Radijsko katehezo za bolnike in starejše je podala Marijina sestra Čudodelne svetinje s. Magdalena Mehle. Je dipl. medicinska sestra, ki že več let dela z bolniki. Pri svojem delu je pridobila veliko izkušenj, kako biti blizu trpečemu ali umirajočemu človeku. To bližino razume celostno, saj človek poleg hrane in nege potrebuje tudi pogovor, stisk roke in dobrohoten nasmeh. Dragocene so njene zgodbe, ki so jo veliko naučile o življenju.

Sveti Lovrenc je bil arhidiakon, od njega so preganjalci zahtevali premoženje Cerkve. S smislom za humor jim je na vozovih pripeljal reveže, rekoč. ti so premoženje Cerkve! V katehezi smo prebirali govor sv. Avguština, z nami je bil brat Miran Špelič.

V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige piše o molitvi. Slišali ste odgovore na preprosto vprašanje: kaj je molitev? Pa tudi o vprašanju pogostosti molitve.

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Nebeško kraljestvo je kot gorčično zrno, čemu je podobno nebeško kraljestvo, vabljeni k poslušanju. 

V času, ko politika škodljivo podira temeljno zaupanje med bolniki in zdravniki, je p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik v bolnišnici Novo mesto, glas razuma in spoštovanja.  Spregovoril je o stiskah in omejitvah zdravstvenega osebja ter o nujnih pogojih za dobro zdravljenje.

O pomenu obhajanja Gospodovega dne, je v luči izročila očetov v veri razmišljal br. Miran Špelič. Z njim se je pogovarjala Mateja Subotičanec.

O Mariji, majniški Kraljici, smo se pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem.

Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja. 

V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih. 

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike innekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek. 

Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

Radijska kateheza - naši očetje v veri.

November nas umirja, včasih naredi otožne. To ni le mesec spomina na rajne. Naj bo mesec odkritih besed, ko bližnjim povemo, da so nam dragoceni. Kajti po smrti lepi govori na pokopališču ne koristijo veliko. 

V tokratni katehezi smo odprli vprašanje duhovne stiske, ki jo doživljajo nekateri bolniki z rakom. Vprašanja kot so: Zakaj ravno jaz? Kakšen smisel ima moja bolezen? Zakaj Bog to dopušča? ... so normalen proces sprejemanja bolezni. Pri tem so jim na voljo učinkoviti viri pomoči: pogovor, bližina, zakramenti in tudi redne maše na Brezjah in v Celju, kjer se priporočijo sv. Leopoldu Mandiću. 

V tokratni katehezi smo odprli vprašanje duhovne stiske, ki jo doživljajo nekateri bolniki z rakom. Vprašanja kot so: Zakaj ravno jaz? Kakšen smisel ima moja bolezen? Zakaj Bog to dopušča? ... so normalen proces sprejemanja bolezni. Pri tem so jim na voljo učinkoviti viri pomoči: pogovor, bližina, zakramenti in tudi redne maše na Brezjah in v Celju, kjer se priporočijo sv. Leopoldu Mandiću. 

“Opominjam vas torej, ne jaz, ampak ljubezen Jezusa Kristusa: uživajte samo krščansko hrano, zdržujte se tujega zelišča, namreč krivoverstev.”Tako pravi Ignacij Antiohijski, v  katehezi pa boste slišali še več spodbudnih misli.

“Opominjam vas torej, ne jaz, ampak ljubezen Jezusa Kristusa: uživajte samo krščansko hrano, zdržujte se tujega zelišča, namreč krivoverstev.”Tako pravi Ignacij Antiohijski, v  katehezi pa boste slišali še več spodbudnih misli.

Zakaj moramo moliti za oblastnike? Misel ni nova, že v drugem stoletju jo je zapisal Tertulijan, ki smo ga obravnavali v tokratni katehezi. Z nami je bil brat Jan Dominik Bogataj.

Zakaj moramo moliti za oblastnike? Misel ni nova, že v drugem stoletju jo je zapisal Tertulijan, ki smo ga obravnavali v tokratni katehezi. Z nami je bil brat Jan Dominik Bogataj.

V tokratni katehezi smo z g. mons. Mirom Šlibarjem poglobili misel o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki. Naša glavna gosta sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha. 

V tokratni katehezi smo z g. mons. Mirom Šlibarjem poglobili misel o skupni poti oz. sinodalnosti, ki jo vsak na svoj način uresničujejo bolniki, njihovi svojci, zdravstveno osebje in bolnišnični duhovniki. Naša glavna gosta sta bila učenca iz Emavsa ter simbol lomljenja kruha. 

Pred četrto postno nedeljo nas je lurški kaplan mons. Miro Šlibar nagovoril s katehezo o odpuščanju. Marsikdo reče: Rad bi odpustil, pa ne morem. Rad bi pozabil, pa ne morem. A z božjo milostjo je mogoče vse, saj samo močni lahko odpuščajo. 

Pred četrto postno nedeljo nas je lurški kaplan mons. Miro Šlibar nagovoril s katehezo o odpuščanju. Marsikdo reče: Rad bi odpustil, pa ne morem. Rad bi pozabil, pa ne morem. A z božjo milostjo je mogoče vse, saj samo močni lahko odpuščajo. 

V Radijski katehezi smo poslušali povzetek patrističnega popoldneva na Teološki fakulteti. Sodelovali so: brat Jan Dominik Bogataj, Martina Ješovnik, dr. Miran Špelič in Gorazd Kocijančič.

V Radijski katehezi smo poslušali povzetek patrističnega popoldneva na Teološki fakulteti. Sodelovali so: brat Jan Dominik Bogataj, Martina Ješovnik, dr. Miran Špelič in Gorazd Kocijančič.

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravljalurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravljalurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

Kateheza, namenjena bolnim in ostarelim. Naš sogovornik je bil mons. Miro Šlibar. Razmišljal je o moči besede, saj obhajamo nedeljo božje besede in začenja se Svetopisemski maraton.

Kateheza, namenjena bolnim in ostarelim. Naš sogovornik je bil mons. Miro Šlibar. Razmišljal je o moči besede, saj obhajamo nedeljo božje besede in začenja se Svetopisemski maraton.

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

Decembrska Kateheza za bolnike je bila posvečena demenci, predvsem ob navdihu knjige Camerona J. Campa: Neznanec v ogledalu. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan.

Decembrska Kateheza za bolnike je bila posvečena demenci, predvsem ob navdihu knjige Camerona J. Campa: Neznanec v ogledalu. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan.

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

V novembrski Katehezi za bolnike smo se posvetili samomoru. V Sloveniji na tem področju namreč beležimo res žalostno statistiko. Msgr. Miro Šlibar je v katehezi opogumljal in spodbujal, da sprejmemo življenje kot Božji dar.

V novembrski Katehezi za bolnike smo se posvetili samomoru. V Sloveniji na tem področju namreč beležimo res žalostno statistiko. Msgr. Miro Šlibar je v katehezi opogumljal in spodbujal, da sprejmemo življenje kot Božji dar.

Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.

Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. 

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. 

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Tokratna Kateheza za bolnike je bila misijonsko obarvana. V oddaji smo - poleg msgr. Mira Šlibarja - gostili tudi misijonarke Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini: s. Barbaro Peterlin, s. Jožico Strle in s. Marto Meško.

Razlaga te vrstice očenaša skozi oči Tertulijana, Ciprijana in Avguština.

Razlaga te vrstice očenaša skozi oči Tertulijana, Ciprijana in Avguština.

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o pomenu sv. obhajila. Z nami je delil misli svetnikov o sv. obhajilu, obenem pa tudi odgovore na vprašanja, kdo je lahko izredni delivec obhajila, kdaj lahko pristopimo k obhajilu in kdaj ne, pa tudi, kaj je duhovno obhajilo.

V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o pomenu sv. obhajila. Z nami je delil misli svetnikov o sv. obhajilu, obenem pa tudi odgovore na vprašanja, kdo je lahko izredni delivec obhajila, kdaj lahko pristopimo k obhajilu in kdaj ne, pa tudi, kaj je duhovno obhajilo.

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.

V avgustovski katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o svetnikih, ki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa. Posebna pozornost je bila posvečena Mariji, saj smo v marijanskem mesecu ter Magdaleni Gornik, za katero je bilo novembra 2021 izdano dovoljenje, da se lahko začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo.

V avgustovski katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o svetnikih, ki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa. Posebna pozornost je bila posvečena Mariji, saj smo v marijanskem mesecu ter Magdaleni Gornik, za katero je bilo novembra 2021 izdano dovoljenje, da se lahko začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo.

V tokratni oddaji smo poslušali arhivsko oddajo z bratom Miranom Špeličem, ko smo govorili o svetem Gregorju iz Nise. 

V tokratni oddaji smo poslušali arhivsko oddajo z bratom Miranom Špeličem, ko smo govorili o svetem Gregorju iz Nise. 

V radijski katehezi v smo govorili o spovedi. Jo verujoči res uporabljamo za nekakšno pralnico, potem pa veselo grešimo naprej? Je spovedi manj kot nekoč zato, ker ljudje manj grešimo, ali pa smo izgubili čut za greh? Z nami je bil misijonar usmiljenja msgr. Jože Plut. 

V radijski katehezi v smo govorili o spovedi. Jo verujoči res uporabljamo za nekakšno pralnico, potem pa veselo grešimo naprej? Je spovedi manj kot nekoč zato, ker ljudje manj grešimo, ali pa smo izgubili čut za greh? Z nami je bil misijonar usmiljenja msgr. Jože Plut. 

V tokratni oddaji smo ponovno prisluhnili oddaji, ki je bila na sporedu lansko leto v mesecu juliju. Kako razumeti starozavezno knjigo Tobit? Kaj pomeni očetova slepota, kakšen pomenijo deli ribe, s katerimi sin Tobija reši prekletstvo svoje zaročenke Sare in odpravi očetovo slepoto?

V tokratni oddaji smo ponovno prisluhnili oddaji, ki je bila na sporedu lansko leto v mesecu juliju. Kako razumeti starozavezno knjigo Tobit? Kaj pomeni očetova slepota, kakšen pomenijo deli ribe, s katerimi sin Tobija reši prekletstvo svoje zaročenke Sare in odpravi očetovo slepoto?

V Radijski katehezi smo z duhovnikom Slavkom Rebcem govorili o Cerkvi. Že Jezus se je obdal s pisano paleto ljudi. Iz bližnje okolice je poklical Petra, Andreja, Jakoba in Janeza, ki predstavljajo srednji sloj, obrtnike. V razširjenem krogu so se znašli drugi apostoli: cestninar kot ekonomsko dobro stoječi in vsem znani grešnik ter učenci drugih npr. učenci Janeza Krstnika. Kdo spada v Cerkev in kdo ne? Ali obstaja zveličanje izven Cerkve? Se lahko zveličam kot posameznik?

V Radijski katehezi smo z duhovnikom Slavkom Rebcem govorili o Cerkvi. Že Jezus se je obdal s pisano paleto ljudi. Iz bližnje okolice je poklical Petra, Andreja, Jakoba in Janeza, ki predstavljajo srednji sloj, obrtnike. V razširjenem krogu so se znašli drugi apostoli: cestninar kot ekonomsko dobro stoječi in vsem znani grešnik ter učenci drugih npr. učenci Janeza Krstnika. Kdo spada v Cerkev in kdo ne? Ali obstaja zveličanje izven Cerkve? Se lahko zveličam kot posameznik?

V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar predstavil knjigo Duhovno spremljanje bolnikov v slovenskih bolnišnicah skozi čas. Poromali smo v vse slovenske bolnišnice in njihove bolnišnične kapele. Z nami pa je delil tudi osebne izkušnje duhovnega spremljanja.

V tokratni Katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar predstavil knjigo Duhovno spremljanje bolnikov v slovenskih bolnišnicah skozi čas. Poromali smo v vse slovenske bolnišnice in njihove bolnišnične kapele. Z nami pa je delil tudi osebne izkušnje duhovnega spremljanja.

Z biblicistom in celjskim ordinarijem dr. Maksimilijanom Matjažem  nadaljujemo z razlago Prvega pisma Korinčanom. Apostol Pavel  prebivalce Korinta v desetem poglavju opozarja, naj ne zapadajo v  malikovanje, saj človek sčasoma postaja to, kar daruje in zaužije. Pri  tem navaja zgled Izraelcev, ki so iz Egipta potovali skozi puščavo.  Ker je Kristusova daritev za nas popolna in svobodna, je tudi vera  vanj možna le v popolni svobodi. 

Z biblicistom in celjskim ordinarijem dr. Maksimilijanom Matjažem  nadaljujemo z razlago Prvega pisma Korinčanom. Apostol Pavel  prebivalce Korinta v desetem poglavju opozarja, naj ne zapadajo v  malikovanje, saj človek sčasoma postaja to, kar daruje in zaužije. Pri  tem navaja zgled Izraelcev, ki so iz Egipta potovali skozi puščavo.  Ker je Kristusova daritev za nas popolna in svobodna, je tudi vera  vanj možna le v popolni svobodi. 

Gost je bil Slavko Rebec, duhovnik koprske škofije.

Gost je bil Slavko Rebec, duhovnik koprske škofije.

V tokratni katehezi za bolnike smo posebno pozornost namenili sv. maši, pripravi nanjo, sodelovanju in razlagi nekaterih mašnih delov. Posebna pozornost je bila namenjena besednemu bogoslužju in gregorijanskim mašam.

V tokratni katehezi za bolnike smo posebno pozornost namenili sv. maši, pripravi nanjo, sodelovanju in razlagi nekaterih mašnih delov. Posebna pozornost je bila namenjena besednemu bogoslužju in gregorijanskim mašam.

Tokrat smo šli v prva stoletja po Kristusu in skupaj z bratom Miranom Špeličem spoznavali življenje in delo Klemena Aleksandrijskega. 

Tokrat smo šli v prva stoletja po Kristusu in skupaj z bratom Miranom Špeličem spoznavali življenje in delo Klemena Aleksandrijskega. 

Duhovnik Milan Knep je s pregledom najpomembnejših zgodovinskih dejstev od antike prek francoske revolucije do današnjih dni skušal poiskati odgovor na vprašanje, kdaj in zakaj se je srednjeveški krščanski kulturni model zlomil. Nakazal je smer, ki naj bi ji Cerkev in kristjani sledili, da bi našli odgovor na to, kaj je Cerkev in kaj je pravzaprav njeno poslanstvo.

Duhovnik Milan Knep je s pregledom najpomembnejših zgodovinskih dejstev od antike prek francoske revolucije do današnjih dni skušal poiskati odgovor na vprašanje, kdaj in zakaj se je srednjeveški krščanski kulturni model zlomil. Nakazal je smer, ki naj bi ji Cerkev in kristjani sledili, da bi našli odgovor na to, kaj je Cerkev in kaj je pravzaprav njeno poslanstvo.

V tokratni katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar govoril o tem, kaj nam prinaša notranji mir in tudi kaj nam ga jemlje. Posebej so bili poudarjeni trije stebri notranjega miru: velikonočni mir, kar sami naredimo za mir in pobožnost do Marije, ki nas umirja.

V tokratni katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar govoril o tem, kaj nam prinaša notranji mir in tudi kaj nam ga jemlje. Posebej so bili poudarjeni trije stebri notranjega miru: velikonočni mir, kar sami naredimo za mir in pobožnost do Marije, ki nas umirja.

V tokratni katehezi smo pogledali v Origenov uvod v Visoko pesem. To je ljubezenska pesem, ki jo moremo brati na mnogo načinov. V duhovno branje nas je uvedel brat Jan Dominik Bogataj.

V tokratni katehezi smo pogledali v Origenov uvod v Visoko pesem. To je ljubezenska pesem, ki jo moremo brati na mnogo načinov. V duhovno branje nas je uvedel brat Jan Dominik Bogataj.

Prvi kristjani so se soočali z mnogimi izzivi, saj so bil razpeti med religiozne in kulturne navade tedanjega časa, ki so zelo podrobno določale način njihovega življenja, in novostjo, ki jo je prineslo življenje v Kristusu. Z dr. Maksimilijanom Matjažem smo se posvetili 8. poglavju Prvega pisma Korinčanom, ki govori o omejeni vrednosti spoznanja, moči ljubezni in odnosu kristjanov do malikovalskih praks. Smo pred podobnimi izzivi tudi danes?

Prvi kristjani so se soočali z mnogimi izzivi, saj so bil razpeti med religiozne in kulturne navade tedanjega časa, ki so zelo podrobno določale način njihovega življenja, in novostjo, ki jo je prineslo življenje v Kristusu. Z dr. Maksimilijanom Matjažem smo se posvetili 8. poglavju Prvega pisma Korinčanom, ki govori o omejeni vrednosti spoznanja, moči ljubezni in odnosu kristjanov do malikovalskih praks. Smo pred podobnimi izzivi tudi danes?

Tokrat je bil naš sogovornik nadškof Marjan Turnšek. 

Kaj pravi o temeljih sinodalnosti antični filozof Platon? O tem in štirih stebrih, na katere je sinodalno pot Katoliške Cerkve postavil duhovnik Milan Knep, smo govorili v radijski katehezi četrte sobote v aprilu. Spomnil se je tudi sodelavca papeža Janeza XXIII., Yvesa Congarja, ki je v cerkvenih ustanovah odkrival ostanke fevdalnega obdobja, ki ovirajo prenovo Cerkve.

Ali družbena vprašanja zadevajo kristjana? Kaj pa politika? In če se ta spridi? Sodijo te teme v cerkveni prostor? Na ta in tem podobna vprašanja je odgovarjal nadškof Marjan Turnšek.

Generalni vikar koprske škofije je odgovore iskal v Katekizmu katoliške cerkev in lastnih izkušnjah. Sinoda vesoljne Cerkve govori o pogovarjanju v Cerkvi, ne najprej o dejavnostih znotraj nje, je poudaril sogovornik, in kot nas kot človek, duhovnik in nekoč tudi sam laik povabil, da se odzovemo klicu papeža, da bi skupaj prebudili nekoliko speče telo, katerega glava je Kristus. 

Bolezen je tudi priložnost, da se zavemo svojih meja, krhkosti, slabosti in negotovosti. Zato je koristen nasvet: »Kadar ne moreš odvzeti bolečin, prisluhni in molči.« V tokratni katehezi se še posebej spominjamo onkoloških bolnikov, bolnikov s psihičnimi boleznimi in zasvojenostmi, bolnikov s kroničnimi boleznimi in invalidi.

Ambrozij Milanski je zapisal: Velika je moč posta; gre namreč za boj, ki je tako čudovit, da je post zadovoljil celo Kristusa, in tako učinkovit, da je ljudi dvignil v nebesa.

S celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem smo nadaljevali z razlago sedmega poglavja Prvega pisma Korinčanom, v katerem apostol Pavel govori o zakonu, v katerem morda eden od zakoncev ni veren in zakaj to ne pomeni nujno nečesa slabega. Apostol tamkajšnje prebivalce spodbuja k temu, naj živijo svojo poklicanost v stanu, ki mu pripadajo. Kaj pa, če je nekdo suženj?

Poznate kakšno redovnico, redovnika? Jih srečujete na poti v službo? V katehezi zadnje februarske sobote smo s sestro Magdo Burger govorili o tej obliki služenja ljudem in Cerkvi. 

V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.

V oddaji smo se pogovarjali s škofom Maksimilijanom Matjažem. Kako razumeti apostola Pavla, ko v svojem prvem pismu Korinčanom daje napotke zakoncem, devicam in samskim o tem, kako naj živijo - in to ne le v družbi ampak celo v intimni sferi. Škof je razložil, zakaj in kako se apostol sploh dotika teh vprašanj. 

V tokratni katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na različna vprašanja. Najprej na tista, ki se navezujejo na vero in človekovo svobodno voljo na eni ter Božjo voljo na drugi strani. Dotaknili smo se tudi dogajanja s področja splava in LGBT ideologije v ZDA in Kanadi, pa tudi sinodalnega dogajanja, ki se zdi zgolj mrtva črka na papirju. 

Duhovnik Milan Knep nam je predstavil tretje poglavje Katekizma Katoliške Cerkve, ki ima naslov Človek odgovarja Bogu. Kaj je s tem mišljeno? Kaj pa, če nas bremenijo občutki osamljenosti, nemoči in domnevne nepriljubljenosti, ki nas povsem ohromijo in smo dolgočasni sebi in drugim. Kako naj človek naveže stik z Bogom, če nam je ta popoln tujec? Morda pa smo postali oholi in mislimo, da vse vemo, kot ve Bog. Kje tiči odgovor, kako postati ponižen? Morda z zavedanjem, da je vse minljivo in da ne vemo, kaj je po smrti.