narodni buditelj Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski je bil eden od tistih kulturnih delavcev, ki so se v prvi polovici 19. stoletja borili za razvoj slovenskega jezika in kulture. Zbiral je ljudske pesmi, sam deloval kot književnik in bil iskren domoljub. Ob koncu lanskega leta je Založba Bogataj izdala njegove pesmi, SAZU pa je pripravil zbornik znanstvenik prispevkov o Antonu Žaklju in njegova zbrana dela. Uredila jih je literarna zgodovinarka, akademikinja in profesorica ddr. Marija Stanonik.

Upokojeni profesor slavistike, katoliški duhovnik Srečko Reher iz Maribora premišljuje o izzivih duhovniškega poklica: celibatu, svobodi in družini.

Na Teološki fakulteti v Ljubljani je potekalo slovensko patristično popoldne, kjer so različni sogovorniki izpostavili pomen starih cerkvenih očetov. Kaj se lahko naučimo iz puščavništva, kje najdemo Sv. Cirila in Metoda v slovenski literaturi, kdo je bil Viktorin Ptujski? Pod črto bomo z dr. Miranom Špeličem analizirali dogodek in izpostavili pomembne poudarke.

V današnjih časih je zelo pomemben strpen dialog tudi med kristjani. Poiskati moramo tiste lastnosti, ki nas povezujejo in pomagajo pri ustvarjanju spodbudnega verskega okolja. V ta namen potekajo tudi molitve za edinost kristjanov. Gost v oddaji je doc. dr. Simon Malmenvall.

Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.

Izbor odlomkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2022.

Božič je veličastni praznik krščanstva. Kakšen je pravi pomen božiča in kaj za katoličanke in katoličane pomeni prihod Jezusa med ljudi, o teh vprašanjih premišljuje dr. Jan Dominik Bogataj raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.

Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.

Duhovnik Jure Sojč, voditelj odbora za mlade mariborske nadškofije in osebni tajnik nadškofa metropolita mag. Alojzija Cvikl na drugo letošnjo adventno nedeljo poudarja, da so mladi upanje Cerkve in jih je treba povabiti v njeno rodovitno občestvenost.

Kakšen je pomen adventnega časa, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega časa v liturgičnem letu? Spregovorili bomo tudi kako se odvija pri nas na slovenskih tleh in kako se je odvijalo skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjanom. Gostili bomo asistentko dr. Cecilijo Oblonšek, ki predava na Teološki fakulteti v Ljubljani

Država Izrael je razpeta med demokratičnimi in verskimi načeli, ki zaznamujejo državo vse od njenega nastanka. Ali lahko Izraelu opravičeno rečem judovska država? Kakšen je vpliv judovstva na državo in kakšno moč imajo verske stranke v političnem prostoru? Novinar Nejc Krevs bo odgovore iskal z zgodovinarjem in izjemnim poznavalcem države Izrael dr. Renatom Podbersičem mlajšim.

V nedeljo 13.11.2022, obeležujemo že 6.svetovni dan ubogih. Že Jezus je bil začetnik delovanja za dobro, sveti Frančišek pa je ljudi navduševal za pomoč zapostavljenim. Kje lahko zdaj kristjani in kristjanke največ prispevamo za pomoč ubogim s svojim delovanjem in darovi? O tem se bo Matjaž Vidmar pogovarjal s kapucinom, bratom Dominikom Papežem, ki živi v kapucinski skupnosti v Štepanji vasi v Ljubljani. Je tudi prostovoljec v hospicu in pomaga župnijski Karitas.

Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.

Judovski kralj Salamon spada med najbolj vplivne osebnosti Stare zaveze. Ni bil samo voditelj judovskega ljudstva, ampak tudi znan modrec. O njem premišljuje akademik dr. Jože Krašovec.

II. vatikanski koncil je bil prelomen v življenju sodobne katoliške cerkve. Papež Janez XXIII. ga je odprl pred šestdesetimi leti. Trajal je kar tri leta in prinesel številne reforme. O delu tega pomembnega koncila se je Matjaž Vidmar pogovarjal s katoliškim duhovnikom Anžetom Cunkom.

Ena najopaznejših osebnosti Svetega pisma, Stare zaveze, je sveti Abraham. O njegovem življenju, on in njegova družina so pravzaprav del prvega svetopisemskega ljudstva, premišljuje teolog dr. Matjaž Celarc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavljamo tudi njegovo delovanje in družbeni prispevek, ki ga je dal kot začetnik vere, ki se je razvijala in oblikovala v zgodovini. Za poseben zgled pa sta njegovo popolno zaupanje in vera, s katero je sledil Gospodu.

O izzivih duhovniškega poklica premišljuje katoliški duhovnik Damjan Mlinarič, član Pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu. Prihaja iz ateistične družine, najprej je študiral računalništvo, v tretjem letniku študija pa je doživel spreobrnjenje v okviru gibanja Prenova. Začel je študirati teologijo in pozneje opravljati poslanstvo duhovnika.

Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.

Za nami je začetek veroučnega leta in tudi katehetska nedelja in zaključek tedna mladih. Kako mladim pri veroučnih srečanja lahko ponudimo spodbudo za krsˇcˇansko zˇivljenje in udejstvovanje? Izpostavili bomo ključno vlogo katehetov, ki poučujejo. Kako se teološka vsebina ubesedi v veroučnih naukih in do kakšnih sprememb je prihajalo skozi zgodovino, ter kako pomembno vlogo imajo mladi v zˇupnijah? Gost v oddaji bo duhovnik doc. dr. Andrej Šegula s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Od 13. do 15. septembra v kazahstanski prestolnici Nursultanu poteka sedmi svetovni kongres verskih voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij. Verski voditelji govorijo o njihovi vlogi pri družbenem in duhovnem razvoju človeštva po epidemiji. Kongresa se udeležuje tudi papež Frančišek. Geslo njegovega tokratnega apostolskega potovanja je Glasniki miru in edinosti. O pomenu tokratnega srečanja verskih voditeljev in medverskega dialoga v svetu in tudi v Sloveniji premišljujeta ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić.

Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.

Papež Frančišek želi temeljito spoznati stanje v Katoliški cerkvi, zato je sprožil sinodo najprej na ravni škofij, potem na ravni celin in s koncem oktobra prihodnje leto z velikim zborom v Vatikanu. Nedavno so najbolj odgovorni za njen potek, med njimi je bil tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predstavili dokument s prvimi izsledki slovenske škofovske sinode, ki je potekala od oktobra lani. Kot so povedali, je sinoda doživela lep sprejem.

V drugem delu pogovora Nejca Krevsa z akademikom, večkratnim doktorjem znanosti Jožetom Krašovcem bomo orisali portret junaka Davida, ki je bil kralj z vrlinami in napakami in tudi goreč judovski vernik in v Stari zavezi predstavlja eno od poglavitnih osebnosti.

Pred največjim Marijinem prazniku Vnebovzetju Device Marije bo asisent na Teološki fakulteti cistercjian dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld razložil pomen tega zelo starega krščanskega praznika. Med katoličankami in katoličani je zelo priljubljen in na ta dan 15. avgusta množično romajo v Marijina svetišča, saj Marija velja za zavetnico in priprošnjico.

Islam je zelo vplival na špansko umetnost. Alhambra je eden od primerov izjemne arhitekture. O tem biseru govori umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič.

Jezuit g. Damjan Ristić, ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani, predavatelj na TEOF in skrbnik Mednarodne katoliške skupnosti v Ljubljani bo predstavil teologiji, življenje, vsebino duhovnih vaj, znamenitega ustanovitelja Družbe Jezusove -jezuitov Ignacija Loyolskega. Osredotočil se bo tudi na njegovo delovanje in prispevek v družbi, ter na današnje delo redovnikov v Družbi Jezusovi.

Kralj David je zelo pomembna osebnost v judovstvu in krščanstvu. Akademik, priznani biblicist, teolog in prevajalec dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral tudi na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, bo v pogovoru z Nejcem Krevsom analiziral življenje Davida kot ga prikazuje Stara zaveza Svetega pisma.

Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič, je ljubitelj in častilec Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, objavljamo prvi del pogovora s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, ljubiteljem in častilcem Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.

Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri.

V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.

Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak.

Holokavst nad judovskim prebivalstvom predstavlja najbolj mračno obdobje človeške zgodovine. Nacisti so zaradi sovraštva hoteli uničiti Jude tako rasno kot versko. Zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši bo govoril o arhitektu sistematičnega genocida nad Judi Adolfu Eichmannu. Mineva 60 let od Eichmannove usmrtitve, ko je judovska država vzela usodo njegovega življenja v svoje roke in tako ublažila izgubo žrtev holokavsta. Kaj je to pomenilo za svet in kam lahko vodita verska in nacionalna nestrpnost? Govorimo o odprtih ranah in pomenu spominjanja Eichmannovih žrtev, med katerimi je skoraj 20.000 Slovencev.

V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje protestantski duhovnik, pastor Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Pastor Daniel Grabar o prisotnosti Svetega duha v našem življenjuV krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se  je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje  protestantski duhovnik, pastor, Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Zato smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.Irena Avsenik Nabergoj o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo MarijeMesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Ves mesec se zato lahko še bolj poglobljeno spominjamo Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj  premišljuje  o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah  s podobo Marije.

Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, od inženirjev, programerjev, pravnikov do humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence. Filozof in teolog Jonas Miklavčič o izzivih umetne inteligenceUmetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, s sodelovanjem inženirjev, programerjev, pravnikov, humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.

Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki. Redovnik Domen Iljaš o razvoju koncepta svetništva v krščanstvuSvetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki.

Zakaj in kako verujem? O tem štirje razumniki iz Slovenskih goric : filozof in fizik Mišel Vugrinec z Zavrha, od tam prihaja tudi ekonomist Stanko Kranfogel, z nami pa bosta tudi mag. Janez Kramberger – župan občine Lenart in upokojeni zgodovinar prof. Aleš Arih iz Maribora. Torej – vera kot milost in zavestna odločitev za Boga.

Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.Odnos do dela v krščanstvuKakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.

Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma - koprskim škofom dr.Jurijem Bizjakom. Največji krščanski praznik vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanjaVelika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma, koprskim škofom dr. Jurijem Bizjakom. Tone Petelinšek ga je obiskal na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.

Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero. Mari J. Osredkar o teološki misli Guya Lafona, francoskega teologa, ki je vplival na delo več slovenskih teologovTeološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero.

Jeruzalem je že tisočletja svet kraj. Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo to mesto. Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in Velike noči, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal s patrom Petrom Lavrihom, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo.Pater Peter Lavrih o svetem mestu JeruzalemOd Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo Jeruzalem.  Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in velike noči pater Peter Lavrih, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo, premišljuje o Jezuralemu, svetem kraju.

Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr.Marjan Turnšek bo spregovoril o postnem času pred Veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino. Postno premišljevanje nadškofa TurnškaUpokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr. Marjan Turnšek premišljuje o postem času pred veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino.

Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu. Škofa Zore in Matjaž o sinodalni poti Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu.

Nemška teologija ali Theologia Deutsch je spis neznanega avtorja nemške mistične krščanske teologije. V ponovljeni oddaji ga bo razčlenil filozof Gorazd Kocijančič.

Post ni nekaj temačnega, noben napad na nas same, nikakršno samokaznovanje. Postni čas je prav tako nekaj lepega. Postni čas je kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Pogovarjali, se bomo o tem kako so na to gledali v zgodovini in do kakšnih sprememb je prihajalo in kako se je pomen posta ohranil do danes. Prav zato smo v našo sredo povabili, patra Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je Asistent pri katedri za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pred začetkom postnega časa ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Sebastjanom Kristovičem njegovi knjigi, o tem, kako sta se z vprašanjem smisla trpljenja ukvarjala Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Friedrichu Nietzche.

Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič. Zgodovinar dr. Renato Podbersič o vplivu judov na življenje ob slovenski zahodni meji Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Velik poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič orisuje versko, kulturno in družbeno izročilo judovstva na Goriškem in ob preostalem delu meje z Italijo. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka, in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem. Pianistka Magdovski o glasbi in svetemUmetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem.

Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od izida prve številke mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. O pomenu obeh obletnic se je Stane Kocutar pogovarjal z odgovorno urednico Evangeličanskega lista dr. Klavdijo Sedar in škofom mag. Leonom Novakom. Škof Novak in jezikoslovka Sedar o pomenu dogodkov iz pred 100 let za ohranitev vere in slovenščine na levi strani MureNa svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od  izida prve številke  mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. Škof Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji  mag. Leon Novak in jezikoslovka dr. Klavdija Sedar premišljujeta o pomenu  omenjenih dogodkov za ohranitev evangeličanske vere in slovenske besede med ljudmi na levem bregu reke Mure.

Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffino po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje. Duhovnik Vladimir Ruffin o verski oskrbi bolnic in bolnikov Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffin po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje.

Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal?Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.

Župnik v župniji Svetega Rešnjega telesa v Mariboru in vodja pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini razlaga o izzivih duhovniškega poklica kot darovanjske povezanosti Boga in človeka, kot visoke šole služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.

V petek 7. januarja so v pravoslavnih cerkvah, ki se ravnajo po starem julijanskem koledarju, praznovali božič. Gosta tokratne oddaje, v kateri bomo govorili tudi o celostem sociokulturnem utripu pravoslavja pri nas, prihajata iz občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru – paroh Savo Kosojević in član občestva te cerkve, sicer vsestranski kulturnik, novinar in režiser Rade Bakračević.

V oddaji predstavljamo nekaj najbolj zanimivih tem iz leta 2021.

V božičnem času ponavljamo pogovor Petra Franka z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom o različnih pogledih na Jezusovo rojstvo in naravo. Najbolj znana herezija je bila v nauku duhovnika Arija, ki je trdil, da se Jezus ni rodil, ampak, da ga je ustvaril Bog Oče, ki je edini pravi Bog.

Danes, na letošnjo četrto adventno nedeljo, goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot je povedal gost v oddaji, kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega. Brat Luka ModicNa letošnjo četrto adventno nedeljo goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih  manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot pravi kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega.

Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je prav gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je opri Celjski Mohorjevi družbi. Oglejski cerkveni očeFortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je današnji gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je pri Celjski Mohorjevi družbi. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.

Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.O tem, v kakšnega Boga ljudje verujejo in kaj vpliva na njihovo oblikovanje podobe o BoguAdventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr.  Drago Jerebic.

V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec. Posebna mistična pot, ki že stoletja zaznamuje judovstvo.V številnih religijah so poudarjene tudi mistične struje, iskanje Boga in posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O tem dojemanju duhovnosti je z novinarjem Nejcem Krevsom spregovoril akademik dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral na hebrejski univerzi v Jeruzalemu.

Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.

Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije.

Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije. Osrednje sporočilo reformacijeTako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. Nekdanji evangeličanski škof Geza Filo odgovarja na vprašanja voditelja Nejca Krevsa.  

Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.V življenjepisu angel naroči Pahomiju: "Božja volja je, da služiš človeškemu rodu in ga znova spraviš z Bogom".Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost je dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšna je bilo njihovo duhovno življenje. V spodnji galeriji so na ogled fotografije samostanov, ki so po Pahomijevem zgledu nastali na območju Egipta. Zbornik Egiptovsko puščavništvo je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje tudi odlomke iz Pahomijevega življenjepisa (v prevodu Davida Movrina) in Pahomijevo Pravilo (v prevodu Nene Bobovnik in Jana Dominika Bogataja). Dostopno na spodnji povezavi: Egiptovsko puščavništvo

Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorabNovi škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorabDr. Andrej Saje je po 29-ih letih duhovništva konec septembra začel službovati kot škof v Škofiji Novo mesto. Na duhovniški poti je ob osnovnem poslanstvu opravljal še številne druge zadolžitve v katoliški cerkvi na Slovenskem. Ves čas se je izobraževal doma in v tujini, zato zelo dobro pozna izzive cerkve.  

Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.Dr. Maksimilijan Matjaž o škofovski službi v prvih mesecih   Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.

Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure. Mednarodna konferenca ob 800. obletnici rojstva sv. Bonaventure  Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.

Dr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem. Pogovor s teologom in filozom dr. Edvardom KovačemDr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem.

Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«. V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Premišljuje še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.Pogovor s škofom dr. Francem ŠuštarjemKatoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«.  V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Razmišlja še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.

Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju pastoralne zveze župnij Dravograda, v tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.Pogovor z duhovnikoma Simonom Potnikom in Ernestom BerložnikomPred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju  pastoralne zveze župnij Dravograda, tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.

Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane, je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena. Pot sufija k presežnemu.Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane,  je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena.

Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.Dr. Igor Škamperle o pomenu religije pri oblikovanju identiteteIdentiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.

S tokratno oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih.

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko. Blaž Franko o izvoru praznikaGovorimo o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic.

V tokratni v oddaji gostimo magistro komunikologije, novorojenko kristjanko Vaneso Čanji iz Celja. Deluje kot pridigarka v obnebju tamkajšnje Baptistične cerkve. Tema – inspirativnost Božje besede v vsakdanjem življenju kristjana.

Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti.

Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!" Slogan Družine: "Vedno s teboj!"Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar in voditelj Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje, Matjažem Črnivcem, kjer avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom.

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; megaherčno srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.

V luči 30. obletnice osamosvojitve Slovenije bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes predstavlja velik doprinos k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšno je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30. letih s samozavestjo zreli v prihodnost.Novinar Nejc Krevs v pogovoru z dr. Antonom JamnikomV luči 30. obletnice slovenske osamosvojitve je voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes pomeni velik prispevek k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšna je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost?

V tokratni oddajio ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem, ki je nastal ob desetletnici obnovljene celjske škofije. Takrat jo je vodil dr. Stanislav Lipovšek, maja letos pa je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Škofijo pa je Celje imelo že v antičnih časih.

Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini se je Nataša Lang pogovarjala s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom. Pogovor s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom ŽvanutomDružba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo  jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini govori provincial Slovenske province Družbe Jezusove p. Miran Žvanut.

Pet let je minilo od smrti svetovno znanega sociologa slovenskega rodu Thomasa Luckmanna. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor Marka Rozmana s profesorjem dr. Ftranetom Adamom o Luckmannovih znanstvenih dosežkih, tudi na področju sociologije religije.

V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja.

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom v župniji Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs. O prazniku Svetega Duha. Gost oddaje: Primož LorbekV tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom župnije Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.

V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti.

Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos.

Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom.