Sajt buteder kurke ande mindenfelitike temetischtscha Betschiste, grobi upre phagle on. O tetertscha andar o grobi, somnak taj avre koji tschoren. Butvar Roma taj Romnja, Sinti taj Sintizze resle hi. O baro raschaj Franz Scharl usi mischa ando Stephansdom akartscha, solidariteta le opferengere dschenenca te sikal.

Ando bersch 2015, o 2to august le europitike parlamentostar uso internacijonali di le gondolipeske upro genocid upro Roma taj Romnja, Sinti taj Sintize akardo ulo. Ando lejcti bersch, ada te andi Austria le nacijonakere rotistar ojs nacijonali gondolipeskero di aun prindschardo ulo. Sar sako bersch, te adabersch gondolipeskere mulatintschage upro Ceija-Stojka-Than kerde ule.

Andi gastronomija but berscha prik te dschil, but keraschtschenge jek upredipe hi. Butvar neve tschatschiptscha taj i Corona-pandemija, but gastronomtschen use jek tschangalinipe mujsinde. Na afka le diskotekakere keraschi Hans-Jürgen Horvath. Ov leskera diskoha „Hallelujah“ Pinkafate imar o 30-berschengero jubilejum mulatinel. O reporteri Adi Gussak use ada jubilejumiskero mulatintschago use sina.

Ande amaro sendungakero redo „Naschade Romengere-sidlungtscha le Burgenlandistar“ akan la foroskera gemajndejaha Erba donde amen bescharas. Imar ando bersch 1674 o erschti Roma adaj tel pumen mukle. La cajtaha, trin Romengere-sidlungtscha kerde ule. Amaro kolega Adi Gussak upro jomakero rodipe pe kertscha taj dikla, so le manuschenca ando sidlungtscha pasirintscha taj kitschi Roma adi meg Erbate dschin.

I Romengeri-redakcijona le ORF-istar Burgenland, jek nevi serija kerel. „Romengere-papruschengere neviptscha andi Austrija“ hi o anav adala serijatar, ande savi o cile Romengere-papruschengere neviptscha, save andi Austrija del, angle terdscharde on. Akan o reporteri Mario R. Czory o papruschengero nevipe Romano Kipo le Kulturakere Farajnistar le austritike Romendar aun peske dikel.

Dschi angle trin deschberschengere tschak tschulo peder o Burgenland-Romani prindschardo sina. Duach o asimilacijonakero dschumintschago o tschibtschakero naschajipe fogosim sina. Kaj ada upre likerdo te ol, upri Karl-Franzens-universiteta jek projekto uso kodificirinipe taj didaktisirinipe kesdim ol. Adi use jek le erschti varijantschendar genel, savi bulhi khetan kedim taj tel pisim hi.

Ando keripe le ERINNERN:AT berscheskere pharipeskere punktostar „O genocid upro Roma & Sinti“ o film „Wankostättn“ sikado ol. O dokumentacijonakero film upre vakeriptscha terdschol, save i Karin Berger 1997 le Karl Stojkaha kertscha. O Stojka pedar i „Wankostättn“ Betschiste phukal, kaj dschi 1941 jek baro nugodinipeskero than le Romendar taj Romnjendar, Sintijendar taj Sintizendar sina.

I Usnija Buligovic i vodaschkija le projektostar THARA hi, savo adi ando eftato gemajndakero becirk Betschiste hi. Sajt valami 18 berscha butschalinel oj usi Volkshilfe taj le Romengere taj Romnjengere, Sintijengere taj Sintizengere kojenge and pe bescharel. Lakeri buti la flogoskera grupnake imar andi Serbija kesdinel. Pal lakero ajipe andi Austrija, i Buligovic lakeri karijera ando NGO-than kesdintscha.

I botakeri vodaschkija le betschitike Romengere farajnistar Romano Centro, Danijela Cicvaric, anlge buteder sar 20 berscha andi Austrija ali. I adiveseskeri socijali butschaschkija dschanel so butschol, jeka duvjar diskriminacijake ar beschardo te ol. Afka te but avre Romenge taj Romnjenge dschal, saven migracijonakero koja hi. I Danijela Cicvaric imar sajt but berscha lenge and pe bescharel.

Ischkolaschkiji taj ischkolaschtscha andar i flogoskeri grupn le Romendar ando ischkolakero di vodim on, aja hi i buti la Romengera-ischkolakera medijacijonatar le farajnistar Romano Centro. Aja aktiviteta imar buteder sar 20 berscha del. Adi, bojd 150 ischkolaschkijenge taj ischkolaschtschenge andar i flogoskeri grupn le Romendar ande 7 ischkoli Betschiste, pomoschim ol. Lenge akan jek kisetinipeskero mulatintschago dija.

O Roma-Butschu jek mulatintschago hi, savo o Burgenland-Roma imar sajt buteder sar 30 berscha mulatinen. O tradicijoneli Roma-Butschu, savo adabersch erschtivar ando Pradimo Kher Erba sina, muschika le burgenlanditike flogoskere grupnendar taj o mindenfelitiko la Romengera-muschikatar sikal. Jek premijera uso adaberschengero Roma-Butschu mulatintscha i dschilaschkija Ivana Ferencova lakere dschuvlengere choriha.

Use jek barikano muschikakero kirati akartscha o kulturakero farajn le austritike Romendar andi Devrientgaslina, ando 19to betschitiko gemajndakero becirk. O Andreas Sarközi taj o Christian Klippl khetan le but berschengere pomoschagoschtschen le farajnistar use jek muschikakero barikanipe akarde.

Le aunprindscharipeha le Romendar ojs flogoskeri grupn ando bersch 1993, i republika Austrija uso arakipe taj uso uprelikeripe le Romanesistar ojs falato le kultureli mindenfelitikostar la Austrijatar, terdschol. Uso 30-berschengero jubilejum jek artschijipe kerdo ulo, savo akan meg ando duj tschibtschakero gimnasijum Erbate te dikel hi taj savo jek dikipe ando mindenfelitiko, ando telschtaminipe taj ando entviklinipe la tschibtschatar del.

Romnjenge taj Romenge uso butjakero rodipe te pomoschinel – ada hi o cil le butjakere foroskere projektostar Prado Drom. Pasche berotinipeskere- taj kvalificirinipeskere diptscha te talaliniptscha del, save jek phurt maschkar o firmtscha, o sikadipeskere khera taj o Roma te kerel. Usi podijumakeri diskusija ando butschaschtschengero birovtschago Erba, Romengere-organisaciji jek dikipe pedar lengere butja dine.

Sar sako bersch ando 20to maj, o farajn Voice of Diversity ando Baranka park akartscha, khetan odole Lovarajenge taj Sintijenge te gondolinel, save adatar ledschim taj murdarde ule. O gondolipeskero mulatintschago akan imar o 16to var kerdo ulo. Khetan le dschidovtschenca taj le betschitikenca, o mindenfelitike kulturtscha mulatim taj famitlim ule.

Ande amari serija, „Upro jomi le naschade Romengere-sidlungtschendar“ ando Burgenland, papal upro rodipe pal Roma taj Romnja dschas, save anglo andlipe le nacijonalsocijalistschendar ando Burgenland ande sidlungtscha dschivnahi. Adi vakeras le Ludwig Zwickliha la „inicijativatar Erinnern Frauenkirchen“, savo pe la historijaha le Romendar ande Pamhagen ando norditiko Burgenland, donde beschartscha.

O artschijipe la organisacijatar Initiative Minderheiten ando betschitiko Flogoskero Kundejakero Museum upri dar le rechtsekstremi teroristar, savo le austritike tschuliptschen schtar berscha vodintscha, pal gondolinel. Ov le tematschenge la lilengera bombakera-serijake pe vidminel, savi ando berscha 1993 dschi 1996 la Austrija andi diha likerlahi taj schtar mule taj but igen phare dukade dschene angle antscha.

I Roma-redakcijona le ORF-istar Burgenland jek nevi serija kerel. „Romengere-papruschengere neviptscha andi Austrija“ butschol o anav le serijakere redostar, kaj o cile Romengere-papruschengere neviptscha, save andi Austrija del, angle terdscharde on. Erschtivar, amaro reporteri Adi Gussak, o papruschengero nevipe dROMa le farajnistar Roma-Service eknaj feder aun peske dikel.

Pal lakero mulipe ando bersch 2022, i dschilaschkija Ruža Nikolic-Lakatos jek baro muschikakero palmukipe pal mukla. Ada akan o Music and Minorities Research Center (MMRC) ande jek digitali artschijipe le pradipeske sikal. La muschikaschkijake jek aunpaschlojipe sina, hot lakere dschila bajder te dschin. Afka akan ar rodime Roma taj Romnja lengere versijontscha jekoschne dschilendar la Ružatar angle terdscharde.

„Vakeres tu Roman?“ – „Sprichst Du Roman?“, afka hi o anav le tschibtschakere kursistar la Roma VHS-atar Burgenland. O dschuvla taj murscha, adaj jek basisakero dschanipe andi tschib Burgenland-Romani te siklol dschande. Tel likerdo ulo o kurs mra kolegkijatar Susanne Horvath.

Sajt 2019 i Central European universiteta o austritiko sikadipeskero than barvarel. Prindschardo le pomoschagoske le Romenge taj le entviklinipeske le Romani-schtudijendar, i CEU jek barikano programo del, savo la aun likerda diskriminacijake le Romendar taj Romnjendar gejng te virkinel.

O 8to april o Romengero-Di hi, ande savo sajt o bersch 1990 upro cilo them, mulatintschage tel likerde on. Afka te ando Burgenland. Pal jek talalinipe, savo pe le genocidiha upro Roma taj Sinti donde beschartscha, o gondolipeskere thana ande Lujpischdoaf taj Kitzladen tel utscharde ule. On upro but Roma taj Sinti andar o gemajntscha pal te gondolinen, save maschkar o nacijonalsocijalismus murdarde ule.

Telal o anav „ROMNJAKraft.Sor Palgondolipe – Irinipe – Nevaripe“ lejcti hetvin ando parlamento o mulatintschago uso Internacijonali Romengero-Di tel likerdo ulo. Ande ada bersch o Romnja taj Sintize taj lengeri barikani buti la flogoskera grupnake ando dikipe terdscholahi. Taj te o gondo upro genocid upro europitike Roma taj Romnja, Sinti taj Sintize aun vakero ulo.

O „Forum4Burgenland“ jek sikadipeskero forum la Privati Pedagogischi Utscha Ischkolatar Burgenland, la sikadipeskera direkcijonatar Burgenland taj le burgenlanditike flogoskere grupnengere bajrotschendar hi. Uso khetano berscheskero talalinipe ando kulturakero centrum Tikni Martona, o neve digitali projekti sikade taj te aun vakerde ule.

Ande amari sendungakeri rik „Naschade Romengere-sidlungtscha le Burgenlandistar“, akan le gaveha Telutni Schica donde amen bescharas. Ando gav la bara gemajndejatar Uprutni Schica, agun buteder sar 150 Romnja taj Roma dschivnahi. O reporteri Adi Gussak upro jomakero rodipe pe kertscha taj dikel, so andar odola manuscha ulo.

ERINNERN:AT jek programo la OeAD-atar – i austritiki agentura le sikadipeske taj le internacijonalisirinipeske hi. O adaberschengero pharipeskero punkto hi o genocid gejng o Roma taj Sinti ando nacijonalsocijalismus. So tschatschikan planim hi, use jek informacijakero mulatintschago ando khera le kulturakere farajnistar le austritike Romendar phukado ulo.

Lakere gondoha la internacijonalitetake taj gejng nacijonalismus ando Romengere-khetaniptscha, i Irina Spataru uso presidentoskero völinipe le ternipeskere necverksitar duach pe beschartscha. Laha erschtivar, jek Romni andar i Austrija, andi erschti rik la internacijonali organisacijatar ternYpe terdschol.

I butjakeri- taj genipeskeri kenva „Me sem khate!“ ando burgenlanditiko E. Weber falog ari ali. I ando Gurbet-dijalekto kerdi siklojipeskeri kenva le Romanes-sikajipeske jek le erschti kenvendar ande aja forma hi. I ischkolakeri kenva, ischkolaschkijenge taj ischkolaschtschenge andar i dujti dschi andi schtarti klas la flogoskera ischkolatar hi. Presentirim uli i kenva ando tschibtschakero pomoschagoskero centrum Betschi.

Ando 5to feberi 1995, 4 Roma Erbatar opfertscha jeke rasistischi motivirime bombakere atentatostar ule. OeAD – i austritiki agentura le sikadipeske taj le internacijonalisirinipeske ada datum uso koja peske lija, o digitali palgondolipeskero than – DERLA, savo le Burgenlandiha bulhardo ulo, ando duj tschibtschakero gimnasijum Erba, te sikal.

I adaberschengeri foschingiskeri cajt igen harni sina. O termintscha andi mulatintschagoskeri sajsona ham sa and butschalim iste ule. Afka te o Romaball. O mulatintschago butvar duach o mindenfelitiko muschikakero cidipe taj duach i naphandli atmosfera pe sikal. Adabersch akartscha o farajn HANGO Roma ando kulturakero kher Tenu Erbate.

Akan imar o 31to var ando bundakero kancleriskero birovtschago i Romengeri-dialogoskeri seletoskeri forma tel likerdi uli. Paloda, te uso flogoskero grupnengero di ando austritiko parlamento o dikipe upro Romanes paschlardo ulo, te ada talalinipe ando cajchn la flogoskera grupnakera tschibtschatar terdschino. Pasche ekspertkiji taj ekspertscha andar visenschoft taj forschinipe, te aktivistkiji taj aktivistscha andar o Romengero-khetanipe uso alav ale.

Andi rat usar o 4to upro 5to feberi 1995, schtar manuscha opfertscha jeke rasistischi motivirime atentatostar ule. O schtar flogoskere grupnengere dschene le Romendar, jeka bombatar murdarde ule. I Romengeri-pastoral la diöcesejatar Tikni Martona, te adabersch uso sako berschengero gondolipe andi „Romengeri-sidlung“ akartscha.

Ando lejcti bersch, o Roma taj o Sinti o 30-berschengero jubilejum ojs flogoskeri grupn mulatinde. Pedar o barano drom, savo uso aunprindscharipe vodintscha, ando lejcti bersch jek kenva kerdi uli, savi le pomoschagoha le historikeristar Gerhard Baumgartner, le kulturakere farajnistar le austritike Romendar, ar dim uli.

Valami 2000 dschene dschivnahi ando 1930kere berscha andi gemajnde Halbturn. Valami 50 lendar Roma taj Romnja sina. Jek le bare familijendar, save ando gav dschivnahi, sina i familija Ujvari. On, sar o lek buteder burgenlanditike Roma, bibastale koji maschkar o nacijonalsocijalismus terdschivde. O historikeri Herbert Brettl lengeri historija taj lengero terdschijipe forschintscha.

Sajt deschberschengere le uprelikeripeske Romani, i tschib le Burgenland-Romendar, kejmpfim ol. Palo aunprindscharipe le Romendar ojs austritiki flogoskeri grupn, alo o kodificirinipe taj telpisinipe, jeka dschi odoj tschak mujutna bajder dima tschibtschatar. Akan ham imar dur o schajipe del, Romani ando ischkoli te siklol.

Ando keripe le festivalostar E BISTARDE o aktivisto, pisimaschi taj komikeri Gianni Jovanovic, dikipe ande leskeri bijografija, savi na dur pal ari ali, dija. Imar o tritivar o internacijonali Romengero-teateriskero-festivalo Betschiste kerdo ulo. Ada bersch o dikipe upre dschenengere grupn paschlolahi, save telal buterava diskriminicirinipe, te andar o ajgeni grupn, tirinen.

Newo Ziro o aunpaschlojiptscha le austritike Sintijendar fatretinel. Ov ov lek terneder flogoskero grupnengero farajn andi Austrija hi. Le Sintijengere-kulturakere diveseha, savo ande Simmering kerdo ulo, le avre dschene pedar i kultura le Sintijendar te informirinel taj teldikiptscha tel te bauninel kamla. Verbim ulo jeke hangoskere khetanipeske taj so duj riktschengere respektoske.

Ando 16to decemberi 1993 o Roma andi Austrija oficijeli ojs flogoskeri grupn aun prindscharde ule. 30 berscha paloda, akartscha i VHS Roma uso jubilejumiskero mulatintschago ando Pradimo Kher Erba. Prindscharde kinstlertscha taj kinstlerkiji andar i flogoskeri grupn, i muschika taj jek genipe, uso mulatintschago kerde.

O farajn HANGO Roma uso tradicijoneli Roma-Advent ando „Pradimo Kher Erba“ akartscha. Butenge o adventiskero mulatintschago use jek fiksi punkto andi anglutni botschitschani cajt entviklintscha pe. Adaj mindig jek mindenfelitiko programo del, savo i kultura le Romendar taj o mindenfelitiko papal te sikal taj upre te likerel. Pasche muschika, genipe taj habiptscha andar i Romengeri-kojnha, ada bersch te jek kenvakeri presentacija dija.

Ando 12to decemberi ando austritiko parlamento o di le flogoskere grupnendar mulatim ulo. Sikado ulo jek bulho programo le cile flogoskere grupnendar. Vasch o 30kero berscheskero di le aunprindscharipestar le Romendar ojs flogoskeri grupn, akartscha i bundakeri ministerkija Susanne Raab (ÖVP) imar jek di angloda ando bundakero kancleriskero birovtschago. Te o bundakero kancleri Karl Nehammer (ÖVP) use ada mulatintschago use sina.

Romnja taj Roma uso butjakero rodipe meg mindig diskriminacija esbe iste len. Adaj o cile dschene la podijumakera diskusijatar ando "Pradimo Kher Erba" jek hi. I diskriminacija asaj dur dschal, hot poar dschene vasch lengero familijakero anav, buti na uschtiden. Adaj o butjakero projekto "Prado Drom" aun bescharel.

O lek buteder prindscharen le Marcel Horvath ojs doboschaschi la bandatar „Romano Rath“. Uso sako berschengero talentoskero beverb le kurkoskere papruschengere nevipestar BVZ, la jury leskere hangoha jerintscha taj afka andi kisetinipeskeri show ando Burgenland lo sina. O reporteri Adi Gussak le kinstleri usi kisetinipeskeri show ando andkinipeskero centrum Erba vodintscha taj vakertscha leha pedar leskero dschivipe taj leskeri muschika.

Ando 18to novemberi ande Lackenbach, o sakoberscheskero gondolipe le Romenge taj Sintijenge sina. But eseri manuscha maschkar o nacijengero rajipe ando afka akardo „Zigeunerlogeri“ Lackenbach ledschim ule. Butenge i lejcti schtacijona sina, angloda on ande avre logertscha ledschim taj murdarde ule. Fatretertscha la politikatar taj le Romengere-organisacijendar, o gondolipeskero mulatintschago kher rodine.

Kaj Roma taj Romnja, Sinti taj Sintizze ande barikane thana meg mindig le argranicalipestar taj la diskriminacijatar reste hi, sako dschanel. O afka akardo anticiganismus butvar o koja le sajt but schelberschengerendar hi. Amen palal phutschlam, so anticiganismus butschol taj saj koji gejng leste pekamle hi.

Ando becrik Neusiedl am See, adi tschak igen tschule Roma taj Romnja dschin. Anglo nacijonalsocijalismus ham ande but gava Roma taj Romnja delahi, poarvar muguli cile sidlungtscha. On sina, te le o avre dschene use muknahi, jek falato le gaveskere dschivipestar. Lengeri historija ando lek buteder gava, le priklipeha le nacijonalsocijalistschendar kisetintscha. Afka te ande Podersdorf.

Nischta na phandel amen asaj sorale khetan, sar i kulinarika. Ada dschanel te o habeskero taj Sinto, Robert Weinrich. Ov, oda ande leskere habiptscha prik te bescharel probalinen, kulturtscha khetan te phandel taj pedar i tajneriskeri rik ari te dikel.

Vasch o 30-berschengero jubilejum le aunprindscharipestar le Romendar ojs autochtoni flogoskeri grupn, akartscha o Sintijengero kulturakero farajn Newo Ziro, use jek muschikakero kirati ando andrutno foro Betschiste. Ham te i politischi buti le lejcti deschberschengerendar tematisirim uli. Vaschoda o scheroskero vakeraschi Oswald Marschall andar i Germanija alo.

Ando jekoschno artschijipe "This Space Is Too Small For Our Bodies" o Robert Gabris o manuschano teschto peske aun dikel. Adaj leskere riktscha taj formtscha ando khetanipe upro seksujeli orijentirinipe tel mirinel. Ham te but argranicaliptscha hi i tema le dikipestar. Leskere feschtiniptschenca taj mindenfelitike, khereskere inschtalcijonencen, mangel ov jek palgondolinipe.

Pal but deschberschengere, phagel oj lakero mirnipe. I Rosa Schneeberger – i adi 87-berschengeri holocaustiskeri prik dschivdi, le nacijendar ojs tikni tschaj ando logeri Lackenbach ledschim uli. Oj odoj, schtar berscha lakere tschavoripestar terdschivtscha. La, o Adi Gussak ande lakero kher ande Villach kher rodija taj vakertscha laha, pedar lakere terdschijiptscha.

Le socijali nasorale familijenge, o ischkolakero kesdipe jek baro lojengero pharipe hi. Adalestar resto, hi te o tschave le siklime pomoschagostar le farajnistar Roma-Service Erbate. O schero le farajnistar "Lebenszeichen" Nadine Papai, le ischkolaschenge jek pomoschagoskeri akcijona kertscha, kaj te len ischkolakere materijaltscha te on.

Sar o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake (BMAW) ando lejcti bersch o phendo ar dija, o Roma taj Sinti meg mindig upro austritiko butjakero foro, pomoschago te uschtiden. Afka o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake o ardipe "Romengeri sor le butjakere foroske" upre paschlartscha. Ando keripe odole ardipestar, imar buteder projekti kerde ule.

O babukengero khelipe jek igen barikani phuri taj tradicijoneli mulatintschagoskeri kunst hi. Tschak tschule dschene, adaleha pumaro sako diveseskero maro roden. Jek lendar hi o Sinto Robert Schweizer, savo te adi meg leskere nostalgijakere pojaceriskere teateriha upri roas dschal. Mro kolega Adi Gussak use leskero erschti khelipe palo linajiskero nugodinipe ando foro Mürzzuschlag, restscha le.

Ande amari sendung ando 18to septemberi, o pisimaschi taj reschiseri Peter Wagner amaro kherodaschi hi. Ov, buteder sar 30 berscha gejng rasismus taj teldikiptscha pe terdscharel. O reporteri Adi Gussak le kinstleriha pedar leskero filmiskero projekto "Gehen unter schwebendem Geleise, Erinnerungskaskaden eine Bahnstrecke entlang" taj pedar leskero paschipe usi flogoskeri grupn le Romendar, vakertscha.

O bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake ando lejcti bersch o phendo ar dija, hot o Roma taj o Sinti meg bajder pomoschago upro austritiko butjakero foro te uschtiden. O ardipe "Romengeri sor upro butjakero foro" o schajipe del, uso keriptscha le lejcti berschendar aun te phandel. Akan imar but butjakere foroskere projekti kerde ule.

Sar o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake (BMAW) ando lejcti bersch o phendo ar dija, o Roma taj o Sinti meg bajder upro butjakero foro, pomoschago te uschtiden. Ando keripe jeke ardipestar uso pomoschago odola ciliskera grupnatar, andi cili Austrija buteder projekti kerde ule. Afka te ando Schtacko.

Sar o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake (BMAW) ando lejcti bersch o phendo ar dija, o Roma taj o Sinti meg bajder pomoschago upro austritiko butjakero foro te uschtiden. Afka o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake o ardipe "Romengeri sor upro butjakero foro" upre paschlartscha.

Use jek, le lek bibastaleder politischi atentatostar la dujta republikatar, i Manuela Horvath duj familijakere dschene naschatscha. Adi, oj o schero la Romengera pastoralatar hi, gondolipeskere mulatintschage andi cili Austrija organisirinel taj gejng o pobisteripe taj lakera flogoskera grupnake and pe bescharel.

Imar ando bersch 2015, o EU-parlamento o 2to august ojs internacijoanli Romengero holocaustiskero-gondolipeskero di, aun prindschartscha. Sajt berscha mangen o Roma taj Sinti, hot ada di te andi Austrija oficijeli ojs gondolipeskero di, mulatim te ol. Ando jeneri adale berschestar akor o 2to august ojs nacijonali gondolipeskero di le Romenge taj Sintijenge aun prindschardo ulo. Vaschoda Erbate jek gondolipeskero mulatintschago tel likerdo ulo.

O aunprindscharipe le internacijonali gondolipeskere dijestar le Romenge taj Sintijenge, ada bersch le nacijonakere rotistar, jek phendo uschtidija. Jek nacijonali prikbescharipe andi Austrija meg ar terdschol, afka sar te o keripe jeke centrali gondolipeskere thanestar. Afka te ada bersch, i HÖR i organisacija le gondolipeskere mulatintschagostar, prik lija.

Sar o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake (BMAW) ando lejcti bersch jek phendo ar dija, o Roma taj o Sinti bajder pomoschago upro austritiko butjakero foro te uschtiden. Afka o bundakero ministerijum la butjake taj la virtschoftake o ardipe „Romengeri sor le butjakere foroske“ upre paschlartscha. Andar oda ardipe, imar buteder projekti ari ale.

Agun, ande Jois i lek bareder Romengeri-sidlung ando becirk Neusiedl am See sina. I historija la sidlungatar taj lakere dschenendar, eksemplarischi le Romenge taj Romnjenge ando Burgenland terdschol. Taj aja historija kamaha amen tumenge adi te phukal – pomoschago uschtidas le historikeristar Herbert Brettl, savo te o Co-pisimaschi la kenvatar "EINFACH WEG!" VERSCHWUNDENE ROMASIEDLUNGEN IM BURGENLAND, hi.

Ande amari sendung o Kevin "Luzifer" Horvath amaro kherodaschi hi, savo rontschengero keraschi te ol kamla. Prinschardo hi ov andar "Reality Shows" andi Austrija taj Germanija. Leskero suno hi, rontschengero keraschi te ol. Akan o Rom, harne anglo kesdipe terdschol. O reporteri Adi Gussak, ande Walbersdorf, jek gaveskero falato andar Mattersburg, kher le rodija.

Academia Rromaï jek Romengero-farajn le beschipeha andi betschitiki Kaiserstraße hi, savo i Carmen Jurj taj o Adrian Gaspar kerde. Jeke bulhe sikadipeskere dipeha, o farajn upro Romengero-khetanipe andar i Rumenija, save Betschiste dschin, use te dschal kamla.

Ando maschkaripe le junistar, o farajn Roma-Service uso sako berschengero Roma-Butschu andi „Aktiv Arena“ Mischkate, akartscha. Sajt o bersch 1991, o Roma taj o gadsche, khetan jek mulatintschago le mindenfelitikostar mulatinen. Ada bersch, o Roma-Butschu ando cajchn le 30-berschengere aunprindscharipestar la flogoskera grupnatar le Romendar, terdscholahi.

Ando 12to maj o Roma upre lakeri lek feder prindschardi aktivistkija, pismaschkija taj molerkija Ceija Stojka gondolinde. Vasch lakero 90to bersch, kada upro them ali taj lakero 10to mulipeskero di, i HÖR taj o farajn Exil, jek Mesala uso patijaripe la barikana kinstlerkijatar, tel likerde. Muschikaha taj phure habiptschenca andar i Lovarajengeri-kojnha, o dschivipe la Romnjatar mulatim ulo.

Ande amari sendung ando 19to juni, pedar o sentelinipe le gondolipeskere baristar le ledschime taj murdarde Romnjenge taj Romenge ande Holzschlag, phukavas. Ando gaveskero falato la gemajndejatar Unterkohlstätten, anglo 2to themeskero haburi, buteder sar 300 Romnja taj Roma dschivnahi. O gondolipeskero bar upro temetischi, upro manuscha taj upri briga odola cajtatar, pal te gondolinel.

Ande amari serija "Naschade Romengere-sidlungtscha le Burgenlandistar", adi le gaveha Bujschocha donde amen bescharas. Odoj agun 45 Romengere-familiji dschivnahi. O Adi Gussak upro jomakero rodipe pe kertscha taj dikel, so andar lende ulo taj te adi meg Roma Bujschochate dschin.

Ando 20to maj o farajn Voice of Diversity uso gondolipe upro ledschime Lovara taj Sinti akartscha. Imar o 15to var o gondolipeskero mulatintschago ando Baranka park kerdo ulo. O keraschi Johann Mongo Stojka, savo ojs tschau upre ada rito dschivlahi, jek le tschulederendar sina, savo andar o logertscha pal alo. Leskere keripeske te palikerel hi, hot ada than use jek than le gondolipestar ulo.

Uso Internacijonali Romengero-Di, te ada bersch jek mulatintschago ando parlamento dija. Ada bersch, butvar o 30-berschengero jubilejum le aunprindscharipestar le Romendar ojs autochtoni flogoskeri grupn, mulatim ulo. Adaj jeriniptscha, terdschijiptscha taj butja diskutirim ule, kaj neve schajiptscha, ando gondo jeka feder cukunftakera flogoskera grupnengera politikake le Romenge taj Sintijenge, kerde schaj on.

"Va an Va" butschol o lek neveder butjakero foroskero projekto la Caritasatar Salzburg, savo le Romenge taj Sintijenge ande Salzburg hi. Pomoschagoha, le manuschenge o andschajipe ando austritiko butjakero foro, lokeder kerdo te ol. O projekto, pomoschago le bundakere ministerijumistar la butjake taj la virtschoftake uschtidel.

Vasch o ardipe "Romengeri sor le butjakere foroske 2022-2030" le bundakere ministerijumistar la butjake taj la virtschoftake, mindenfelitike butjakere foroskere projekti le Romenge kerde ule. Ande amari radijoskeri sendung ando 15to maj 2023, o projekto "PRADO DROM" la firmatar Trendwerk Burgenland, eknaj feder angle terdscharas.

Romengeri sor le butjakere foroske 2022-2030, afka butschol o ardipe le bundakere ministerijumistar la butjake taj la virtschoftake, savo akan ando bundakero kancleriskero birovtschago angle terdschardo ulo. Ov, ojs falato la austritika strategijatar usi inklusijona le Romendar use te ledschel, hot o usedschajipe le Romendar uso butjakere foroskere pomoschage dugeder cajtake, dim te on. Efta projekti imar kesdinde.

Maschkar i NS-cajt, Salzburg-Maxglan dikipeskero than le and tschapinipestar but schel Sintijendar hi. Andar Maxglan ando logeri Auschwitz-Birkenau ledschim, tschak tschule o genocid prik dschin. O kulturakero farajn le austritike Romendar ande jek saki berschengeri gondolipeskeri ora, upro opfertscha gondolinel.

Ando 8to april upro cilo them mulatintschage uso Internacijonali Romengero Di del. I Roma VHS Burgenland, te ada bersch papal ando "Pradimo Kher Erba" akartscha. I podijumakeri diskusija le ada berschengere talalinipestar la temaha Romnja taj Roma ando ischkoli, donde pe beschartscha.

Uso Internacijonali Romengero Di, akartscha o farajn Voice of Diversity ando betschitiko andrutno foro. Jek diskusijakeri karika andar visenschoft taj forschinipe, pedar o angledschajiptscha le lejcti trin deschberschengerostar, diskutirinde. I muschika adale kiratiske kertscha o Harri Stojka leskera bandaha. Pasche, Romengere-pamaristscha la Konstanze Breitebneratar, gende ule.

Vasch feder keriptscha le but tschibtschakere sikadipeskere diptschendar, uso Forum4Burgenland ando kulturakero centrum Tikne Martonate, gelo. I seletoskeri forma ando bersch 2019 upri inicijativa la Pedagogischi Utscha Ischkolatar Burgenland, la sikadipeskera direkcijontar taj le burgenlanditike flogoskere grupnengere fatreterendar, kerdi uli. Uso ada berschengero talalinipe, i tema tschibtschakero sikadipe usar i tschavengeri bar dschi usi matura, ando dikipe terdscholahi.

Jek patijaripe la Ceija Stojkake, hi o artschijipe taj o genipe, savo la Roma VHS-atar Burgenland, kerdo ulo. Te dikel hi kuratirti kipi la holocaustakera-prik dschivdatar taj kinstlerkijatar, save lakero dschivipe sikan. Hangijenca le Lovarajendar, o genipe and dikipe andi barvali kultura la flogoskera grupnatar del.

Andi erschti sendung la serijatar, naschade Romengere-sidlungtscha le Burgenlandistar, o Adi Gussak upro jomi le Romnjendar taj Romendar Schtegatar sina. Ando dujto falato la serijatar, o gav Holzschlag amenge aun dikas. O gaveskero falato le Burgenlandistar, ande savo agun o lek buteder Roma dschivnahi. Adi, tschak jek Romni buter odoj dschil.

Obste politischi, kultureli vaj socijali, o Horst Horvath ande but thana valaso micinel. Te le tschatschiptschenge la flogoskera grupnake le Romendar, dschi adi sorale and pe bescharel. Ando kesdipe le mercistar, buteder sar 300 dschenenca, leskero 60to bersch kada upro them alo ando "OHO - Pradimo Kher Erba" mulatintscha taj upre but projekti pal dikla.

O 1ti merc o kesdipe le "Radijo Burgenland muschikakere mercistar" sina. Ada bersch o prindscharde dschene le austropopistar upro prindscharde dschene le kabaretistar resen. Ande jek burgenlanditiko talalinipe, reste pumen i kabaretistkija Eva Maria Marold taj o aguno austritiko Song Contest dscheno Romengere-vurclinenca, Tony Wegas.

I Ursula Hemetek jek pijonirkija lakera butjatar hi. I Wittgenstein-patijaripeskeri ledschaschkija, 2019 o Music and Minorities Research Center kertscha, kaj oj sajt oja cajt o schero hi. Lakero lek neveder projekto, la dschilaschkijake Ruža Nikolic-Lakatos vidminel, savi ando lejcti bersch muli.

O Romano-Mulatintschago, jek le lek utscheder kojendar ando burgenlanditiko fosching hi. Sar imar ando lejcti berscha, le farajn "HANGO ROMA" i patjardi buti sina, o tradicijoneli flogoskero grupnengero mulatintschago te kerel. Imar 30var o Roma taj o gadsche khetan i kultura la flogoskera grupnatar mulatinen, savi dur ando garujipe sina.

Imar ando bersch 1994 ando Burgenland o farajn "but tschibtschakero pradimi radijo MORA", kerdo ulo. Le ciliha, hot o schtar oficijeli tschibtscha le Burgenlandistar, ando glajchi falati te schunel hi. Pal i horvacki, ungriki taj nimtschki tschib, ando lejcti bersch o programo jeka duj tschibtschakera Romengera-radijoskera sendungaha, le anaveha Romani Ora, bulhardo ulo.

Andi rat usar o 4to upro 5to feberi ando bersch 1995, schtar murscha ando paschipe la Romengera-sidlungatar Erbate, duach jek bombakero atentato lengero ileto naschade. Ada rasistischi atentato ande oja cajt la cila Austrija dschangartscha. Ando naschipe le berschendar jek gondolipeskero than kerdo ulo. Upre oda than, te ada bersch papal but manuscha reste pumen, upro opfertscha te gondolinel.

Valami schel taj bisch Romengere-sidlungtscha delahi ando Burgenland anglo bersch deschuenja tradaofto. Ando dschivipeskere thana, buteder sar ofto eseri flogoskere grupnengere dschene, dschivnahi. Maschkar o nacijonalsocijalismus o lek buteder lendar, ledschim taj murdarde ule. Le manuschenca te o dschivipeskere thana, naschade gele. O Adi Gussak, upro jomakero rodipe pal i naschadi Romengeri-sidlung ande leskeri hajmatakeri gemajnde Schtega, pe kertscha.

Amari sendung ando 30to jeneri 2023, le 10-berschengere mulipeskere diveseske le muschikaschistar Hans Samer vidminas. Harne angli boschitscha, ando bersch 2012, o barikano kinstleri mulo. Leskere mulipeha o Burgenland-Roma, jeke lengere lek feder prindscharde muschikakere dschenostar, naschade. O Hans Samer, muschikaschi le vodschiha sina taj dur pedar o granici le Burgenlandistar ari, prindschardo.

O Interreg-projekto "DREAM ROAD" imar sajt o juli 2020 naschel. Ando decemberi 2022 ar lo sina. Pasche 15 projektoskere partnertscha andar 10 mindenfelitike vilagi le Donaujiskere thanestar, te i Austrija duach i Roma VHS Burgenland, fatretim sina. Khetan ande odola 30 masektscha upro cil, o soralipe le flogoskere grupnengere dschenendar taj upro feder keripe lengere dschivipeskere situacijendar, butschalim ulo.

Silvesteri ando Pradimo Kher Erba, i road opera "Vanessa dschal uso valtscha" sikadi uli. O falato la temaha, i aktujeli situacija amare planetostar, hatek o gondo amara cajtatar, resel. Kerdo taj pisim ulo o falato le burgenlanditike reschiseristar Peter Wagner. I muschika use komponirintscha o kinstleri taj Rom, Ferry Janoska andar Neusiedl am See.

Newo Ziro o lek terneder flogoskero grupnengero farajn andi Austrija hi. Andi nimtschki tschib Newo Ziro "Neue Zeit" butschol. Taj o anav programo hi. Afka o farajn neve drom dschal, le avre dschenen pedar o Sinti na tschak te informirinel, hatek te jeke khetanipeske te verbinel. O lek terneder koja hi o Sintijengero-kulturakero di ande Aspern.

Ande amari erschti sendung ando bersch 2023, o 52-berschengero Boris Kolompar, amaro kherodaschi hi. O flogoskero grupnengero dscheno le Romendar, ando socijali mediji "dineri le Devlestar" pe akarel. Ov usi jekoschni Romengeri-khangerijengeri gemajnde andi Austrija kerinel taj phukal, sar ov uso patschajipe lakla taj saj barikaniptscha andi naphandli kristlichi Romengeri-khangeri "Kangeri Ekklesia Betschi" del.

Ande amari lejcti sendung angli botschitscha, duj kherodaschtschen akartscham. La schovardesch taj schtar berschengera pensijonistkija Gertrude Gussak, Schtegatar taj la trandaefta berschengera foroskera rotkija Manuela Horvath, Erbatar. O duj Romnja phukan, sar on adi i adventiskeri cajt terdschin taj sar oda ande lengero tschavoripe sina.

Suboton, ando 3ti decemberi, o tradicijoneli Romengero advent ando Pradimo Kher Erba sina. O adventiskero mulatintschago, savo le farajnistar HANGO Roma kerdo ulo, jek mindenfelitiko programo andar geniptscha taj muschikakere falati, sikatscha. O Romengero advent use te ledschel, i kultura taj i tschib la flogoskera grupnatar le Romendar upre te likerel taj le pradipeske dschivdon te kerel.

Paraschtuja, ando 25to novemberi, o erschti "Warter Mulatsag" telal o anav "Amen dschijas mindenfelitiko" ando Pradimo Kher Erba, tel likerdo ulo. O mulatintschago la flogoskera utscha ischkolatar le burgenlanditike ungrikendar kerdo ulo, butvar i kultura taj le flogoskere grupn la regijontar andi erschti rik te terdscharel taj upre te dschil te mukel.

Anglo haburi, milijoni manuscha andar lengero hajmatakero vilago Ukrajnija ando vest naschi iste gele. Telal o naschikeraschta te but Romnja taj Roma hi. Ande jek tikno kher Erbate, i Tanja Pap taj lakere pantsch tschave jek nevo kheripe lakle.

Ando 12to novemberi, Lackenbach o gondolipeskero mulatintschago le but eseri Romenge taj Sintijenge tel likerdo ulo, save maschkar o 2to themeskero haburi ando afka akardo "Zigeuner-logeri" Lackenbach, ledschim taj murdarde ule. Fatretertscha le bundistar, le thanestar taj le Romengere-organisacijendar, uso sako berschengero gondolipeskero mulatintschago use sina.

Ando maschkaripe le oktoberistar, o mulatintschago uso 17-berschengero jubilejum le butjakere foroskere politischi projektostar le flogoskere grupnakere dschenenge le Romendar taj Sintijendar, Betschiste sina. Uso keripe ando bersch 2005 uso cil peske kerdo ulo, o usedschajipe taj o andphiripe uso butjakero foro le Romenge taj Sintijenge lokeder te kerel.

Bojd pedar sokoneste del la, but amendar hi li: diskriminacija. Ham nisaj grupnake manuschendar la diskriminacija asaj soralo virkinipe upre lengeri dschivipeskeri rejaliteta sina, sar uso Roma taj Sinti. But manuscha andar o khetanipe dschi adi maschkar fakti taj fikcijona ar te rodel na dschanen.

Vasch o europitiko di le tschibtschendar ando 26to septemberi, i KUGA Großwarasdorf, sako bersch flogoskere ischkolaschkijenge taj ischkolaschenge le Burgenlandistar o schajipe del, jeke tschibtschakere parkuriha, avre tschibtscha te prindscharel te siklol. Ada bersch sina odola i arabitiki, francitiki taj horvacki tschib taj o Burgenland-Romani.

ZARA sajt 1999 la temake rasismus andi Austrija pe vidminel. O berotinipeskere thana le manuschenge pomoschinen taj berotinen len, save rasismusistar reste hi. Sar i aktujeli situacija andi Austrija taj i buti use ZARA ar ditschol, pedar oda, la beroterkijaha Désirée Sandanasamy, vakertscham.