Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata Janševe izjave in dogajanje v slovenski RKC. Več na: delo.si/novice/slovenija/cerkev-je-sklenila-pogodbo-s-hudicem P.S.: Zvok originala je bil zasukan strogo levo, smo uredili. P.P.S.: Delov feed spet deluje, a občasno jim nagaja kakšen avdio škrat, ... vsekakor pa se lahko naročite tudi na originalno "Od srede do srede". Če bodo pri Delu pridno delali in dodajali epizode, bomo ta vir končno lahko ukinili. Sicer smo že večkrat upali, da bo Delu uspelo, ... pa se je večkrat izkazalo, da pri Delu obupajo hitreje kot mi. podcasts.apple.com/si/podcast/od-srede-do-srede/id1082677497

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o interpelaciji ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki jo je napovedala stranka SDS. Žerdin je pojasnil, da je bila pozicija Bešiča Loredana v koaliciji razmeroma šibka, a ob napovedi interpelacije je koalicija podprla ministra.  Janez Markeš je spomnil, da je v enem izmed prejšnjih podkastov dejal, da minister za zdravje pri opoziciji uživa imuniteto. »Očitno je ne več,« je priznal. Kljub temu da je do ministra za zdravje kritičen, pa Markeš meni, da interpelacija ni dovolj. Treba bi bilo namreč pripraviti oceno zdravstva, pokazati, kakšnim modelom bi moralo slediti in kaj so bile napake v preteklem letu, je strnil. Več na Delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratnem pogovoru Od srede do srede analizirala razmere v slovenskem zdravstvu. Žerdin je uvodoma omenil pozive dela javnosti in tudi zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, naj direktor Univerzitetne psihiatrične klinike (UPK) Ljubljana Bojan Zalar odstopi. Več na: www.delo.si/novice/slovenija/zakaj-besic-loredan-ne-odstopi-zaradi-konflikta-interesov

Ali Žerdin in Janez Markeš o izvolitvi v VS OZN, konstituiranju sveta RTV Slovenija, Platformi sodelovanja in zahtevi za odstop ministra za zdravje. Več na delo.si/novice/slovenija/neracionalnost-in-neumnost-postajata-sistemski!

Ali Žerdin in Janez Markeš o ustavnem sodišču, pa o »tistem nad njim« in o odmrznitvi zamrznjenega zakona o RTV. Ustavno sodišče in odmrznitev zamrznjenega zakona o RTV, ki velja in je operativen – to sta temi, s katerima sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš začela pogovor Od srede do srede – »prvič iz obnovljenega Delovega studia z mešanimi občutki«, kot sta dejala. Toda ali je kaj morda ostalo nedorečenega? Več na www.delo.si/novice/slovenija/ali-pa-reces-kot-je-rekel-josip-broz!

Ali Žerdin in Janez Markeš o tem, kako nasprotujeta obnavljanju sovraštva v ljudeh, še zlasti pa temu, da bi s sovraštvom kdo »kuril« dnevno politiko. Več na delo.si!

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o koalicijski napovedi razrešitve članov programskega sveta RTV Slovenija in padcu profesionalizma. Več na delo.si.

Ali Žerdin in Janez Markeš o tem, da je hladna vojna zarezala v politično geometrijo sodobnega sveta in tudi pri nas zahtevala davek. Več na delo.si.

Delova kolumnista sta ob svetovnem dnevu svobode tiska kritična, ker »vsak dan lajamo en na drugega in tega nikakor ne uspemo pregnati«.

Delova kolumnista tokrat o interpelaciji vlade, ki poteka v državnem zboru, in o tem, ali je premier Robert Golob izpolnil pričakovanja. Mineva leto dni od volitev, na katerih je s prepričljivo večino zmagalo Gibanje Svoboda, danes pa v državnem zboru poteka interpelacija vlade, ki jo je vložila stranka SDS. Interpelacija je po oceni Alija Žerdina zelo ambiciozen manever, nenavadno pa je, da se je opozicija loteva v trenutku, ko nima nikakršne možnosti, da bi z njo uspela. Pa vseeno bodo za to danes v državnem zboru porabili 14 ur. »Za Janšo 14 ur ni dovolj. To je življenjski proces, ki se nikoli ne bo končal,« je dejal Janez Markeš. Današnja interpelacija po njegovih besedah ni nič drugega, kot zloraba tega instituta. Spada med »rokovnjaške metode, ki žalijo slovensko demokracijo«. ...

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o tem, ali bo politika glede koncepta zdravstvenega zavarovanja poslušala ljudi ali lobije.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o nadaljevanju sage o privatnem zdravstvu in stavki novinarjev na nacionalni TV.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o zakonskem paketu za ustavitev rušenja javnega zdravstva civilne iniciative Glas ljudstva.Civilna iniciativa Glas ljudstva je včeraj poslanskim skupinam predala zakonski paket novel treh zakonov, ki naj bi ustavile rušenje javnega zdravstva. Ob tem so predstavniki iniciative predstavili nekaj podatkov za obdobje 2019-2022. Ti govorijo, da se je denar, ki je bil namenjen javnemu zdravstvu, predvsem odpravi čakalnih vrst, v velikem obsegu preusmeril v zasebne zdravstvene institucije, medtem ko javne zdravstvene institucije vse bolj predstavljajo bazen, iz katerega zasebno zdravstvo zajema kader. Očitno je pobuda glede reforme zdravstva veliko bolj v interesu civilne družbe kot vlade, je ocenil Ali Žerdin. Tri novele zakonov – o spremembah zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, o prispevkih za socialno varnost in o dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – obsegajo dileme celotnega javnega zdravstva, je dejal Janez Markeš. Po njegovih besedah je Glas ljudstva, ki je zakonski paket oblikoval s strokovno pomočjo nekdanjega ministra za zdravje in zdravnika Dušana Kebra, opravil delo, ki bi ga morala opraviti zdravstveno ministrstvo in celotna vlada. »Zakoni so napisani vešče, z vsemi argumenti in podpornimi podatki ter po moji oceni zelo dobro. Počivajo pa na analizi, ki je že mogoča na podlagi zagotovil, ki so bila podana junija lani, dal pa jih je sam zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan,« je povedal Markeš in citiral Kebrove besede iz kolumne v časopisu Dnevnik, ki jih je Keber izrekel tudi na včerajšnji predstavitvi zakonskega paketa: »V skoraj letu dni dosedanjega mandata vlade je bil interventni zakon edini ukrep, ki je naslavljal velikansko zdravstveno krizo. Utrdila se je napoved, da ne bo deloval. Vsekakor ne v prid bolnikov. Deluje v prid plenilskih elit in nadaljnjega moralnega razkroja javnega zdravstva.« Več na delo.si.

V tokratnem pogovoru o tvitu, ki ga je Janša namenil nekdanjemu direktorju STA, in o tem, kako je prvak SDS 'zajahal' vprašanje upokojencev. Več o temi (tudi video epizoda) na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o papežu Frančišku, ki je v ponedeljek obeležil deset let pontifikata. Več na delo.si! 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o kompleksni brkljariji razlogov za interpelacijo vlade in kirurgiji Bitenc. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta današnji klepet Od srede do srede začela s čestitko ženskam ob 8. marcu in nadaljevala s »planiško interpelacijo« - kot je dogodek, oznanjen pod napravami za nordijsko smučarsko prvenstvo, kjer je Janez Janša napovedal, da bo SDS vložila interpelacijo zoper vlado, poimenoval Žerdin. Eden od razlogov za interpelacijo, je spomnil, je združitev muzeja novejše zgodovine z muzejem osamosvojitve, drugi je vezan na zdravstvo – skratka, »kompleksna brkljarija« razlogov. Običajno so interpelacijo napovedovali iz prostorov stranke ali poslanske skupine, tudi prek elektronske pošte in družabnih medijev. Tokrat pa je Janša uporabil kuliso planiških skakalnic in tekaških prog, je Žerdin izzval Markeša, ki se je odzval: »Pač v populistični maniri s populistično potezo.« Dejstvo, da kdo interpelira celotno vlado, je sicer nekaj novega, je navrgel: »Temu se drugače reče konstruktivna nezaupnica. Če napadeš, napadeš ministra, razpišeš volitve ... S tem pa, kot da je nekaj narobe.« Kot pravi Žerdin, je interpelacija po poslovniku, zakonodaji in ustavi možna, je pa ustavni red protisloven: »Kajti najbolj čista verzija, s katero se po ustavnem redu ruši vlada, je institut konstruktivne nezaupnice. To pomeni, da mora najprej biti postavljen novi predsednik vlade, šele nato se odstavi starega. Z interpelacijo celotne vlade pa se vlado zruši, ne da bi ob tem imenovali novega predsednika vlade.« Situacija je po Žerdinu dokaj nesmiselna, kajti člen o konstruktivni nezaupnici v ustavi je tak, kot je, zaradi imperativa politične stabilnosti: »Ta predpostavlja, da prostor predsednika vlade ne sme biti izpraznjen. Vsak trenutek je treba vedeti, kdo je predsednik vlade.« Več preberite na delo.si. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o shodu upokojencev in precedenčnem neposrednem prenosu na prvem programu TV Slovenija.  »Zanimivo je, da se shod upokojencev z zahtevami za višje pokojnine prenaša neposredno na prvem programu TV Slovenija. Zdi se mi, da gre za velik precedens v uredniški politiki nacionalne TV hiše,« je Ali Žerdin uvedel tokratni dialog z Janezom Markešem. Pogovarjala sta se o prenosu shoda upokojencev v Ljubljani. Vzdeli so mu oznako drugi vseslovenski, pred parlament jih je povabil nekdanji poslanec SDS Pavle Rupar.  »Strinjam se. Medtem ko midva govoriva, protest in prenos še trajata. Da gre za precedens, je kazal že uvod, ki ga je ena od novinark postavila v alibični govorici, se pravi takole: Zakaj to počnemo? Zato ker bomo poslej vse prijavljene shode prenašali v neposrednem prenosu,« pove Markeš.  »Sam sem doslej razumel, da je prenosom iz državnega zbora in s politično-aktivističnih dejanj namenjen tretji program. Prenos na prvi program je v politični koordinaciji, Rupar se je skliceval tudi na to, da pozdravlja vse državljane pred televizijami. Prijavili so 28 tisoč prisotnih ljudi, kar je popolnoma neresnično. Gre za prominentno politično dejanje, ki je po eni strani popolnoma legitimno, po drugi pa mislim, da dna tega tipa še nismo videli. Videli smo novo dno, prepričan sem, da ne zadnje. Ustavno sodišče ni imelo posluha za politične implikacije tega, kar se dogaja z zakonom o RTV. To je nekaj, kar je, kot si povedal, precedens, in tega nas je lahko strah,« poudarja.  Več epizod Od srede do srede najdete na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat vlekla analogije med kaosom na RTV Slovenija in kaosom v zdravstvu. Ob koncu prejšnjega tedna so se na komentatorski sceni postavljala vprašanja, kako bo odločilo ustavno sodišče o novem zakonu o RTV Slovenija, ki je bil s pomembno večino potrjen na referendumu. Takrat je v javnost neuradno pricurljalo, da je z rezultatom pet proti tri nova zakonodaja zadržana do dokončne odločitve ustavnega sodišča. V začetku tega tedna je bila ta informacija uradno potrjena. Tri sodnice so menile, da je zakon skladen z ustavo, pet sodnikov, da je treba zakon zadržati. Ali je glede odločitve ustavnega sodišča smiselno upoštevati spol, je Ali Žerdin povprašal Janeza Markeša. Več epizod Od srede do srede najdete na delo.si!

Tokrat o posledicah prepovedi prodaje avtomobilov na dizel in bencin od leta 2035. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se v tokratnem pogovoru Od srede do srede posvetila nedavni odločitvi evropskega parlamenta, ki je potrdil prepoved prodaje avtomobilov na dizel in bencin od leta 2035. »To je primarno sociološko vprašanje,« je opozoril Markeš in dodal, da so električni avtomobili občutno dražji od tistih z motorji na notranje izgorevanje. »Prevoz je trenutno dostopen tudi revnejšim slojem prebivalstva, zato je ta ukrep v sociološkem smislu silno nevaren, v tehnološkem smislu pa je nastavljen na nov kapitalski cikel,« meni Markeš. »Spet imamo megainvesticije, o katerih bomo rekli, 'samo še to naredimo, pa bomo srečni'. Podobno je bilo s cestnim križem, pa se danes v službo pripeljem v enakem času, kot sem se pred tridesetimi leti, ko cestnega križa še ni bilo.« Več epizod Od srede do srede na na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o ozadju slovenske korupcije in razumevanja ZZZS kot priročne molzne krave. Delova komentatorja se spet posvečata temam, ki so jih pod žaromete postavili minuli dnevi. Je mogoče ponovni zdrs Slovenije na globalnem indeksu zaznavanja korupcije Transparency International pripisati še času Janeza Janše ali bi bilo to le iskanje alibija za sedanjo koalicijo Roberta Goloba? Se stare prakse kar nekoliko preveč podaljšujejo v novo dobo? Denimo pri pošiljanju računov na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za storitve, ki jih v bolnišnicah niso opravili? »Kolega Markeš, začniva pri mednarodnih novicah, in sicer pri tem, da je nevladna organizacija Transparency International naredila nov seznam percepcije korupcije po državah,« pogovor uvede Ali Žerdin. »Ne gre za korupcijo, ki bi bila ugotovljena s številom kazenskopravno zaključenih korupcijskih primerov, ampak za anketni odgovor na vprašanje: ali zaznavate korupcijo? Zgodilo se je, da je Slovenija na tem seznamu zdrsnila na najnižje mesto v svoji 32-letni zgodovini. Čemu to pripisuješ?« »Ko sem to bral, nisem videl, kakšni so vprašalnik ali dokazi, kar je samo po sebi frustrirajoče za interpretacijo,« odgovori Markeš. »A moja prva reakcija je bila, da se verjetno ta vtis nanaša na obdobje leto prej, ko je bil na oblasti še Janša, pri čemer se je na vprašalnik odgovarjalo, ko je bil premier že Golob. Očitno je nekaj zelo slabo. Mogoče sem celo malo presenečen.« Več epizod Od srede do srede na na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat nadaljevala debato o napovedani zdravstveni reformi iz prejšnje rubrike Od srede do srede. V vmesnem času je nastal čistopis aneksa h koalicijski pogodbi, ki opredeljuje zadeve, povezane z zdravstveno reformo, ki pa ni javno dostopen. »Odvisni smo od tega, kar se sliši. Sliši pa se, da je aneks relativno ohlapen, prazen,« je dejal Markeš. Aneks je bil na koalicijskem vrhu prejšnji torek napovedan zelo teatralno, češ, zdaj je nekdo udaril po mizi in vzel reševanje problema zdravstva v svoje roke, kar smo pozdravili. Koalicijske stranke so zahteve po njegovem podpisu doživele kot ultimat. Sledila je najava, da ni bilo mišljeno, da se na tem srečanju podpiše aneks in dejansko se ga ni. Ko je bil znova predstavljen v zelo širokih obrisih, smo iz Golobove predstavitve v javnosti izvedeli, da koalicijski vrh ni naslovil nobene oziroma le eno od štirih zahtev, ki jih je postavila civilna družba. Sledilo je pričakovanje, da bo aneks podpisan ta ponedeljek. Slišati je bilo, da so ga podpisali vsi poslanci in da je še celo nekoliko bolj očiščen. Skratka, ni dosegel magnitude začetnega potresa, je ocenil Markeš.  Je pa gesta, da poslanci podpisujejo koalicijsko pogodbo, nekoliko nenavadna, je pripomnil Žerdin. Poslanci so namreč predstavniki vsega ljudstva. Niso zavezani nobenim navodilom, niti navodilom, zapisanim v koalicijski pogodbi. »V tej igri je veliko neznank,« se je strinjal Markeš. »Na drugi strani pa, kot Bešič Loredan skrivnostno zagotavlja, reforme aktivno tečejo, aktivno se dogaja reševanje problematike. Takšne govorice ne povedo zadosti, povedo pa, da prvotni načrt teče, kakšen je, pa ne vemo. V aneksu ni napisan, v koalicijski pogodbi ni bil upoštevan. To, kar je predstavil Golob, ni bilo nikoli pravilno naslovljeno – kako preprečiti preskakovanje vrst. Če preprečimo preskakovanje vrst, to pomeni, da preprečimo eno od pridobitnih funkcij in vlog, ki jih imajo zasebne zavarovalnice. Ko rešimo to zadevo, se lahko začnemo pogovarjati o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.« Je pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje vendarle opredeljeno v glavni koalicijski pogodbi. Aneks h koalicijski pogodbi tega ne more razveljaviti, je pripomnil Žerdin. Vprašanje je, kaj je ime igre. Tu sta spet dve možnosti, se je odzval Markeš. »Ali je ime igre to, da je akterji sploh še ne poznajo, ali pa jo zelo dobro poznajo že od prvega dne in poskušajo kuhati žabo (javnost, op. p.), da bo na koncu rešitev, ki danes še ni sprejemljiva, na koncu sprejemljiva.« Spreminjanje DNK javne radiotelevizije Podpisovanje aneksa h koalicijski pogodbi se je dogajalo hkrati z rekonstrukcijo vlade. Ta je končno dobila podobo, ki je bila načrtovana neposredno na volitvah. Osem mesecev, kolikor je to trajalo, je dolga doba, je na drugo temo preskočil Žerdin. Res je, a to ni krivda predsednika vlade ali koalicije, ampak opozicije oziroma SDS, je odvrnil Markeš. Vmes se ni zgodil le zakon o vladi, temveč tudi zakon o RTV Slovenija, je ob tem spomnil. Žerdin ima vtis, »da je RTV padla v žrelo neprestane erozije, ki je posledica tega, da nima postavljenih upravljavskih struktur, ki bi omogočale neodvisno delovanje. Hkrati pa je tam še vedno vodilni kader, ki se je preselil iz urada prejšnje vlade«. Zdajšnja koalicija se ni odločila za odpoklice, kar bi se lahko, je pritrdil Markeš, ki je dejal, da je civilna družba svoje delo opravila vzorno, ne razume pa »letargije, inercije« na RTV. »Ali je cilj RTV, da problem nikoli ne sme biti rešen? Upam samo, da ne iščejo novega ravnotežja namesto rešitve.« »Glede na to, da v času inercije potekajo množična zaposlovanja, gre po mojem mnenju za drastično spremembo DNK institucije, ki naj bi bila javna,« se boji Žerdin. Več epizod Od srede do srede na na delo.si!

Tako sta se v čakanju na vesti s koalicijskega vrha v oddaji Od srede do srede med drugim vprašala Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. Slovensko ljudstvo čaka na novice, povezane s koalicijskim vrhom, je kolega Janeza Markeša v današnjem pogovoru Od srede do srede spodbudil Delov komentator Ali Žerdin. Naivno sta namreč verjela, da bosta ob 14. uri že poznala izplen današnjega koalicijskega vrha ... Zato sta se najprej lotila ene najbolj akutnih tem v državi – zdravstva. Premier Robert Golob je napovedoval da se s tem tednom začenja leto reform – med prvimi zdravstvena reforma. Najprej je prevetril njeno posadko. Vodenje je prevzel premier osebno, na »šahovnici« pa je tudi nova figura – kirurg Erik Brecelj, ki naj bi bil ključni svetovalec pri zdravstveni reformi, je za začetek dejal Žerdin. Markeš je ocenil, da »veliko iz tega ni mogoče sklepati« in najprej naštel zahteve, ki jih predstavlja reprezentativna civilna družba in ki zajemajo želje večine Slovencev glede našega zdravstva. Med prvimi je omenil pravico, da vsi izbrisani pacienti takoj dobijo svojega zdravnika, sledita ločitev javnega in zasebnega zdravstva ter izločitev »dvoživk«, medtem ko je zahteva po ponovni vzpostavitvi zdravstvenega sistema, ki je tako pomembna, da jo je treba dvigniti na vladno raven, že realizirana. Le rezultat še ni znan … Več epizod Od srede do srede na na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o dogajanju v zdravstvu. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta včeraj na Trgu republike spremljala stavko pacientov. »Slika je bila paradoksalna: pacienti so stavkali in medtem čakali, ali bo stavka zdravnikov odpovedana, na shodu pa je sodeloval predsednik vlade Robert Golob,« je dogajanje opisal Žerdin. Nenavadna se mu zdijo tudi včerajšnja stavkovna pogajanja med ministrom za zdravje in zdravniškim sindikatom Fides, saj je mediacijo vodil predsednik zdravniškega društva. »Definicija mediatorja je, da je to oseba, ki je najbolj nevtralna, kar predsednik zdravniškega društva, kljub vsej dobronamernosti, gotovo ni,« je ocenil. Dogajanje je zmedlo tudi Markeša. Po eni strani predsednik vlade trdi, da je na strani pacientov, ki protestirajo, po drugi strani je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan najprej kazal, da bo na strani privatizirajočega se zdravstva, nato se je postavil proti Fidesu in Zoranu Jankoviću, ki je kot župan odgovoren za infrastrukturo zdravstvenih domov v Ljubljani. Nato se je opravičil, nismo pa slišali argumentov, zakaj, je pojasnil Markeš, ki meni, da je Robert Golob Danijelu Bešiču Loredanu »zvil roko«. Žerdin je dodal, da je še ena v vrsti nenavadnosti to, da je Bešič Loredan shod pacientov označil za ekstremističen, nato pa se ga je udeležil predsednik vlade. »Minister se je Jankoviću opravičil, ni pa se opravičil ljudem, ki jih je označil za ekstremiste,« je spomnil Žerdin, ki ocenjuje, da gre za »nepregleden klobčič interesov, pozicij in potez«. Več epizod Od srede do srede najdete na delo.si!

Ali Žerdin in Janez Markeš, Delova komentatorja, tokrat o stavki zdravnikov in stavki pacientov.  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o dveh bližajočih se stavkah: stavki zdravnikov, ki jo je Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal za 11. januar, in stavki pacientov, ki jo je iniciativa Glas ljudstva napovedala za dan prej.  Več na delo.si.  Med stavkovnimi zahtevami sta odprava plačnih nesorazmerij in jasna opredelitev vlade, da za nastale razmere niso odgovorni zdravniki, pacienti, ki ocenjujejo, da vsak dan svojega zdravnika izgubi dodatnih šestdeset ljudi, pa bodo zahtevali »sistemske, radikalne, nujne spremembe, ki jih potrebujemo zato, da rušenje javnega zdravstva ustavimo in naredimo korak v pravo smer«. »Stavka pacientov je dobra ideja, vsekakor je treba odpreti to debato. Državljani jo moramo podpreti, četudi ni brez kontroverznosti. Stavka pacientov naj ne bi bila uperjena ne proti vladi ne proti zdravnikom. Proti komu je torej uperjena? Proti usodi neba? Krivičnosti sveta?« se je uvodoma vprašal Markeš in pristavil, da bo po njegovem mnenju treba »čvrsto poimenovati nekoga, ki ga lahko krivimo za to stanje«. V nadaljevanju sta govorila o razmerjih med javnim in zasebnim sektorjem v zdravstvu. »Ena od tez, ki se pojavlja, je, da nimamo dveh zdravstvenih sistemov, torej javnega in zasebnega, pač pa imamo državni, javni in zasebni. Državni so državne bolnišnice, zdravstveni domovi in klinični centri. Javni so zasebni zavodi, ki pa so financirani prek javne zdravstvene zavarovalnice, zasebni pa je financiran z neposrednimi plačili uporabnikov storitev in popolnoma zasebnih zdravstvenih zavarovalnic,« je dejal Žerdin. Več epizod Od srede do srede najdete na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš analizirata izide referendumov in odziv nemškega veleposlaništva na izjavo poslanca SDS Branka Grimsa. V tokratnem pogovoru Od srede do srede sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš najprej analizirala dogajanje okoli izjave poslanca SDS Branka Grimsa, ki je po objavi rezultatov nedeljskih referendumov med drugim dejal, da »ni čudno, če so razmere v Sloveniji podobne tistim v Nemčiji leta 1933«. Na njegovo izjavo so se nato odzvali v nemškem veleposlaništvu, kjer so izrazili začudenje nad izrečenimi besedami ter pojasnili, zakaj Slovenija leta 2022 nima nič skupnega z Nemčijo leta 1933. 🔗 Več na delo.si.  🗞️ Naročite se na Delo, v tiskani ali digitalni obliki.

Ali Žerdin in Janez Markeš, Delova komentatorja, tokrat o referendumu o noveli zakona o RTV Slovenija ter zadnjem soočenju na to temo.  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o referendumih o treh novelah zakonov, ki bodo prihodnjo nedeljo: o noveli zakona o RTV Slovenija, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o vladi. Prvi dan predčasnega glasovanja je glasove oddalo manj kot odstotek volilnih upravičencev, kar je manj kot na predčasnem glasovanju na referendumu o noveli zakona o vodah, je z nekaj statistike postregel Žerdin. Markeš pa je poudaril, da se je najpomembneje udeležiti referenduma o noveli zakona o RTV Slovenija, ker je RTV Slovenija »branik javnega prostora, ki pritiče civilni družbi, katere branik smo tudi mi, novinarji«.  Več na delo.si.  📺  Testno oddajanje video podkasta, ki je viden samo na Spotifyu. Če ga uporabljate, lahko preverite kako dobro deluje. 

Ali Žerdin in Janez Markeš, Delova komentatorja, sta v pogovoru Od srede do srede tokrat analizirala tudi »fascinantno relativno Logarjevo zmago«.  »Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Kaj je hotel s to enigmatično formulacijo povedati poraženec predsedniških volitev? V komentatorskih krogih že tri dni brenči.« Tako je Ali Žerdin, Delov komentator, danes izzval kolego Janeza Markeša. Markeš se je najprej odzval v »politično polkorektnem« slogu: »Ko človek, ki nima nič povedati, vrže neznanko in se ves komentatorski prostor ukvarja s tem, kaj je hotel povedati, pomeni, da je s komentatorskim prostorom nekaj narobe.« Več na delo.si!  📺  Testno oddajanje video podkasta, ki je viden samo na Spotifyu, če ga uporabljate, lahko preverite kako dobro deluje. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta komentirala rezultate predsedniških volitev. Markeš je v uvodu dejal, da število glasov, ki jih je prejel Anže Logar (46,14 odstotka oziroma 409.761 glasov volivk in volivcev), dokazuje, da ima v prihodnosti desnica z umirjenim tonom in z mirnimi, spravljivimi sporočili očitno potencial seči zelo daleč, morda celo zmagati. Drugo sporočilo teh volitev pa je, da je zmaga Nataše Pirc Musar – podobno kot v ZDA demokratov — znamenje, da ljudje ne želijo imeti blokovskega prekucništva. Markeš bi si skoraj upal trditi, da to niso bile volitve za, pač pa bolj volitve proti.  Več na delo.si!  📺  Testno oddajanje video podkasta, ki je viden samo na Spotifyu, če ga uporabljate, lahko preverite kako dobro deluje. 

Ali Žerdin in Janez Markeš razgaljata predsedniška kandidata Logarja in Pirc Musarjevo in izvirni greh nacionalke, ki je v trdni poroki med SD in SDS.  Kaj pomeni biti predsednik ali predsednica republike in zakaj je ta institucija pomembna? Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v iskanju odgovorov na ti vprašanji za iztočnico vzela ameriške volitve, kjer pomen predsednika preverjajo na vmesnih volitvah, ki so potekale danes ponoči.  Več na delo.si. 📺  Testno oddajanje video podkasta, ki je viden samo na Spotifyu, če ga uporabljate, lahko preverite kako dobro deluje. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš analizirata vzroke in posledice fizičnega napada na predsednico Inštituta 8. marec. Več na delo.si ...  📺  Testno oddajanje video podkasta, ki je viden samo na Spotifyu, če ga uporabljate, lahko preverite kako dobro deluje.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o bližajočih se predsedniških volitvah. Video epizode in članek o njej najdete na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat pod lupo vzela predsedniške kandidate in med njimi iskala močne osebnosti. Video epizoda in opis na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o tem, koliko imajo skupnega predsedniške volitve leta 1990 in danes. Video epizoda in še več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o italijanskih volitvah in Janševi oktobrski revoluciji na RTV. Video in zapis na delo.si!

Napaka celjske bolnišnice ni največji problem zdravstva, pač pa plazeča se privatizacija. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratni rubriki Od srede do srede debatirala o dogajanju v zvezi s splošno bolnišnico Celje, v kateri je prišlo do zamenjave identitete dveh bolnikov, ki so ju v celjsko bolnišnico sočasno pripeljali iz doma starejših občanov v Sevnici. Eden od bolnikov je kljub zdravljenju umrl, bolnišnica pa je o smrti obvestila svojce bolnika, ki je preživel. Vodstvo bolnišnice je zaradi napake ponudilo odstop, svet zavoda pa odstopa ni sprejel navkljub, po besedah Žerdina, »nenavadnemu dogodku, ki zmanjšuje zaupanje v zdravstveni sistem«. »Vtis je dvojen,« je dejal Janez Markeš. »Prvič se to se ne bi smelo zgoditi. Drugič pa je javni odziv, zlasti pri zdravstvenem ministru, predimenzioniran.« Bolj kot zdravniška napaka bi ga moralo skrbeti »premišljeno, večdesetletno, sistemsko razgrajevanje javnega zdravstva – plazeče privatizacije«, je poudaril Markeš. Zdravstveni sistem v kratkem čaka še en šok, je spomnil Žerdin. Skoraj hkrati z vestjo iz celjske splošne bolnišnice je zdravniški sindikat Fides napovedal stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Začel jo bo 19. oktobra, če ne bo uresničena zahteva za izločitev zdravnikov in zobozdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju. Markeš je zadnje dogajanje v zdravstvu primerjal z učinki tornada in s posledicami podnebnih sprememb. »Leta in leta se zviševanje povprečne temperature ne pozna. Ko pa enkrat presežeš kritično točko, pa nastanejo posledice, ki jih ni mogoče ustaviti več let. Na področju zdravstva smo dosegli to točko,« je prepričan. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico države.  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o samovoljni odločitvi Marte Kos, da se umakne iz predsedniške kandidature. Kot je omenil Žerdin, sta imela med koncem tedna privilegij, da sta sodelovala na pikniku Inštituta 8. marec, kamor je prišla tudi ona. Kot je povedal Markeš, v takratnem pogovoru z njo ni dobil vtisa, da ne bi kandidirala, obenem pa ni dobil vtisa, da je v kampanji entuziastična. »Mešane občutke sem imel, mogoče je to, kar se dogaja, neke vrste pojasnilo, ne vem pa, kako bi se do vsega tega opredelil.  Žerdin je pri tem navrgel tri pomembne točke. Prvič, iz sporočila, da se umika iz volilne kampanje, lahko razberemo, da gre za osebne okoliščine. Drugič, v radijskih poročilih je zaznal tudi sporočilo, da so se spremenile še neke druge okoliščine, ki niso izključno osebne. Tretjič pa velja opozoriti, da v Gibanju Svoboda tega umika iz kandidature še niso komentirali. »S komentarjem tega dogodka kar precej zamujajo.«  Markeš mu je pritrdil in dejal, da bi lahko njeno kandidaturo oziroma zdaj že nekandidaturo razširili na vse kandidature v tem smislu, da postavljajo zanimiva razmerja znotraj slovenskih širših političnih/družbenih ozadij in znotraj strank. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o lažnih novicah in naročenih medijskih umorih. Ali Žerdin v uvodu spomni na primer teoretika zarot Alexa Jonesa, ki ga je sodišče obsodilo na plačilo 45 milijonov dolarjev odškodnine, svojcem otrok, ki so bili ubiti v strelskem pohodu na eni izmed ameriških osnovnih šol. Jones je namreč širil laži, da pokola ni bilo oziroma, da je bil le odigran. Delov komentator Janez Markeš je opozoril, da je dopustno se motiti, sistematično širjenje laži pa nikakor. Sodbo Alexu Jonesu vidi kot potrditev tega principa, s takšnimi postopki pa bi morali začeti tudi v Sloveniji. »Val lažnih novic, ki se je začel dvigovati na drugi strani oceana, postaja del posla tudi v obskurnih "novinarskih" krogih pri nas,« je opozoril Žerdin in napovedal, da bo tudi pri nas prišlo do sodne prakse na tem področju, čeprav z zamudo. Markeš je v luči tega pojasnil, da je v zadnjih dneh, po tragični smrti slikarja Romana Uranjeka, Bojan Požar, »ki že vsaj zadnjih 20 let aktivno počne svinjarije,« zadevo začel politizirati. Napadel je Jašo Jenulla in vodstvo Levice, skratka tiste, ki niso po godu Janezu Janši, »ve pa se, da Požar že desetletja servisira določene naročnike iz strank SD in SDS, to je dokazljivo in jasno,« pojasni Markeš. »Tako eklatantno "novinarsko" prostituiranje,« je naletelo na odziv, ki ga v tako velikem obsegu še nismo videli, doda Markeš, ki opozarja, da je mogoče potegniti vzporednice z dogajanjem na Novi24 oziroma »Orban-Janševim omrežjem, ki je že ves čas propagandna greznica, brez novinarskih standardov in tem, kar Uroš Urbanija počne na javni televiziji.« Urbanija si je namreč »uzurpiral pravico, da obvezno plačevanje položnic za RTVS privatizira za interese stranke SDS,« je ocenil Markeš. Ali Žerdin je opozoril, da v sosednji Italiji novinarji za opravljanja svojega dela potrebujejo licenco, ki jo pridobijo s posebnim izpitom, medtem ko pri nas podobnih pogojev, s katerimi bi zagotavljali profesionalne standarde v novinarstvu, ni. Markeš meni, da tak sistem v Italiji očitno ni bil učinkovit, saj je kljub temu lahko cvetel medijski imperij Silvia Berlusconija. Opozoril je tudi, da imajo nekateri pisci za obskurne medije, kakršen je Nova24, tudi diplome iz novinarstva, medtem ko so mnogi najboljši novinarji v državi študirali kaj drugega. Težava je po njegovem mnenju v zakonodaji in politiki, saj ne le, da dopuščata lažne novice in medijske umore, temveč jih mnogi politiki celo sami naročajo. »Morda je dobra novica tega tedna, da so poslanci Levice napovedali tožbe proti Požarju,« je ocenil Markeš, ki meni, da je prav, da se ljudi, ki širijo laži, stisne v kot, sodišče pa bi moralo za tovrstne zadeve zaostriti prakso in biti brezkompromisno.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o dogajanju v zdravstvu. Alija Žerdina je presenetila izjava ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je v intervjuju za Ono zatrdil, da privatizacijske tendence v slovenskem zdravstvu niso problem. Janez Markeš je mnenja, da bi morali, če minister za zdravje meni, da to ni problem, izvesti referendum ali vsaj reprezentativno anketo prebivalstva, saj je prepričan, da je za večino privatizacija zdravstva še kako velik problem. Žerdin meni, da je Bešič Loredan s tem želel povedati, da se procesi privatizacije v zdravstvu dejansko ne dogajajo, kar pa se zdi Markešu zelo problematično, saj številni poznavalci opozarjajo, da se to dogaja. Opozoril je zlasti na prispevek Dušana Kebra, ki je med drugim spomnil tudi, da so se predsedniki vladnih strank pred volitvami zavezovali, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, sedaj pa o tem ni ne duha ne sluha. Keber je zelo jasno in argumentirano pojasnil, da minister za zdravje ribari v kalnem in drži fige v žepu, njegov cilj pa je privatizacija zdravstva, je povzel Markeš. Ob podpisu koalicijske pogodbe je bilo kot eden izmed največjih dosežkov izpostavljeno, da bodo morali zdravniki izbrati, ali bodo delali v zasebnem sektorju ali v javnem zdravstvu in s tem odpravili status dvoživk, je spomnil Žerdin. Kljub temu pa celo minister za zdravje še vedno dela kot kirurg za zasebno kliniko. Če ministrstvo ni dovolj težka služba, bi moral delati vsaj v javnem zdravstvu in s tem sporočiti, da si mu zavezan, medtem ko je delo v zasebnem poleg problematičnosti sporočila tudi korupcijsko tveganje, je dejal Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o bojih znotraj katoliške cerkve v Vatikanu in Sloveniji. V javnost je prišla informacija, da ustrezni državni organi preiskujejo, kako je novomeški škof Andrej Saje izpolnjeval svoje davčne obveznosti, preiskavo pa naj bi sprožila anonimna prijava, je spomnil Ali Žerdin. Opozoril je, da je Saje prvi človek Slovenske škofovske konference (v nadaljevanju Konference), izobraženec in pravnik. Saje se je na prijavo že odzval in zagotovil, da ni storil kaznivega dejanja davčne utaje, saj se ta kot taka klasificira šele pri večjih zneskih, je povzel Žerdin.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o obisku Nancy Pelosi v Tajpeju in tem, da volivci zahtevajo vrnitev srednjega sloja. Oči Delovih komentatorjev so bile tokrat usmerjene v včerajšnje dogajanje 10.000 kilometrov stran; v Tajvan in njegovo glavno mesto Tajpej. Kot je uvodoma rekel Ali Žerdin, je smiselno bolj podrobneje pogledati to napenjanje mišic med ZDA in Kitajsko. »V obisku Nancy Pelosi v Tajpeju gre za to, da tisti, ki bo obvladoval Pacifik, bo obvladoval svet. Tisti, ki bo obvladoval svet, bo prek tega pristopa reševal notranjepolitična protislovja posamične skupnosti. Obe državi, tako Kitajska kot ZDA, pa sta v notranjih protislovjih, vezanih zlasti na vedno večje razkorake med revnimi in bogatimi,« je uvodoma povedal Žerdin in vprašal svojega sogovornika Janeza Markeša, kako je sam videl obisk Pelosijeve, predsednice poslanskega doma ameriškega parlamenta, v Tajpeju. »To kaže na to, da ZDA na neki način poskušajo pokazati, da so še vedno mednarodni dejavnik v svetu najvišjega ranga. In če Nancy Pelosi pač pride v Tajpej, pomeni, da bo Kitajska to upoštevala. Ampak Kitajska tega seveda ne bo upoštevala pod nobenih pogojem. Človek se ne more znebiti vtisa, da mišice, ki jih ZDA kažejo, nekako služijo preusmerjajo pozornosti ameriških volivcev od notranjih strukturnih problemov k mednarodni/globalni politični geostrategiji,« meni Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o požarih in kampanji blatenja Inštituta 8. marec ter o predsedniških volitvah. Po družbenih omrežjih se širi teorija, da je za požare na Krasu kriv Inštitut 8. marec, ker je poskrbel, da ni bila sprejeta novela Zakona o vodi, tokratni pogovor uvede Ali Žerdin. Janez Markeš meni, da je ta kampanja blatenja inštituta 8. marec, ki jo je podprl tudi Janez Janša, »doslej še nevideno dno slovenske politike in propagande«. »Na referendumu o vodah smo glasovali, ali so priobalni pasovi posebej varovane javne dobrine, na katerih ne bomo gradili hotelov, parkirišč, bencinskih servisov, nakupovalnih središč in tako dalje,« je spomnil Žerdin in poudaril, da vsebina referenduma ni imela nobene povezave s požarno varnostjo. Markeša je osupnilo, da »Janša in njegov propagandi stroj natančno vedo, da lažejo, pa vendar to počno.« Na soočenju v državnem zboru Janša direktorici inštituta Niki Kovač ni mogel niti pogledati v oči, je spomnil Markeš, ki je Janševo strategijo opisal kot redno »detoniranje bomb«, ki so namenjene odvračanju pozornosti od njegovih grehov preteklih dveh let, ko je potekala demonataža pravnega sistema.

Janez Markeš in Ali Žerdin sta komentirala glasovanje o interventnem zakon o zdravstvu in potezo Mihe Kordiša, ki je bil pri tem načelen. »Interventni zakon o zdravstvu je šel skozi parlamentarno proceduro, obeta se možnost, da bi šel še skozi proceduro, ki bi sledila hipotetičnemu vetu v državnem svetu, ampak kar se je zgodilo, je to, da se je Levica pri glasovanju vzdržala. Kaj to pomeni za koalicijo?« je Delov komentator Ali Žerdin uvodoma vprašal sogovornika Janeza Markeša. »Mislim, da je dobro začeti s tega konca, da je premier Golob v enem od televizijskih gostovanj oz. predstavitev tega dogodka priznal, da je dejansko pri tem glasovanju prišlo do kršenja koalicijske pogodbe, ki so jo sklenili Levica in Gibanje Svoboda. Kar je bilo videti na prosto oko, je, da se je Levica, ki se očitno ni strinjala s tem interventnim zakonom, poskušala obnašati se konstruktivno, da ne bi izpadla podobno, kot je izpadla v Šarčevi vladi, ko je na neki točki oz. po dolgih opozorilih šla iz koalicije,« je povedal Markeš. Po njegovem so bili v tem primeru bolj previdni in so se zato vzdržali, ker je vsebina zakona neskladna s koalicijsko pogodbo. »Če sem prav videl, sta Miha Kordiš in Meira Hot iz SD glasovala proti, torej nekaj je bilo nasprotovanj, ki bi jih sam označil za načelne, ki so tudi vzdržala predvolilne obljube in pa zaveze.« Ob tem je dejal, da so ta glasovanja zapakirali v širši paket glasovanja o RTV in o zakonu, ki je predlagal razveljavitev Janševih zakonov, kar je predlagal Inštitut 8. marec. »To je bila zanimiva taktika, nekdo je igral šah in vse skupaj se je zgodilo zelo hitro, zato je ta zakon o zdravstvu dobil en tak mimikrijski karakter. Ni prišlo do nekega transparentnega razčlenjevanja, kaj se bo dogajalo in izjasnjevanja, kaj to pomeni za celotno reformo zdravstvenega sistema, ki bi se morala začeti dogajati že pred dvema mesecema.« 

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat govorila o razgradnji RTVS in predsedniških volitvah. Pred tednom dni je član programskega sveta RTVS Slavko Kmetič iz vrst SDS povedal, da informativnega programa na javni televiziji ne potrebujemo, ker ljudje večino infomacij dobijo preko spleta in ker obstajajo druge televizije, denimo Nova24TV, je povzel Ali Žerdin. Janez Markeš meni, da je »značilnost Janševih vazalov, da so brutalni in zato zelo transparentni.« Kmetičeva izjava je dokaz, da gre za razgradnjo javne televizije in s tem javnega prostora, opozarja. »Nedvoumno je, da za tem stoji Janša, saj ljudje, kot je Kmetič, nimajo avtonomije lastnega mišljenja,« je prepričan. Markeš se sprašuje, kakšen je načrt urednikov in novinarjev, kot je Jadranka Rebernik. »Kje bodo delali, ko bo RTV padla? Bodo šli na Novo24?« Žerdin meni, da gre pri napadu na javno televizijo tudi za napad na razsvetljenski pojem javnosti in poskus atomiziranja posameznikov. Markeša preseneča, kako politiki ne razumejo pomena državnosti. Tudi nova predsednica državnega zbora se je na rdeči preprogi na proslavi ob dnevu državnosti »vrtela, kot da bi bila v Cannesu, kot da misli, da je ta proslava zanjo, ne za državo, in da je ona središče dogajanja, kar kaže nerazumevanje državnih simbolov.«

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat govorila o stavki na javni RTV, državi in pomanjkanju bencina.

V podjetniških vrstah se pojavljajo katastrofične napovedi o tem, kaj bo sledilo, če bodo zaveze iz koalicijske pogodbe uresničene, je povzel Ali Žerdin. Janez Markeš je opozoril, da sta Luka Mesec in Miha Kordiš iz Levice, ki sta ga na predvolilnih soočenjih najbolj prepričala, neprestano poudarjala, da predlogi, ki jih zagovarjata, ne pomenijo niti revolucije niti vrnitve v prejšnji režim, temveč sledijo zgledu skandinavskih držav. A bolj, ko sta to ponavljala, bolj sta bila preslišana, je spomnil. Podjetniki, zlasti Joc Pečečnik, so pokazali, da imamo v razmerju do države izredno primitivno in neuko podjetniško okolje, je strnil Markeš. Žerdin simptome te neukosti vidi v očitkih o družbenih parazitih, ki jih podjetniki namenjajo vsem, ki niso zaposleni v gospodarstvu »pri čemer pozabljajo, da je prispevek dobrega učitelja k dvigu gospodarstva  zagotovo vsaj tako pomemben, kot prispevek obrtnika, ki celo življenje zabija žeblje«. Markeš pa je poudaril, da se ne namerava »zagovarjati pred primitivci zato, ker se je vse življenje šolal in vlagal v znanje«. Markeš upa, da raven Kluba slovenskih podjetnikov, ki ga vodi Joc Pečečnik ne odraža splošne ravni slovenskega podjetništva. »To je primitivizem, sploh ne vedo kaj država je, prebrali niso ničesar o državi, ničesar o družbenih problemih, ne razumejo popolnoma nič,« je pojasnil Markeš. Država je z mediatorsko vlogo med delom in kapitalom v določenih obdobjih v Sloveniji odigrala pomembno vlogo in omogočila določene razvojne preboje, meni Žerdin in opozarja, da diabolizacija države pomeni diabolizacijo katalizatorja, ki lahko pripelje do družbenega dogovora med kapitalom in delom. Opozoril je, da je zgodovinska situacija zanimiva, saj so se po desetletjih delavci znašli v situaciji, ko kapital ugotavlja, da jih je premalo. Ljudje, ki iščejo delo imajo nepričakovano prednost in vloga države kot mediatorja je v tej situaciji toliko bolj pomembna, je strnil Žerdin.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat govorila o začetku delovanja vlade Roberta Goloba. Po nekajtedenski odsotnosti zaradi športne poškodbe dogajanje preteklega tedna ponovno analizirata Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. Vmes je koalicija vajeti prevzela v svoje roke. »Zbuja vtis, da to počne odločno, a imam vtis, da je nekaj okornosti in težav pri spoštovanju običajev in paragrafov,« je dogajanje opisal Žerdin. Markeš meni, da se trenutna opozicija nima pravice sklicevati na demokratične norme, saj jih, ko je bila sama v vladi, ni nikoli upoštevala. »Skozi tako umazana usta, kot jih imajo oni, SDS nima pravic izrekati nobenih manter o demokraciji,« je bil jasen Markeš, ki meni, da se novi vladi ni treba ozirati na nenapisana pravila, temveč zgolj na ustavo in zakone.