Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano dr. Nada Mirnik Trtnik. Dr. Nada Mirnik Trtnik je diplomirala na temo Odrasli otroci alkoholikov na Fakulteti za socialno delo, diplomirala je tudi na temo Učinkovito učenje na Fakulteti za organizacijske vede ter doktorirala iz zakonske in družinske terapije na Univerzi v Ljubljani. Včlanjena je v Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. V svojem centru Psihoterapija Odnos izvaja individualne, partnerske in družinske psihoterapije. Vodi tudi skupine za pare in odrasle otroke alkoholikov ter delavnice za podjetja. Pripravila in izdala je Nadine kartice za pare, s katerimi želi pomagati parom izboljšati komunikacijo in poglobiti odnos. Napisala in izdala je knjigo Pot v lepše življenje, priročnik za odrasle otroke alkoholikov, ki je izšla tudi v angleškem jeziku pod naslovom Adult Children Of Alcoholic: A Self-Help Book. O svojem poslanstvu pravi: »V naše odnose si želim vnašati več razumevanja, povezanosti in sočutnosti. Naša skupna odgovornost je, da se stalno učimo in nadgrajujemo znanje in veščine, ki nam pomagajo, da se imamo bolj radi in da z bolj odprtim srcem sprejemamo sebe in druge. Na poti do polnega življenja vam s strokovnim znanjem, srčnostjo in podporo lahko pomagam priti do želenega cilja.« Z dr. Nado Mirnik Trtnik se pogovarjava o vprašanjih kot so: Koliko otrok alkoholikov je v Sloveniji?Kakšne vloge otroci prevzemajo v družini kjer se prekomerno uživa alkohol?Kako se ta dinamika spreminja, če je alkoholik eden od staršev ali oba?Ali prerasteš učinke staršev alkoholikov, ko odideš od doma?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Dr. Lidija Bašič Jančar. Dr. Lidija Bašič Jančar je terapevtka zakonske in družinske terapije, supervizorka v socialnem varstvu in predavateljica. Naziv doktorice znanosti si je pridobila v letu 2023 z naslovom doktorske disertacije Relacijski pogled na vztrajanje v dolgotrajnih partnerskih odnosih. Redno piše in objavlja strokovne in znanstvene prispevke, kolumne v občinskem časopisu ter članke za forume in spletne strani, kjer želi s svojimi nagovori prispevati k vzdušju varne in iskrene povezanosti. Med drugim je tudi avtorica knjige Popolna ljubezen: Ali popolna ljubezen obstaja? v kateri zariše temelje partnerstva in starševstva Predavanja, ki jih organizira v lokalnem okolju, delovnih organizacijah ter šolah in vrtcih, so namenjena ozaveščanju o močnejši povezanosti med partnerjema, starši in otroki ter ljudmi, ki so na kakršen način povezani ter delujejo med seboj. Z dr. Lidijo Bašič Jančar se pogovarjava o vprašanjih kot so: Ali je bližina sinonim za intimnost?Ali primernega partnerja najdemo ali se le ta razvije tekom odnosa?Kako pomembna je pri oblikovanju bližine v partnerstvu komunikacija?Ali je mogoče obnoviti bližino po izdajstvu?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano asist. dr. Mirjana Radovanović. Asist. dr. Mirjana Radovanović, dr. med. je specialistka psihiatrije in vodja Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Kot Humphreyeva štipendistka je končala izobraževanje iz psihiatrične epidemiologije s poudarkom na boleznih odvisnosti na Bloomberg School of Public Health Johns Hopkins University, izpopolnjevanje je nadaljevala na postdoktoskem študiju na Michigan State University v ZDA. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je najprej pridobila naziv magistrice znanosti in nato zagovarjala znanstveni doktorat. V študijah matične ustanove je vključena v projekte kot strokovni sodelavec, metodolog in statistik. Je avtorica in soavtorica večdeset znanstvenih in poljudnih člankov; redno se aktivno udeležuje domačih in mednarodnih strokovnih srečanj. Z dr. Mirjano Radovanović se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kaj je alkoholizem?Kako veste, da imate težave z alkoholom?Kako pomemben je močan podporni sistem pri procesu okrevanja?Kako družbena stigma vpliva na posameznike, ki iščejo pomoč pri alkoholni odvisnosti?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Ana Vezovišek. Ana Vezovišek je finančna mentorica, predavateljica, podjetnica ter pisateljica (avtorica knjige Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?, knjige Anini finančni recepti – za vašo dobro finančno kondicijo, so-avtorica knjige Adijo, finančni stres ter avtorica knjige Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem?. Do danes je za različne medije napisala več kot 500 prispevkov, kreirala kar nekaj projektov … Na področju osebnih financ deluje že 24 let, v zadnjih 10-tih letih, pa se je specializirala na področju financiranja in osebnega proračuna ter magistrirala na temo Vpliv finančne pismenosti na zadolženost posameznika v RS. V izziv ji je to, da tako nezanimivo, suhoparno in mnogokrat preveč strokovno vsebino podaja na poljuden, enostaven in včasih celo na zabaven način. Ja, tudi to je mogoče pravi. Z Ano Vezovišek se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kaj je denar?Zakaj obstaja tako veliko različnih mitov o denarju?Kateri je najpogostejši mit, s katerim se srečujete pri svojem delu?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Tea Jedlovčnik, dr.med., spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Redno je zaposlena v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer se največ ukvarja z rekonstrukcijo obraza in telesa, kirurgijo roke ter estetsko kirurgijo. S Tea Jedlovčnik se med drugim pogovarjava o vprašanjih kot so: Kaj je nekirurški lifting obraza z nitmi?Za koga je poseg najbolj primeren oz. po drugi strani za koga ni primeren?Ali se posegi liftinga z nitkami opravljajo tudi drugje na telesu?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Liza Lah, dr. med., specialistka pediatrije in specialistka splošne medicin. Njena zdravniška pot se je začela z diplomo leta 2003. Že v času študija se je zanimala za pediatrijo in infektologijo. Od leta 2003 do leta 2007 je večkrat voluntirala v podeželskih ambulantah na jugu Madagaskarja in Keniji. Leta 2011 je končala specializacijo iz pediatrije in se zaposlila na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer je ostala 10 let. Leta 2021 se je odločila za spremembo in svoje delo nadaljuje v Splošni bolnišnici Celje. Svoje znanje dopolnjuje s podiplomskim študijem Pediatrične infektologije na Univerzi v Oxfordu in drugih podiplomskih tečajih iz pediatrične infektologije. Z Lizo Lah se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kako visoka temperatura je normalna temperatura in zakaj?Kdaj začeti z zniževanjem povišane telesne temperature pri otroku?Kdaj morajo starši z otrokom, ki ima vročino, k zdravniku?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano doc. dr. Senta Frol, specialistka nevrologije, ki se ukvarja z bolniki z možgansko-žilnimi obolenji. Zaposlena je na Nevrološki kliniki, v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana. Z doc.dr. Sento Frol se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kakšna je definicija mladega človeka v kontekstu možganske kapi?Kakšna je razširjenost možganske kapi pri mlajši populaciji?Zakaj moramo razumeti možgansko kap pri mlajši populaciji drugače kot pri starejši populaciji?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Saša Kranjc, psihologinja in specializantka psihoterapije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaključila magistrski študij psihologije in se tekom tega študija vpisala še na študij teorije izbire in realitetne terapije na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo. Izkušnje je pridobivala v delovni praksi psihologinje v različnih centrih, npr. v centru za krepitev zdravja in centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Svojo psihoterapevtsko prakso izvaja kot specializantka psihoterapije pod supervizijo. S Sašo Kranjc se pogovarjava o vprašanjih kot so: Ali je sreča izbira?Ali obstajajo stvari, ki so izven naše izbire in kontrole?Kako se OŠ Preserje pri Radomljah kot Glasserjeva kakovostna šola razlikuje od ostalih?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano dr. Ana Čertanec, doktorica pravnih znanosti in ekonomistka. Na Ekonomski fakulteti UL poučuje pravo, poleg tega pa vodi tudi pravni podcast Vešči prava, kjer ljudi poskuša izobraziti o njihovih pravicah in obveznostih. V prostem času pa jo zanimajo tudi partnerski odnosi, zaradi česar je izdala knjigo (Ne)srečni konci, ki je priročnik za soočanje z življenjem po razhodu zveze in iskanju novega partnerja. Z Ano Čertanec se pogovarjava o vprašanjih kot so: Zakaj nepoznavanje prava škoduje?Kaj je institut pravne zmote?Kaj je pravna domneva, kaj je pravna fikcija?

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije Splošne bolnišnice Celje. Predana vsemi področji nevrologije, od akutnih žilnih obolenj do kroničnih nevrodegenerativnih bolezni, s posebnim zanimanjem za nevroimunolugijo (predvsem multiplo sklerozo). Z Lino Savšek se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kateri so vzroki/sprožilci za migreno?Kako je sestavljen migrenski napad?Kdaj moramo poiskati pomoč pri migreni?Ali obstaja preventiva za migreno?  Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Tara Hughes, dipl. psih. znanosti, spec. int. gešt. in ustanoviteljica Čustvene priprave na porod. Diplomirala je na dunajski Univerzi Sigmunda Freuda (SFU) iz psihoterapevtske znanosti in se specializirala v integrativni geštalt terapiji na Fritz Perls inštitutu. Z delom s klienti in psihološkimi pripravami na porod je pričela pred dobrimi osmimi leti, medtem ko vodi skupine s študenti že več kot deset let. S Taro Hughes se pogovarjava o vprašanjih kot so: Ali je porod doma avtomatično lepa izkušnja?Zakaj se ženske odločajo za porod na domu?Kateri so predpogoji, da lahko pride do poroda na domu?Kateri so miti pri pripravah na porod doma? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano prof. dr. Tanja Repič Slavič, doktorica znanosti s področja zakonske in družinske psihoterapije. Na Teološki fakulteti v Ljubljani predava na magistrskem programu Zakonske in družinske študije, na doktorskem programu za Zakonsko in družinsko terapijo ter na programu izpopolnjevanja za Zakonskega in družinskega terapevta. Poleg znanstveno-raziskovalnega in akademskega dela dela tudi kot zakonska in družinska terapevtka v okviru Frančiškanskega družinskega inštituta in Sočutja. Večino svojih individualnih in skupinskih terapij namenja žrtvam spolnih zlorab ter razreševanju in predelovanju posledic te travme. Kljub nepredstavljivemu bremenu, ki ga ob vsaki pedofilski zgodbi doživlja tudi sama, pa prof. dr. Tanja Repič Slavič ostaja vedra. S Tanjo Repič Slavič se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kaj je spolna zloraba?Ali je spolna zloraba vedno nasilna?Kako se otrok odziva na spolno zlorabo?Kako poteka proces okrevanja žrtve spolne zlorabe? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Tina Goršek, mlada raziskovalka na področju ginekologije na Medicinski Univerzi v Gradcu. Magistrirala je iz prehrane in biomedicine na svetovno priznani Tehnični Univerzi v Münchnu. Pri Human Performance Centru znanje prehrane združuje z znanjem iz ginekologije in endokrinologije, in tako poleg raziskovalne dejavnosti redno izobražuje trenerje, ki si želijo več znanja o ženski fiziologiji. Neposredno svetuje tudi športnicam ter jim pomaga pri boljšem razumevanju lastnega telesa in njegovih zmogljivosti. S Tino Goršek se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kakšno je znanje o prehrani med športnicami?Kaj je RED-S in kaj je ženska športna triadaKateri so tisti najbolj očitni znaki pri športnici, ki kažejo na motnje hranjenja?Ali imajo RED-S lahko tudi moški? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Katja Z. Istenič, univerzitetna diplomirana psihologinja in psihoterapevtka, ki preko podjetja Hočem več nudi individualno, partnersko in skupinsko terapijo, izvaja delavnice, predava in nudi individualne coachinge za priznana podjetja. Psihoterapevtka pri svojem delu uporablja zlasti transakcijsko analizo, vedenjsko kognitivno terapijo, pozitivno psihoterapijo in nevrolingvistično programiranje. Njena glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost. S Katjo Z. Istenič se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kaj je definicija "dovolj dobrega"?Kako vzljubiti samega sebe?Zakaj dvom ne izgine s starostjo, izkušnjami, uspehom?Kako najti avtentičnega sebe? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Ana Šumah, študentka 6. letnika splošne medicine in maserka na področju športa, predvsem kolesarstva. V kolesarstvu je sodelovala s klubi kot so Rally Cycling (Road), Specialized Factory Racing Team (MTB), UnoX Cycling Team (Road), USA Cycling (Road, MTB, Velo) in nazadnje s Team31 (MTB). V zadnjih letih je sodelovala s kolesarji kot so Sepp Kuss, Brandon McNulty, Megan Jastrab, Jenny Rissveds, Kelsey Urban, Neilson Powless, Anthon Charmig, Anders&Tobias Johanessen in drugi. Z Ano Šumah se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kdo lahko opravlja vlogo maserja v profesionalni kolesarski ekipi?Kako se masaže razlikujejo med tekmovalnimi dnevi, dnevi treningov in dnevi počitka?Ali se masaža za kolesarje razlikuje od masaže pri drugih športih? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Anja Erjavec, magistrica biopsihologije in specializantka integrativne terapije. Ukvarja se predvsem s: travmo,tesnobo in paničnimi napadi,depresijo,motnjami prehranjevanja in hranjenja. Med drugim izvaja tudi delavnice in tečaje čuječnosti. Z Anjo Erjavec se pogovarjava o vprašanjih kot so: Kako razvijamo čuječnost?Ali je bolje, da je čuječnost v zgodnjem obdobju vedno vodena? Kaj je razlika med čuječnostjo in meditacijo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Marina Zakič, diplomirana dietetičarka. V svoji praksi se večinoma srečuje s strankami, ki imajo težave z odvečno telesno težo ter seveda tudi z mnogimi drugimi prehranskimi izzivi in prebavno-patološkimi težavami, svetuje pa tudi profesionalnim športnikom. V preteklosti se je tudi sama dolga leta borila z odvečno telesno težo, katero je uspešno zmanjšala za cca 40 kg. Pri spreminjanju prehranskih navad, daje poudarek na zdravo, uravnoteženo in predvsem nepredelano hrano in verjame v dolgoročne načine spreminjanja prehranskih navad, predvsem pa ne zagovarja hitrih diet, ki dosežejo le kratkoročne učinke, jojo efekte in kvarljive učinke na naših telesih. Velik poudarek daje tudi psihologiji prehrane, saj je potrebno ugotoviti, zakaj je prišlo do določenih prehranskih vzorcev. Z Marino Zakič se pogovarjava o vprašanjih kot so: - Ali je uravnotežena prehrana utopija? - Do katerih težav lahko pride pri nezdravem prehranjevanju med prazniki? - Ali imajo ljudje, ki imajo alternativno prehranjevalno prakso med prazniki manj izzivov s prehranjevanjem? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano izr. prof. dr. Vita Poštuvan, ki se intenzivno ukvarja s preučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja in promocijo duševnega zdravja, z implementacijo novih preventivnih programov v Sloveniji in klinično-svetovalnim delom. Izkušnje ima z delom v zdravstvu, s terapevtskim delom z ljudmi v stiskah in razbremenitvah v kriznih situacijah, strokovno je delala v Avstriji, na Japonskem, Kitajskem in v Indiji. Z dr. Vito Poštuvan se pogovarjava o vprašanjih kot so: - Kaj je žalovanje? - Kako se je vzorec žalovanja spreminjal zadnjih nekaj generacij? - Primerjava procesa žalovanja po samomoru in procesa žalovanja po naravni smrti Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano docentka dr. Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in širši publiki bolj znana kot pevka zabavne glasbe in ustanoviteljica vokalne skupine Katrinas. Raziskovalno se ukvarja z optimalno psihično pripravo na nastop, s poudarkom na obvladovanju treme, pa z doživljanjem zanosa pri glasbenikih in z vplivi glasbe na kognitivno funkcioniranje (t.i. Mozartov učinek). V zadnjem času jo privlačijo učinki petja na psihično blagostanje posameznika. Z dr. Katarino Habe se pogovarjava o vprašanjih kot so: - Katere so značilnosti izvajalske anksioznosti? - Kako se razlikuje stopnja izvajalske anksioznosti pri različnih glasbenih žanrih? - Katere so tehnike obvladovanja izvajalske anksioznosti? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano asist. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., spec. psih. vodja enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Ima ogromno izkušenj s področja dela z osebami z demenco, ki je tema današnjega podcasta. Z dr. Polono Rus Prelog se pogovarjava o vprašanjih kot so: - Zakaj je pomembno, da se demenca odkrije čimprej? - Kako se demenca diagnosticira? - Kako se lahko svojci spoprimejo z diagnozo bližnjega in kam lahko gredo sami po podporo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Martina Medved, zakonska in družinska terapevtka – stažistka. Še posebej se ukvarja s starostno skupino 20-35 let, ki se sooča s praznino, stresom, splošno obremenjenostjo, stiskami in prehodnimi življenjskimi izzivi Med drugim je ustvarjalka Instagram profila Brlog nasvetov, s katerim želi doseči višjo stopnjo ozaveščenosti, kako pomembno je, da vlagamo vase in svoje zdravje, tudi čustveno zdravje, ne zgolj telesno zdravje in zunanji videz. Z Martino se pogovarjava o vprašanjih kot so: - Kaj je strah pred spremembami? - Ali obstaja razlika med strahom in anksioznostjo? - Kaj je gotovo v življenju? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Lepo pozdravljeni v Kunapipi podcastu, kjer se pogovarjamo o pomembnih temah, ki se dotikajo dobrega počutja in zdravja slehernega posameznika. Moje ime je Tilen Mandelj in danes je z mano Andreja Holsedl, univerzitetna diplomirana psihologinja, licencirana športna psihologinja in ena izmed vodilnih strokovnjakov na področju praktične športne psihologije v Sloveniji.  Deluje v ekipi štirih športnih psihologov, ki nudijo strokovno podporo pri psihološki pripravljenosti vrhunskih in mladih športnikov ter tako soustvarjajo napredek in uspehe slovenskega športa. Skozi individualna svetovanja, delavnice, predavanja, izobraževanja, različne programe in projekte sodelujejo s športniki vseh kakovostnih ravni in športnih panog, trenerji, starši, športnimi klubi in zvezami ter splošno javnostjo. Z Andrejo se pogovarjava o vprašanjih kot so: - Ali so vrhunski uspehi možni brez športnega psihologa? - Ali so uspešni športniki le mentalno močni posamezniki? - Kako pomembni so rituali v vrhunskem športu? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Nekomu, ki vidi in sliši je lahko popolnoma nepredstavljivo, kako bi lahko na kakršenkoli drug način, kot z besedo in mimiko prenesli sporočilo ali ga sprejeli. Zato je do gluhoslepih v vsakem življenjskem obdobju potrebno pristopiti na poseben način, kar za marsikoga predstavlja velik izziv. Bolj ko bomo o možnostih in načinih komunikacije govorili, več možnosti za vključitev v družbo bodo imeli in s tem seveda zadovoljevanje osnovnih potreb, ki se nam zdijo za samoumevne - to je lastno izražanje in stik s sočlovekom. Gostja tokranjega podcasta je asist. dr. Simona Gerenčer Pegan, začetnica strokovnega dela in znanstvenega raziskovanja z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru. Je soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN kjer je zaposlena kot generalna sekretarka in strokovni vodja. Skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja. Je tolmačica za gluhoslepe in tolmačica za slovenski znakovni jezik Je supervizorka na področju socialnega varstva. Je soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL.  V epizodi se pogovarjamo o tem: => Kdo so gluhoslepi? => Kako se sporazumevajo? => Kako je poskrbljeno za različne starostne skupine ljudi z gluhoslepoto? => Kako se v svetu znajdejo? => Kako se lahko mi sporazumevamo z njimi? => Kako so lahko tudi gluhoslepi v svojem življenju uspešni? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Cepivo proti covidu-19 je cepivo, namenjeno zagotavljanju pridobljene imunosti proti virusu SARS-CoV-2. Ključnega pomena pri cepivih je naše zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv, katerih zaupanje najprej temelji na jasni in objektivni obveščenosti. Gostja v tokratni podcasta Kunapipi je prof. dr. Mojca Narat, imunologinja in predstojnica Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Oddelku za zootehniko ter vodja kolegija študija Biotehnologija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Z njo se pogovarjamo o temah kot so: => Zakaj je pri nas tako malo dobrih znanstvenih komunikatorjev na temo cepljenja? => Koga vse moramo imeti v ekipi strokovnjakov, če sestavljamo cepivo? => Razvoj cepiva proti eboli. => Primerjava MERS z SARS-CoV-2. => Kakšna je razlika med neodobrenimi cepivi in cepivi, ki imajo dovoljenje za uporabo v sili? => Razlika pri cepivih proti Sars-CoV-2. => Protitelesca => Imunski spomin => Imunost => Mutacije virusa => Mnenje o cepivu Sputnik => Primer Islandije => Poživitveni odmerki => Sestavine cepiva => Nečistote v cepivih => Cepljenje podskupin populacije => Obvezno cepljenje => Dolgoročne posledice cepljenja => Odprtodostopnost tehnologije mRNA Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Ko smo se pripravljali na ta podcast, smo imela v mislih to, da je vsak odnos mogoče še izboljšati, ne glede na to, kako uspešno ga že zdaj peljemo. Nekateri izzivi se vam bodo zdeli bolj znani, drugi manj. Vzemite od tega pogovora to, kar mislite, da bi lahko koristilo prav v vajini zvezi. Vesela pa bom, če to epizodo delite po svojih družbenih omrežjih, ker nikoli ne vemo, kdaj lahko neka informacija nekomu izboljša ali reši partnerski odnos. Partnerska zveza prinaša veliko izzivov, ker sta v zvezi vsaj dva, ki morata usklajevati svoje želje, cilje, potrebe in še marsikaj, kot je to povedala Maja Kus Ambrož v 28. epizodi z naslovom Kako do kvalitetnega in stabilnega partnerskega odnosa. Če ga še niste poslušali, vabim, da ga poslušate pred ali po tej epizodi, ker se odlično dopolnjujeta.  Izzivi so različno intenzivni, različno pomembni tekom zveze. Te so lahko bolj eksistenčne narave, kot na primer: kdo sem jaz v odnosu, koga sem si izbral za življenjskega partnerja, kako ustvariti kvalitetno zvezo, kako na zvezo vplivajo naši sedanji vzorci, kako postaviti meje in hkrati imeti ljubeč odnos. Tukaj bi lahko še dolgo naštevala. Izzivi v partnerski zvezi pa se pojavljajo čisto konkretno na različnih področjih in najbolj pogosti so ravno finančna razhajanja, pomanjkanje spolnosti, spremembe prioritet v življenju, dolgčas in še nekatere. Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Z mano je Nuša Repovž, edina Slovenka, ki se ji je uspelo uvrstiti na Regionalno evropsko tekmovanje v CrossFit-u, je trenerka z dolgoletnimi izkušnjami vadbe iz področja gimnastike, atletike, kettlebell lifting-a in lastne teže. Ko je pred 6 leti prvič postala mamica, pa se je posvetila vadbi za nosečke in mlade mamice, ter ustvarila izjemno kvaliteten program z imenom Aktivna mami, ter z njo pomaga mnogim mamicam, da se vrnejo ali vstopijo v boljšo formo, jim vrniti dobro počutje in samozavest. Odgovarjamo: => Katere funkcije opravljajo mišice medeničnega dna? => Zakaj se te z leti šibijo? => Kako vemo, ali imamo preohlapne ali zategle mišice medeničnega dna? => Kako pravilno okrepiti mišice? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Danes je z nami Andrea Šetina, mag. farm., že 5 let je zaposlena v Dolenjskih lekarnah, ukvarja se s farmakoinformativnim delom in izvaja storitev, pregled uporabe zdravil, ki je namenjena pacientom, ki jemljejo večje število zdravil in jim razloži možne neželene učinke, interakcije ipd. Odgovarjamo: => Kateri prehranski dodatki so najbolj kupovani? => Ali so vsi prehranski dodatki potencialno nevarni? => Kakšne pasti skrivajo izdelki za povečanje mišične mase? => Katere so nevarnosti izdelkov za hujšanje? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Danes je z nami Nataša Leban, mag. socialne pedagogike in delovna terapevtka. Že več kot 30 let opravlja prostovoljska dela. Ima pestre izkušnje z vzgojo otrok in izobraževanjem staršev, včasih kot ravnateljica vrtca, trenutno pa kot zaposlena v osnovni šoli, kjer se več čas giblje med vrtcem in osnovno šolo in je tako vedno v stiku z otroci. Poleg tega je zadnjih 15 let strokovna sodelavka na forumu Med.Over.net, zunanja strokovna sodelavka društva Jonatan prijatelj društvo, ki nudi podporo staršem oziroma družinam otrok z rakom, kot tudi staršem umirajočih otrok in tudi strokovna sodelavka na RK Lj. Odgovarjamo: => Kaj smo se naučili v času epidemije? => Kako si starši lahko pomagamo pri premagovanju težav? => Kako ohranjamo zdrav življenjski slog ? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Slovenci se vedno bolj zavedamo pomena delovanja D vitamina v telesu, ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, vpliva na najrazličnejše procese v našem telesu. Kot že veš, živimo tako kot večina evropskih držav v zmerno toplem pasu, kar pomeni, da v času od oktobra do aprila ne prejmemo dovolj D vitamina, saj takrat ni dovolj močnih sončnih žarkov. Ker pa se soncu vedno bolj izogibamo tudi poleti, je možno, da tudi takrat naše telo ne tvori dovolj D vitamina. V tem podcastu odgovarjamo na vprašanja, kot so: kako sploh vemo, ali imamo dovolj D vitamina v krvi, zakaj se smernice priporočenega vnosa med seboj močno razlikujejo, kdaj prejmemo dovolj D vitamina in kdaj je priporočljivo jemanje D vitamina kot dodatek. O D vitaminu smo govorili že v večih podcastih, in sicer v 14. epizodi z naslovom Prehrana in tvoje duševno zdravje, 17. epizodi, Učinkovitost prehranskih dodatkov, in 30. Zaščita pred soncem in kožni rak. Današnja gostja je Sanja Krušič, magistra dietetike, s specializacijo klinične prehrane. Delala je na Nacionalnem inštitutu na centru za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, trenutno pa deluje kot raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. Vključena je v različne projekte in programe, ki jih izvaja inštitut, med drugim Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih. Odgovarjamo: => Kakšne so priporočene vrednosti D vitamina v krvi in zakaj se priporočila močno razlikujejo? => Katere funkcije upravlja D vitamin v telesu? => Kateri so prvi znaki pomanjkanja D vitamina? => Kako je z D vitaminom pri nosečnicah, doječih mamicah in otrocih? => Kako vemo, ali imamo v krvi dovolj vitamina D? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Tokrat govorimo o temi, o kateri se sicer veliko govori. Ravno zato je na tem področju veliko strokovnjakov, veliko nasvetov, brezplačnih vadb. Bo pa ta podcast malo drugačen od vsega, kar ste vajeni na spletu prebrati in videti na Youtubu na temo zdrave drže. Z Marinko Cimerman se pogovarjam o različnih vidikih zdrave telesne drže in gibanja. V podcastu Marinka odgovarja, kakšna je razlika med pravilno in zdravo telesno držo, kako lahko v normalnem vsakdanu poskrbimo za bolj zdravo držo, zakaj ni enoznačnega odgovora, ko pride do nasvetov o zdravi drži, izvedli pa bomo tudi vajo dihanja!  Z mano je Marinka Cimerman, po formalni izobrazbi magistra fizioterapije. Pri svojem delu prepleta znanje, uvide in izkušnje iz izobraževanj v Sloveniji in tujini ter kliničnih izkušenj na področju dihanja (respiratorne terapije), rehabilitacije medeničnega dna, drže in gibanja. Trenutno dela kot respiratorna in lokomotorna fizioterapevtka na COVID oddelku v UKC – Ljubljana. Sicer pa tudi izven kliničnega okolja rada pomaga ljudem zadihati s polnimi pljuči – dobesedno in v prenesenem pomenu, pomaga pokončno in samozavestno ljudem hoditi po svetu in se dobro počutiti v svoji koži. Odgovarjamo: => Kakšna je zdrava drža - zdravo gibanje?  => Ali se drža in gibanje razlikujeta med spoloma? => Kaj vse vpliva na držo? => Lahko poveste kaj več o povezavi med držo in dihanjem? => Kako se lahko odražajo z držo povezane težave? => Lahko poveste kaj več o povezavi med držo/položajem medenice in težavami na področju medeničnega dna? => Ali lahko držo vedno popravimo/spreminjamo? => Kaj lahko naredimo za lepšo/bolj zdravo držo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

V Sloveniji je skrb vzbujajoča statistika, namreč izmed vseh evropskih držav, je Slovenija v samem vrhu statistike po številu samomorov. Vedno večje ozaveščanje, aktivnem delovanju institucij, korektnem novinarskem poročanju, razbijanjem napačnih prepričanj o samomoru pa se kaže v tem, da je vsako leto rešeno več življenj. Ta podcast je namenjen temu, da se tematiki približamo čim več ljudem, ker nikoli ve vemo, kdaj lahko komu rešimo življenje. Zato bomo tokrat govorili o tem, kako pristopiti do bližnjega in ga vprašati o stiski, kam se lahko obrnemo po pomoč, kako na število žrtev samomora vpliva epidemija in kako lahko rešimo življenje neznancu. Z mano sta psihologinji asist. Vanja Gomboc, mag. psih. in asist. Nina Krohne, MSc (psih).  Obe posvečata svoje delo raziskovanju samomora iz različnih vidikov. Nina Krohne je kot mlada raziskovalka z oktobrom 2019 pričela z doktorskim študijem psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Aplikativne psihološke študije. V okviru svoje doktorske naloge se ukvarja s preučevanjem samomorilnega vedenja med ženskami z izkušnjo intimno-partnerskega nasilja. Vanja Gomboc pa se je v okviru diplomske seminarske naloge je analizirala obstoječe izsledke o vplivu medijev na depresivno razpoloženje in samomorilno vedenje. Odgovarjamo: => Zakaj se nekdo odloči za samomor? => Zakaj se nekdo odloči za samomor? => Kdaj pride do prehoda od samomorilnih misli k poskusu samomora? => Kako prepoznati znake pri bližnjem, da razmišlja o samomoru? So morda kakšni pokazatelji? => Kako ločimo znake stiske in misli o samomoru od preostalih znakov? => Kdaj se samomor da preprečiti? Koliko lahko vpliva na to odločitev okolica (bližnji, institucije, klic v sili, strokovjaki)? => Vprašati nekoga "Ali razmišljaš o samomoru?" je izjemno težko. Kako se lahko tega lotimo? => Kaj bi morali narediti mi kot družba in institucije, da bi več ljudi iskalo rešitev v stiski? => Katerih informacij o preprečevanju samomora primanjkuje med populacijo? => Samomori v času epidemije? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Tema današnjega podcasta je zaščita pred soncem in kožni rak. V Sloveniji je trend rasti kožnega raka zaskrbljujoč – v Evropi smo prvi po pogostosti, zato je pomembno, da o tem govorimo in osveščamo. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Maligni melanom predstavlja približno 5 % vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 % vseh smrti zaradi kožnega raka. Z nami je dr. Barbara Perić iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Z njo smo posneli tudi podcast epizodo 18 z naslovom “Kako ravnati pri raku dojke med nosečnostjo?” Če vas zanima več o njej, si preberite intervju. Sodeluje v mednarodnih raziskavah s področja kožnega melanoma. Je avtorica in soavtorica člankov, objavljenih tako v slovenskih kot v tujih strokovnih revijah. Na strokovnih konferencah v tujini redno predstavlja delo Oddelka za kirurško onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Dr. Peričeva odgovarja na vprašanja kot so: Katera zaščita pred soncem je najboljša?Katere so razlike med različnimi predstavniki raka?Zakaj smo pri pojavnosti kožnega raka v Evropi v samem vrhu? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Povišan LDL holesterol je eden izmed glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki letno vzame največ človeških življenj. Vemo, da je povišan holesterol 'tihi ubijalec', saj običajno občutimo njegove posledice, ko je žal že prepozno. Pa da ne bom govorila samo o negativnih posledicah. Pozitivna novica je, da s priporočeno prehrano in zdravimi navadami lahko pomembno vplivamo na znižanje slabega holesterola in poskrbimo za zvišanje dobrega holesterola. Že samo opustitev kajenja lahko v enem letu zmanjša možnosti za nastanek srčno-žilnih obolenj za 50 %. V podcastu povemo katera živila naj uživamo ob povišanem holesterolu, katera stanje poslabšajo, kakšen način priprave prehrane je primernejši od drugega in podali nasvete o tem, kako lahko z majhnimi spremembami v vsakdanu poskrbimo za bolj zdrav življenjski slog. Podcast je za ljudem, ki imajo povišan holesterol, sumite na povišan holesterol ali pa si želite smo bolj zdravo prehranjevati. Z nami je tokrat nutricionistka, Emanuela Čečer Vilhar, ki je diplomirala iz naslova dieta pri hiperholesterolemiji, trenutno pa je zaposlena na Inštitutu za nutricionistiko.  Odgovarjamo: => Kaj je hiperholesterolemija in kako pride do nje? => Kaj vse je potrebno spremeniti, če smo ugotovili, da imamo previsoke vrednosti serumskega holesterola? => Česa ljudje pri hiperholesterolemiji pojedo preveč in česa premalo? => Katere vrste maščob je potrebno izbirati pri prehrani ob diagnosticirani hiperholesterolemiji? => Na kakšen način je primerno pripravljati hrano, če smo bili diagnosticirani s hiperholesterolemijo? => Koliko g vlaknin naj bi pojedel bolnik in v katerih živilih ga najdemo v dovoljšnih količinah? => Na kaj moramo biti pozorni pri tabeli vsebnosti hranil, ko izbiramo pripravljena živila / jedi? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Ste v stabilnem partnerskem odnosu pa si želite, da bi bil ta odnos tudi bolj kvaliteten? Ali pa imate kvalitetne partnerske odnose in si želite, da bi bili ti bolj stabilni? Če so včasih prevladovali prvi, danes zato, ker se vse bolj zavedamo in znamo jasno izraziti svoja pričakovanja, težje vzdržujemo stabilno partnersko zvezo in smo manj pripravljeni sprejemati kompromise. Po drugi strani pa imamo lahko kvalitetno in stabilno partnersko zvezo, pa se zgodijo spremembe, ki močno zamajejo odnos in dajo na preizkušnjo oba. Kako ravnati v teh situacijah in še, kakšen je lahko kvaliteten razhod, kaj lahko vsak posameznik naredi, da najde primernega partnerja / partnerico, ob katerem ali ob kateri bomo mi najboljša oseba, se pogovarjam z Majo Kus Ambrož, doktorico znanosti. Maja Kus Ambrož je direktorica podjetja Psihovital, ter predsednica društva Center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje. Ima večletne izkušnje pri terapevtskem delu s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Je aktivna predavateljica in izvajalka delavnic in izobraževanj. Odgovarjamo: => V kakšnega partnerja se zaljubimo? => Kaj pomeni imeti stabilen partnerski odnos? => Kateri so tisti znaki v partnerski zvezi, ki kažejo, da bi bilo smiselno obiskati pomoč? => Ali se partnerstva v času krize, kot je covid-19 dejansko spremenijo, ali samo spravijo na površje, kar se je že prej skrivalo v globinah? => Ali je naslednja logika pravilna ali ne? Morda bi morala začeti na novo, z novim partnerjem in potem bo vse drugače. => Ali je partnerska zveza lahko uspešna, če se vrednosti sistemi med partnerjema razlikujejo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Kar 40% ljudi vsaj enkrat v življenju prizadene oz. utrpi za eno izmed oblik duševne motnje, posledice pa čutijo tudi družinski člani. Še danes, še posebej v času krize pride na površje stigma okoli duševnih bolezni. Stigma se izraža na izogibanju ljudem z duševnimi motnjami, z nepravičnim ravnanjem, obsojanjem, sramovanjem in še celo paleto drugih vedenj in neodobravanj. Te posledice pogosto ljudje z duševno motnjo ponotranjijo in se tudi sami izogibajo druženju, javnemu življenju ne nazadnje se izogibajo tudi iskanju pomoči. Ko govorimo o duševnih motnjah, se pojavljajo različna čustva, kot so strah, gnus, tesnoba. Večinoma ravno zaradi nepoznavanja bolezni in ne zavedanja, da se veliko teh zelo uspešno zdravi in s temi izzivi tudi popolnoma normalno živi, funkcionira. O duševnih motnjah, specifično o depresiji, anksioznosti in pa o prehrani, ki vpliva na duševne motnje, smo govorili že nekajkrat in te vabim, da poslušaš tudi te epizode. Tokrat pa se pogovarjamo o stigmi duševnih bolezni. Spregovorimo, katere bolezni so najbolj stigmatizirane, kaj je samostigma, kako se stigma izraža v družbi in kaj lahko vsak posameznik naredi, da se nepravično obnašanje in neodobranje do človeka z duševno motnjo preneha. Gostja tokrat je Vesna Švab, dr. med., psihiatrinja, univerzitetna profesorica, ustanoviteljica Slovenskega združenja za duševno zdravje, ŠENT, voditeljica programa Antistigma, sodeluje v številnih evropskih programih, vključno z protidiskriminacijskim gibanjem. Odgovarjamo: => Kaj je stigma in stigmatizacija? => Kako se stigma izraža v družbi in kako lahko stigmo občuti posameznik? => Kako stigma vpliva na soočanje oz. zdravljenje duševne motnje? => Kako se lahko nekdo, ki trpi za duševno motnjo sooči s stigmo? => Kaj lahko mi kot družba naredimo za zmanjšanje stigme? => Zakaj pride do neodobravanja ljudi / človeka z duševno motnjo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Če se srečuješ s homeopatijo ali pa želiš spoznati, kako se zdravljenje pri zdravniku homeopatu razlikuje od zdravnika klasične medicine, potem boš v tej epizodi izvedela vse o teh razlikah. V Sloveniji ne more biti homeopat nihče, ki prej ni naredil medicinske fakultete oz. pridobil znanje uradne medicine, homeopatska zdravila pa so regulirana in registrirana, zato je iti k homeopatu in prejemati homeopatska zdravila popolnoma varna odločitev. Ker se nam zdi pomembno, da ima vsak možnost izbire, še posebej takrat, ko pride do bolezni ali slabega počutja, smo vam želeli predstaviti, kakšna je pravzaprav razlika v razumevanju bolezni med uradno medicino in homeopatijo. Kaj pri bolniku odkriva homeopat, kako se odloča, ko pride do izbire zdravil, kako dolg je posvet in kako izgleda, kako homeopati dojemajo človeka in bolezen ter še mnogo več bomo odgovorili na vprašanja v današnjem podcastu. Današnja gostja je Katja Žerjav, dr. med., ki se s homeopatijo ukvarja zadnjih 7 let, ko je po naključju v iskanju po boljših rezultatih zdravljenja pacientov homeopatijo odkrila po naključju na kongresu Bownove terapije. Odgovarjamo: => Kaj je homeopatija in kdo je homeopat? => Kako zdravnik homepat pride do diagnoze v primerjavi zdravnika uradne medicine? => Kako lahko temu določite zdravilo? => Ali mislite, da bi bilo smiselno integrirati homeopatijo v uradno medicino? => Kje je meja med homeopatijo in pa placebom? => Na kaj se vi osredotočite, ko pride pacient k vam? => Zakaj klasični zdravnik ne upošteva širše slike ali pa še drugih dejavnikov? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Ker na zdravje v celotnem obdobju življenja človeka največ naredimo s pravilno prehrano v prvih dveh letih otrokovega življenja, vključno z obdobjem nosečnosti, smo želeli o tem spregovoriti v podcastu. Na področju prehranjevanja je ogromno različnih informacij, nasvetov, strokovnjakov in po drugi strani vedno manj časa za spremljanje najnovejših smernic, smo z gostom spregovorili o tem, katera živila in prehranski dodatki so pomembni v času nosečnosti in še pred samim spočetjem, kako na zdrav razvoj ploda vpliva prehrana očetov, kaj pomeni zdrava prehrana v nosečnosti v praksi in kako lahko otroka vzgojimo ali prevzgojimo v dobrega jedca. Kot že v kar nekaj pogovorih do zdaj, je tudi pri tem, se pravi o prehrani v prvih 1000 dneh zelo pomembno, zaupamo sebi in svoji presoji ter se držimo preprostega pravila sezonsko in lokalno. Današnji gost je Evgen Benedik, doktor znanosti iz področja prehrane – doktoriral je iz naslova Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka, klinični dietetik na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ter Kliničnem oddelku za neonatologijo v pediatrični kliniki, UKC Ljubljana in je docent za področje Prehrane na biotehnični fakulteti. Evgen pomaga nosečnicam, parom in staršem vzpostaviti optimalno prehranjevanje glede na njihove potrebe in želje in svetuje, kako lahko neješče otroke vzgojimo v dobre jedce. Odgovarjamo: => Kaj zajema teh tisoč plus dni? => Zakaj je ključno to obdobje prvih 1000 dni in kaj je tu takega, da se kasneje ne da nadoknaditi? => Si to, kar ješ. Kaj to v resnici pomeni? => Prehrana slovenskih nosečnic in doječih mater ni optimalna. Zaužijemo preveč soli, premalo vitaminov, železa, joda. Kaj to dejansko pomeni na krožniku? Česa je preveč in česa je premalo? => Ali se prehrana spreminja tekom trimesečij?  => Pravilo je, da se je sezonska in lokalna hrana. Toda ali so v tem kontekstu potrebni prehranski dodatki? => Kako lahko pa kasneje v obdobju otroštva pri otrocih uredimo neješčnost oz. izbirčnost? => Zakaj se daje tako malo poudarka na to, kaj mora pred spočetjem uživati partner, oz. oče? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Kaj je menstruacija? Ali se zavedaš svojega menstrualnega ciklusa? Ali poznaš dogajanje v telesu in počutju? Tokrat bomo spregovorili o menstrualnem ciklu z malo drugačnega vidika. Običajno ženske v veliki meri začnemo spremljati svoj menstrualni cikel bolj natančno šele, ko pride do težav z zanositvijo in nam je ta pomemben del našega življenja precej samoumeven. Po navadi je spremljanje menstrualnega cikla vezano na odlaganje ali povečanje možnosti za zanositev (dotaknemo se dotaknemo tudi tega dela), a namen tega pogovora je predstaviti, kako se spremlja menstrualni cikel tudi v druge namene. Ti nameni so predvsem namenjeni temu, da bolje poznamo svoje telo, da lažje funkcioniramo v času ko nastopi hormonsko nihanje, da vemo, ali so procesi v našem telesu nekaj normalnega ali je morda čas za obisk ginekologa in ne nazadnje, da stopimo v stik s svojo žensko naravo. V epizodi gostja razloži, katere faze menstrualnega cikla poznamo, kako spremljamo svoj menstrualni cikel, katere metode poznamo in kako nam lahko pri tem pomagajo aplikacije. Gostja v 24. epizodi podcasta Kunapipi je Alison Kogoj, diplomirana medicinska sestra, ki je diplomirala iz področja naravnega načrtovanja družine. Odgovarjamo: => Kaj je menstruacija in kaj menstrualni cikel oziroma esterus? => Kako se šteje menstrualni ciklus. In kakšna je dolžina menstrualnega ciklusa? => Kaj je ovulacija? => Kaj je Billingsova metoda? => Kako se Billingsova metoda razlikuje od recimo standardizirane “Fertility Care” metode? => Zakaj je pomembno, da spremljamo svoj menstrualni cikel in ga razumemo? => Kaj pomeni obvladati spremljanje menstrualnega cikla? => Katere so najpogostejše napake pri uporabi metod pri načrtovanju družine? => Kako se ženske med seboj v različnih življenjskih obdobjih razlikujemo glede poznavanja in razumevanju menstrualnega cikla (npr. pri 16., poznih 20., 40. letih)? => Katere parametre bi mogla pametna naprava, aplikacija meriti, da bi pa lahko bolj natančno zatrdila, da gre za plodne dni? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Vsak izmed nas se lahko znajde v situaciji, ko se počutimo nemočne. Težava pa nastane, ko je ta občutek nemoči vsesplošno prisoten. Tokrat govorimo o občutku nemoči v povezavi s partnerskimi odnosi. Pogovarjamo se o tem, kako prepoznati občutke in situacije, ki v nas prebudi to nemoč in seveda, kako lahko to tudi prekinemo. Zelo tanka meja je med tem, kdaj ta občutek nemoči pri osebi razumemo in kdaj ta občutek hranimo, ga spodbujamo. Prav tako pa je tanka meja med tem, da postavimo meje, pri tem pa ne dajemo očitkov. O tem, kako postaviti meje na zdrav način se bomo podrobneje pogovarjali v enem izmed prihodnjih podcastov, tokrat pa bolj podrobno predstavimo samo perspektivno nemoči ženske v partnerskem odnosu. S tem podcastom želimo dati sporočilo, da je možno ugotoviti, kaj si želimo, da je možno izraziti svoja pričakovanja in želje ter da je možno postopoma vzeti svoje življenje v svoje roke. Primeri, ki jih navajamo, so navedeni izključno za to, da bi se lahko v tem prepoznale in ne za to, da bi poglabljale te občutke ali pa vlogo žrtve.  Gostja v 23. epizodi podcasta Kunapipi je Gabrijela Šnajder, družinska in zakonska terapevtka ter geštalt pedagoginja. Odgovarjamo: => Kaj je občutek nemoči, ne glede na to v kakšnem smislu je in iz kje izvira? => V povezavi s čim nastane občutek nemoči? => Kako se ta nemoč izraža v partnerstvu? => Kako lahko občutimo nemoč in katera čustva so še vpletena ob nemoči? => Kaj to pomeni, da moramo sami poskrbeti zase in za svoje potrebe v praksi? => Kako se psihično pripraviti, na to, da bomo vztrajale, ne glede na to, če bi bil prvi odziv “ne”? => Kaj so še recimo neke situacije po izkušnjah, o čem vam klientke pripovedujejo, da si situacije, ko občuti nemoč v partnerskem odnosu in ne zmore izraziti svojih želja in doseči kar želi? => Ali obstajajo kakšni načini, kako prepoznati, ko začutimo neko neprijetnost, ali pa nemoč? => Kako lahko povzamemo in naredimo konkretne korake, kako stopiti iz tega začaranega kroga občutka nemoči?  Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Če se soočate s čustvenim prenajedanjem ali s prenajedanjem, ki je posledica katerega drugega vzroka, je verjetno za vas stiska, da bi s tem početjem prenehali, zelo velika. Da je prenajedanje enostavno prekiniti, je mit. Najpogosteje je to težava, ki je v nas globoko zakoreninjena in obstaja veliko razlogov, zakaj to počnemo. Prenajedanje običajno vodi tudi v povečanje telesne teže, ki ustvari začaran krog še slabšega počutja, občutka krivde, poraženosti, nezmožnosti. Ko sledimo svojim občutkom, se o njih sprašujemo, spremljamo svoje vzvode pri prehranjevanju, je doseči cilj in prenehati s prenajedanjem, spremeniti neke dnevne navade bistveno lažje. V podcastu gostja razloži, katere vzroke za prenajedanje poznamo, kakšni občutki se lahko pojavljajo in kako lahko na svoje dnevne navade vplivamo, da pridemo do želenega rezultata. Gostja v 22. epizodi podcasta Kunapipi je Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka s certifikatom Mednarodne zveze za integrativno psihoterapijo, doktorandka Zakonske in družinske terapije in supervizorka v procesu. Odgovarjamo: => Kako resen je problem prenajedanja? => Kdaj je nekdo predebel, ali obstaja neka definicija, je debelost subjektivna ali objektivna? => Kdaj se zgodi, da človek opazi, da se je zredil? => Kateri dejavniki vplivajo na povečanje telesne teže in kateri dogodki v življenju vplivajo na spremembo prehranjevalnih vzorcev, če bi jih lahko opredelili? => Ali obstajajo kakšni triki, da bi si lahko v tistem momentu, ko napade hrepenenje, se tega zavedali in se vseeno odločili, da ne bomo posegli po takšni hrani? => Kateri so razlogi za prenajedanje? => Ali je prekomerna teža problem samodiscipline, pomankanje motivacije, znanja, ali je težava kje drugje? Kakšno je razmerje med kompulzivnim prenajedanjem in ostalimi oblikami prenajedanja? => Za kakšnim pomanjkanjem trpijo ljudje, ki nadomeščajo s hrano? => Ali obstajajo tipična prepričanja, ki povzročajo potrebo po prenajedanje in kako se jih lahko zavemo? => Kako je prenajedanje lahko kulturno pogojeno? => Kakšni so miti o kompulzivnem prenajedanju? => Kako so lahko že otroci v vrtcih s prekomerno težo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Tiha bolezen modernega časa je vzrok 16.000 zlomov letno. Bolezen je sicer bolj značilna za ženske, starejše od 50 let, ni pa vedno tako. Za osteoporozo, oz. osteopenijo lahko utrpimo v vseh življenjskih obdobjih, izključeni pa niso niti moški. Nekateri zlomi, kot so zlomi vretenc so pogosto spregledani in posledično niso zdravljeni. Merjenje mineralne kostne gostote je še vedno možno le samoplačniško, razen v specifičnih primerih in je to tudi eden izmed razlogov za povečano tveganje za zlom. Prav tako pa naš življenjski slog, kot je revna hrana s kalcijem, vitaminom D, premalo gibanja, kajenje in prevelike količine zaužitega alkohola pomembno vplivajo na metabolizem kosti. Zakaj zbolimo za osteoporozo, kako lahko poskrbimo za preprečevanje osteoporoznih zlomov, kako si lahko pomagamo v različnih življenjskih obdobjih sami, kako priti do merjenja mineralne kostne mase in zdravljenja. Gostja v 21. epizodi podcasta Kunapipi je Karmen Pahor, dr. med., spec. spl. med., ki se že 12 let ukvarja s problemom osteoporoze. Odgovarjamo: => Kaj je osteoporoza in zakaj nastane? => Zakaj prihaja do osteoporoznih zlomov? => Kje je meja med nizko kostno gostoto in osteoporozo? => Kateri so zelo pogosti miti o osteoporozi? => Kako lahko poskrbimo najprej za svoje otroke, da se bo zgradila gosta kostna masa? Kateri so dejavniki, kot je na primer hrana, ki negativno vplivajo na grajenje kakovostne kostne mase? => Obstaja kakšna hrana, ki zavira vsebnost oz. absorpcijo kalcija v telesu? => Kakšni so simptomi osteoporoze, kako lahko prepoznamo znake in kdaj začne kostna masa porozeneti? => Kdaj moramo že začeti razmišljati o preventivi, oziroma kako se v osteoporozi lahko izognemo in kaj bi svetovali ženskam v različnih življenjskih obdobjih obdobjih na primer če nas posluša ženska stara 25 let 40 oziroma mogoče celo v menopavzi? => Ženske naj bi bile kar 5x bolj podvržene nastanku osteoporoze. Zakaj je temu tako? Hkrati pa bo moški dobil osteoporozo kasneje v življenju, kako to? => S katerimi nenalezljivimi kronični obolenji je povezana osteoporoza in kako njihovo zdravljenje vpliva na poroznost kosti? => Kaj lahko naredijo te ljudje, ki imajo recimo pridružene bolezni, kronična črevesna vnetja in se morajo zdraviti z zdravilom, ki vplivajo na poslabšanje? => Kako pogosta je osteoporoza in kakšni so stroški zdravljenja? => Kako to, da če gre za pogosto bolezen, se recimo merjenja kostne mase ne izvaja sistematično, kot na primer pri pap-bris pri ženskah, glede na to, da je to zelo velik problem moderne družbe? => Kdaj bi lahko zaprosili za dodatne preiskave za osteoporozo in kdaj bi lahko zaprosili za denziotometrijo? => Kako izgleda merjenje in ravni kostne gostote? => Katere metode učinkovito vplivajo na celjenje kostnih zlomov pri osteoporozi, na kakšen način deluje magnetna terapija v povezavi z nastajanjem kalusa in koliko časa traja proces nastajanja nove kostnine?  => Katera zdravila poznamo za osteoporozo in kaj je cilj zdravljenja? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Vaginizem je bolezen, ki prizadene veliko žensk. Kako pogosta je bolezen, ni jasno, ker gre za relativno novo diagnozo pri nas in ker je za pacientko težaven že sam pogovor z zdravnikom. To privede tudi do tega, da ženske nikoli ne pridejo do odgovora, kaj se dogaja in kako lahko vaginizem odpravijo. Posledica vaginizma so boleči spolni odnosi oz. v nekaterih primerih popolna nezmožnost penetrantnega odnosa. Ženske imajo lahko zato težave v partnerskih odnosih, težave s tem, da bi sploh bile v partnerskem odnosu in nenazadnje tudi z zanositvijo. Pomembno je, da se v primeru bolečih spolnih odnosov ali nezmožnostjo spolnih odnosov, o tem pogovorite s svojim osebnih zdravnikom ali ginekologom. Če imate tudi ve težave v spolnosti oz. doživljate bolečino med spolnimi odnosi, upam, da vam bo dal ta pogovor odgovore in upanje, da se s to težavo soočite. V podcastu je razloženo, kaj je vaginizem, kako poteka zdravljenje, s kakšnimi težavami se srečujejo ženske z vaginizmom, na koga se lahko obrnete in kaj lahko naredite zase same. Gostja v 20. epizodi podcasta Kunapipi je Katarina Galič Jerman, dr.med, specialistka ginekologije in porodništva, članica evropskega združenja spolne medicine in članica FECSM. Odgovarjamo: => Kaj je vaginizem? => Kako pogosto se procentualno vaginizem pojavlja pri ženskah. Koliko žensk ima vaginizem in koliko od njih to sploh ve? => Kako pride do diagnoze? Ali lahko to vi opazite, tudi če pacientka sama ne izpostavi? Je to vidno in kako vi to odkrijete? => Kakšne stopnje vaginizma so? => Kako ženske opisujejo svoje težave? => Je to obolenje, ki ga zdravi seksolog ali ginekolog? => Kako poteka zdravljenje, naročanje? Ali to spada med koncesijsko zdravljenje ali je možno izključno samoplačniško? => Kdaj v življenjskem obdobju ženska lahko trpi za vaginizmom? => Na kaj naj je ženska pri sebi pozorna, v kolikor še ni bilo diagnosticiranja pa sumi, da bi mogoče lahko šlo za vaginizem? Kakšni so znaki, simptomi na katere je lahko pozorna? => Na kakšen način nam vaginizem otežuje življenje in zmanjšuje kvaliteto življenja in kakšne so morebitne posledice? => Koliko časa traja, da se situacija izboljša in morebiti tudi ozdravi? => Kaj bi svetovali ženski, ki ima vaginizem? Na koga vse se obrne, kdo naj bo tisti njen prvi stik, recimo, kot ste prej omenili tudi psihoterapevta. Kaj lahko naredi sama, da situacijo izboljša? => Kakšne so konkretne metode zdravljenja? => Ženske moramo skrbeti za to, da so mišice medeničnega dna načeloma čvrste. Delamo tako imenovane Keglove vaje. Kako je pri teh ženskah z mišicami medeničnega dna? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Verjetno nas ni ženske, ki ne bi dala kaj na lepoto svojega obraza in pri tem pogosto pomislimo tudi na obrazne gubice. Kljub temu, da so supermarketi, kozmetične trgovine, lekarne in druge specializirane trgovine njihove police polne krem in drugih preparatov za glajenje gub, je botoks v Sloveniji še precej nepoznan in okoli njega krožijo raznorazni miti, iti na tretma pa je še vedno tabu tema.  V tem podcastu ne razpravljamo o tem, da bi vsak že ob prvih znakih gubic moral it na tretma botoksa, temveč o tem, kakšni miti krožijo o botoksu, zakaj je to tabu tema, kdo so ženske, ki botoks uporabljajo, kakšne posledice pusti botoks po več letih uporabe, kakšni so lahko neželeni rezultati in seveda še mnogo več. Če tudi ti posegaš po antiaging kremah, želiš najti učinkovito sredstvo proti gubam in hkrati tudi skrbiš za svojo kožo, tako, da se pravilno prehranjuješ, izogibaš kajenju in soncu, potem bo ta tema naravnost zate. Gostja v 19. epizodi podcasta Kunapipi je Tea Jedlovčnik, dr. med. . Dela v Splošni bolnici Novo mesto, kjer se ukvarja z rekonstrukcijo obraza in telesa, kirurgijo roke ter estetsko kirurgijo.  Odgovarjamo: => Kaj je botoks? => Kaj so klasični miti o botoksu? => Koliko ljudi se odloči za poseg v Sloveniji? => Ali še vedno velja prepričanje, da je to samo za npr. slavne? => Kako poteka pot od zanimanja za tretma in do končne izvedbe? Kako vi ugotovite kakšne so želje stranke in kako razložite poseg laiku? => Če gre pri posegu (sploh) kaj narobe, kaj to je in kako se temu pacienti izognejo ter kakšna je razlika med dobrim in odličnim rezultatom posega? => Je slab primer botoksa takrat, ko ne opazimo mimike obraza? => Zakaj prihaja do neželenega videza pri uporabi botoksa? => Kaj pravite na izjave kot so: “Si kakršen si, mati narava te je naredila takega, pač se staraš, sprijazni se s tem …“? => Kaj so dejavniki, ki nam pomagajo do lepše in bolj gladke kože, če odmislimo botoks, kreme, ipd.? Kako je z obrazno jogo ipd.? => Kam vse se lahko injicira botoks? Npr. pri pretiranem znojenju, pri odpravljanju migren in zadnjih nekaj let ugotavljajo, da pomaga tudi pri depresiji. => Kakšna je kvantitativna razlika pri zdravljenju prekomernega krčenja mišic in pri odpravljanju gubic? => Kakšni so dolgoročni vplivi botoksa po na primer po petnajstih letih konstantne uporabe? => Zakaj botoks popušča že po treh mesecih, ko pa se omenja obdobje pol leta? => Zakaj mislite da na svetu obstaja le nekaj podjetji, ki proizvaja botoks za estetske namene in ali poznate Juveau? => Kaj pravite o biotolinu? To je organski gel, ki učinkuje proti gubicam? => Kakšna bo evolucija v prihodnjih letih? => Kaj menite o Peachy, umetni inteligenci, ki na podlagi algoritmov pomaga pri raziskavi premikanja mišic in posledično se lahko zmanjša doza botoksa. => Zakaj je Dysport popularnejši kot čez lužo? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Rak dojk je v razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah. Nevarnostni dejavniki za pojav raka dojk je veliko, naštela jih bom nekaj: to so na primer starost, spol, dejavniki materinstva, kot je npr. zgodnja menarha (to je prva menstruacija), pozna menopavza, prvi porod po 30 letu, nizko število otrok, opustitev dojenja; hormoni, kamor spadata oralna kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje; potem pa so tu seveda še alkohol, debelost in dednost. Kljub temu, da je rak dojke najpogostejša oblika raka pri ženskah, je teh med nosečnostjo relativno malo in se pojavi pri eni ženski od 3000. Gostja odgovarja na vprašanja, ki so splošne narave, kot na primer kako pogost je rak na dojki med nosečnostjo pri nas, kakšni so dejavniki tveganja za nastanek raka na dojki, kdaj ima ženska ali bodoča mamica večje predispozicije za nastanek karcinoma, če se je tovrstna bolezen pojavila že pri predhodnicah. Odgovarja pa tudi na specifična vprašanja, ki ji jih postavljajo pacientke, kot so, kako je z načrtovanjem družine po zdravljenju, ali je dojenje dovoljeno in ali rak vpliva na razvoj ploda, in ali lahko v bodoče še kdaj zanosi. Gostja v 18. epizodi podcasta Kunapipi je doc. dr. Barbara Perić, dr. med., specialistka splošne kirurgije s poudarkom na onkološki kirurgiji. Zaposlena je na Onkološkem Inštitutu Ljubljana. Odgovarjamo: => Na srečo je rak na dojki med nosečnostjo relativno redek. Po nekaterih podatkih se naj bi pojavil enkrat na vsakih 3000 nosečnicah, še posebno pri ženskah, starih med 32 in 38 let. Koliko takšnih primerov je pri nas in kam se uvrščamo pri tem v EU ali na svetu? => Glede na to da so dojke v času nosečnosti oziroma po porodu že tako bolj občutljive recimo zatekle, dogajalo se je masti in tako naprej. Na katere znake pa morajo biti nosečnice še posebej pozorne? => Kateri so večji dejavniki tveganja, da pride do raka dojke med nosečnostjo? => Ali so ženske, za katerim so zbolele tudi njeni prednice (mama, babica) že apriori pri ginekologu opozorjene, da hodijo na mamografijo oziroma so kako drugače opozorjene, da spremljajo kakšne simptome ali karkoli podobnega? => Kakšni pa pristopi zdravljenja raka na dojki med nosečnostjo in od česa je to tudi odvisno? => V literaturi smo zasledili, da se MammaPrint uporablja, ko se želi pridobiti več informacij, o tem kakšen način zdravljenja bi bil ustreznejši oziroma pri ženskah, ki padejo v tako imenovano sivo cono (se pravi ali so kandidati za kemoterapijo ali ne). Kaj pa nam lahko iz svojih izkušenj poveste o testih, kot sta : Onkotype DX in MammaPrint. => Kakšne so vaše izkušnje pri nosečnosti pred 14. tednom? Ali onkologi ponavadi svetujejo prekinitev nosečnosti, če se odkrije pred 14. tednom nosečnosti? => Ali v Sloveniji beležimo kakšne primere, da je prišlo do komplikacij pri samem porodu zaradi zdravljenja raka na dojki? => Ali obstaja možnost, da se rak ponovi oziroma kakšna je pravzaprav statistična možnost, da se po zdravljenju raka na dojki rak ponovno pojavi? => Na kaj morajo biti ženske pozorne pri dojenju in sočasnem zdravljenju raka na dojki? => Kakšno je razmerje v Sloveniji med opravljenimi masteskomijami in lumpektomijami. Kateri so primeri kadar more biti masteskomija opravljena nedvoumno? => Kako se strinjate ali ne strinjate z izjavo, da do sedaj ni dokazov, da bi rak dojke lahko škodoval otroku, ampak da kar lahko škoduje otroku, je predvsem način zdravljenja. => Če plodnost ženske ni problematična, večina zdravnikov priporoča, da ženska počaka dve leti po zdravljenju raka preden poskuša ponovno zanositi. Kakšne so vaše izkušnje oziroma kaj svetujete vi? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Tokrat bomo govorili o prehranskih dopolnilih. Prehranska dopolnila so že nekaj let v močnem porastu, njihova popularnost pa samo narašča. Ob konstantnem bombardiranju proizvajalcev prehranskih dopolnil, lahko hitro dobimo občutek, da ne izkoriščamo vsega svojega potenciala in da, če ne pokamo od zdravja, moramo očitno poseči še po 15 prehranskem dodatku. Seveda ne gre vse metati v isti koš – kar bomo tudi v podcastu povedali. V podcastu se pogovarjamo o tem, kdaj lahko posegamo po prehranskih dodatkih, če smo zdravi in kdaj posegati po prehranskih dodatkih, če imamo kakšne bolezni, kako sploh ugotoviti, kateri vitamin ali mineral potrebujemo dodati ob različnih dietah. Gostja pojasni, zakaj je lahko enkrat npr. D vitamin zdravilo in drugič prehranski dodatek. Njeni nasveti so izjemno preprosti, podala pa je veliko informacij in ti polagam na srce da podcast poslušaš z odprtim srcem in odprtim umom, da od tega podcasta odneseš kar se da veliko informacij in jih spraviš v prakso. Gostja v 16. epizodi podcasta Kunapipi je Sara Kenda, magistra farmacije, specialistka klinične farmacije. Trenutno je zaposlena kot vodja lekarne v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Odgovarjamo: => Kaj je prehransko dopolnilo? Kdaj naj bi zdrav človek posegel po prehranskem dopolnilu? Ali lahko vedno zadovoljimo zadostno količino hranil in mikrohranil izključno iz hrane? Kaj pa prehranska nadomestila za vegane (npr. B12, D, jod, K2, cink)? => Kje lahko posameznik najde relevantne informacije in kako lahko vemo, ali uživamo dovolj hranil skozi prehrano, ki jo uživamo? => Včasih vemo, da se je jod dodajal, kako pa je danes z dodajanjem joda v sol? => Kaj če kupujemo kuhinjsko sol, ki nima dodanega joda, ali pa npr. himalajsko sol? Kako je potem tukaj glede vnašanja joda v telo? => Ko govorimo o prehranskih dopolnilih, mečemo v en koš aminokisline, probiotike, zelišča, minerale, vitamine, antioksidante – ali bi tu morali delati več poudarka na razlikah? => Prehranska dopolnila so predvsem to, kar nosijo v imenu – dopolnila. Še posebej za katera zdravstvena stanja pa so bolj primerna? (osebe nad 50. let, nosečnice, otroci pod 5. leti starosti,..) => S čim se vi srečujete v svoji ambulanti, po čem posegajo vaši pacienti v sklopu prehranskih dopolnil in kaj je primer, ko odsvetujete jemanje prehranskih dopolnil? => Po nekaterih raziskavah, naj bi npr. na Danskem kar 59% populacije uživalo nadomestila, medtem ko v Španiji le 9%. Ali veste, kateri bi bili razlogi za takšne razlike? => Multivitamini so verjetno najbolj razširjen prehranski dodatek. Koliko so dejansko uporabni? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Če si nosečka ali mlada mamica oziroma si morda želiš postati mamica, se najverjetneje srečuješ z raznoraznimi pomisleki, ki jih prinaša to obdobje. Vsaka ima svoje unikatne skrbi in vsaka ima svoje stiske. Če želiš najti čustveno oporo ali pa konkretne nasvete, kako se na čustvenem nivoju pripraviti na nosečnost in materinstvo, bo ta epizoda prava zate. O izzivih nosečnosti se govori zelo veliko, manj pa o izzivih, ki jih prinaša materinstvo, še posebej čisto na začetku v prvih tednih po porodu. V tej epizodi se pogovarjamo o tem, s kakšnimi skrbmi se srečujemo nosečke in mlade mamice, kakšni so možni čustveni zapleti, kako prepoznati zaplete, ki jih prinaša to obdobje, kako se zorganizirati in komunicirati s partnerjem, da ne bomo za vse same, kaj lahko pričakujemo od spolnih odnosov po porodu in še mnogo več. Gostja v 16. epizodi podcasta Kunapipi je Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka s certifikatom Mednarodne zveze za integrativno psihoterapijo, doktorandka Zakonske in družinske terapije in supervizorka v procesu. Odgovarjamo: => Ali je samozavedanje in čuječnost v nosečnosti še večjega pomena? Da vemo, kaj so naše prednosti, pomanjkljivosti, stresorji? => Kako se soočiti z realnimi pričakovanji v nosečnosti, porodu in materinstvu? Npr. vedeti, da ne obstaja “pravilen način poroda”, da ni nujno, da se mamice “takoj” zaljubijo v svojega otroka, da se je starševstva potrebno učiti ipd. => Zakaj je pomembno govoriti o različnih vrstah mentalnega zdravja, npr. o anksioznosti, depresiji po porodu, psihozi po porodu? Kako ločimo, brez da vse vržemo v en koš? => Razen psihoze, ki je zelo očitna navzven. Anksioznost in depresijo pri sebi mamica lahko opazi. Ni pa nujno, da bo zelo izrazita navzven. Na kaj so v teh primerih lahko pozorni svojci, partner, babica, ko pride na dom pri mamici, ki torej na ven ne kaže tako očitne znake? => Kako se spoprijeti z logiko materinskega perfekcionizma oz. “vedeti vse in narediti vse”? => Še ena stvar, ki lahko mlade mamice omejujejo ali spravljajo v slabo voljo so miti, ki lahko pride iz neposredne bližine npr. mam, sester, tet, prijateljic. Ali pa forumov. Kako naj mlada mamica filtrira med vsemi temi informacijami in miti? => Kakšno je vaše mnenje o sistematični vzpostavitvi podpornega sistema tako v nosečnosti kot po porodu? => Kako pomemben je “bojni plan” v partnerstvu? => Kakšni so lahko načini spoprijemanja z intimnostjo v partnerskem odnosu po porodu? => Pa če bi zdaj osvetlili še eno problematiko in morebitne stiske poslušalk, ki se nahajajo v istospolnem partnerstvu. Imajo te mamice še kakšne dodatne izzive oz. kako se razlikuje materinstvo v istospolnem partnerstvu od heterospolnega odnosa? => Kako posredovati sporočilnost ženskam, ki so že v osnovi “preveč skrbeče”, kako jim bo uspelo? Obstaja klasično vprašanje, ki si ga lahko postavijo, ko gre vse narobe:” Ali je to nekaj, kar bo še pomembno čez en mesec?” => Kako se kot psihoterapevtka lotite tokofobije (strahu pred porodom)? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Pomanjkanje spanca in pomanjkanje kvalitetnega spanca vpliva na poslabšanje imunskega sistema, zvišanje krvnega pritiska, poveča možnost nastanka za sladkorno bolezen, kardiovuskularne bolezni, poslabša se nam koncentracija in zmožnost osredotočanja, vpliva na nihanje razpoloženja in mnoge druge posledice. Dober spanec je temelj za normalno delovanje skozi dan. Da imamo dovolj energije za vse potrebne izzive, da smo motivirani za delo, da smo si pripravljeni vzeti čas za športne aktivnosti in hobije, da imamo voljo in energijo tudi za otroke. Današnji način življenja nam otežuje ustvarjanje pogojev za kvaliteten spanec. Pomanjkanje spanca pušča dolgoročne in kratkoročne posledice tudi na otrocih in zamujenega spanca ne moremo nikoli nadoknaditi. Zato se nam je zdelo pomembno, da o tem spregovorimo. Da vam lahko ponudimo informacije iz prve roke, o tem, kaj je kvaliteten spanec, kako ustvariti pogoje in novo rutino za boljši spanec pri otrocih in tudi odraslih – na konkreten način. Gostja v 15. epizodi podcasta Kunapipi je Nataša Leban, mag. socialne pedagogike. Odgovarjamo: => Kako definiramo kakovosten spanec in kako se razlikuje med otroci in odraslimi? => Vsak starš najbolj pozna svojega otroka, pa vendar, kaj pa otroci, ki že prej ne potrebujejo popoldanskega spanca, npr. pri 2, 3, , letih – je to dejansko mogoče, ali je tukaj kakšna težava? => Kaj je pet najpogostejših skrbi staršev pri otrocih z motnjami spanja? => Katere so kratkoročne in dolgoročne posledice motenj spanca? => Koliko časa traja, da se otrok nauči (oz. da ga naučimo) spati v primeru motenj spanca? Kdaj bi otrok v bistvu “moral znati” sam zaspati? => Neprespan otrok pomeni neprespane starše. To pa prinese razdražljivost in slabo voljo, ki je kot začaran krog. Kaj bi svetovali staršem, kako lahko prekinejo tak začaran krog in ustvarijo pogoje za miren spanec? => Zdi se da, se starši v glavnem poslužujejo treh načinov uspavanja otrok: prvi je, da so ob otroku, dokler ne zaspi v njihovi postelji; drugi je, da so blizu otroka, da otrok spi v svoji postelji; tretji način pa je, da pustijo otroka, da zaspi sam. Kaj so prednosti in slabosti vsakega načina. => Kako naj lahko poteka prijeten a odločen pogovor o prehodu k samostojnemu spancu. Lahko daste primer, kako lahko starš pojasni otroku, da bo razumel in sprejel, da bo zdaj zaspal sam po pravljici? => Kaj bi svetovali staršem, ki so ločeni ali pa le živijo ločeno, glede navad spanja, kako naj se uskladijo, da bo otrok imel povsod čim bolj podobno rutino? => Če bi lahko naredili seznam petih korakov, kako naj se starši lotijo spalne rutine, kaj bi izpostavili? => Na koga se starši lahko obrnejo, če imajo otroci težave s spanjem in kdaj je to sploh potrebno? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Prehrana je najbolj pogosta tema, ko govorimo o zdravju človeka, zdravem načinu življenja, preprečevanju bolezni in zdravljenju po obolenju. Ljudje še nikoli v zgodovini človeštva nismo bili tako ozaveščeni o prehrani in zdravem načinu življenja, medtem ko na drugi strani še nikoli ni bilo na trgu tolike nezdrave in predelane hrane, kot je danes. Predelana “zahodnjaška” prehrana je kalorijsko lahko zelo polna, hkrati pa hranilno zelo osiromašena. Takšen način prehranjevanja lahko vpliva ne le na fizično, ampak tudi na duševno zdravje. Ne le, da strokovnjakov na področju prehrane v današnjem času prekipeva, prehrambna industrija je tudi eden izmed največjih lobijev na svetu. Zato se pogosto tudi raziskave, ki so na prvi pogled lahko kredibilne, opazimo, da so financirane iz strani, kot so mesni in mlečni lobij, kot tudi na drugi strani dajejo odgovor zagovorniki rastlinske prehrane. Zato je izjemno težko prebirati in iskati “prave odgovore”. V tem podcastu ne bomo reševali teh vprašanj in iskali, katere raziskave so pravilne, niti katere smernice so “tiste edine prave”, saj ta odgovor ni enostaven, niti ga ne moremo posplošiti na vsakega izmed nas. V podcastu se bomo posvetili in pogledali, kako kritično razmišljati, ko pride do informacij o prehrani, na kaj moramo paziti, ko preberemo razne trditve o “čudežni” hrani, kdaj prehranska dopolnila delujejo in še mnogo več. Gostja v 14. epizodi podcasta Kunapipi je dr. Anjo Plemenitaš, dr. med., asistentka za predmet psihiatrija na Medicinski fakulteti in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.  Odgovarjamo: => V medijih smo dnevno bombardirani z raznimi dietami in prehranskimi nasveti. Jejmo meso. Ne jejmo mesa. Ogljikovi hidrati so sovražniki. Ogljikovi hidrati so izjemnega pomena. Jemljimo prehranske dodatke. Ne jemljimo jih. Antioksidanti so odgovor. Probiotiki so odgovor. Kako se danes orientirati med temi informacijami? => Kaj je prehranska psihiatrija in kako je s tem v Sloveniji? => Kaj je vaše mnenje => Dr. Alex Richardson, ki prihaja iz Univerze v Oxfordu pravi, da vidi primarno vlogo prehranske psihiatrije predvsem v podpornem terapevtskem pristopu in da bi morali biti prehranski pristopi vedno vključeni v standardna zdravljenja kot dopolnila in ne kot alternative. => Se vam zdi, da če bi dobil pacient napotke, kako priti do pravih informacij, da ga zdravnik, oz. specialist napoti k temu. Bi to pripomoglo k načinu prehrane pri pacientu? => Zakaj so raziskave na področju prehranske psihiatrije tako težko izvedljive? => Katere duševne bolezni so tiste, pri katerih kaže pristop prehranske psihiatrije najboljše rezultate in zakaj? Ali lahko z ustrezno prehrano odpravimo tako vzroke, kot posledice duševnih motenj? => Katera so torej tista hranila oz. vitamini, minerali in maščobe, ki jih naše telo nujno potrebuje in katerih pomanjkanje lahko sproži znake depresije? => Ali obstaja povezava med osiromašeno hrano in depresijo? => Zakaj ima največ prednosti za naše okolje v prehrani tradicionalna mediteranska dieta? => Črevesna mikrobiota je v kontekstu prehranske psihiatrije pomembno področje. Zakaj? => Kakšno je vaše mnenje o tej izjavi? Za zagotavljanje prehranskih priporočil za izboljšanje duševnega zdravja je velik izziv napredovanje znanja od opazovanj, ki temeljijo na populaciji, do prilagojene prehrane. Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Možganska kap prizadene 5 – 9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev, zato je pomembno, da se o možganski kapi govori in ozavešča, saj lahko na tak način zmanjšamo število obolelih za možgansko kapjo ali pa se prepreči večja škoda, kot tudi smrt. Sami lahko naredimo največ, če znamo pravilno in hitro ukrepati, ko opazimo obolelega. Prav tako pa zase in za svojo družino lahko poskrbimo tako, da se pravilno prehranjujemo, se dovolj gibamo, se izogibamo kajenju, alkoholu in se v primeru zdravljenja drugih bolezni, še posebej diabetesa, držimo predpisanih zdravil in diete. Gostja v 13. epizodi podcasta Kunapipi je asist. Senta Frol, dr. med., specialistka nevrologije, ki se ukvarja z bolniki z možgansko-žilnimi obolenji. Zaposlena je na Nevrološki kliniki, v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana. Odgovarjamo: => Kaj je možganska kap? => Kako pogosto je sama možganska kap? => Kako prepoznamo znake možganske kapi? => Zakaj pri približno 30% bolnikov ne moremo ugotoviti jasnega vzroka možganske kapi?  => Kaj je prehodna pretočna motnja? Kako jo prepoznamo in kakšne so posledice? => Zakaj nastaneta ishenična možganska kap in znotraj možganska krvavitev. => Kako ukrepate pri možganski kapi in kdaj se odločite Varfarin in kdaj za Dabigatran? => Zakaj štiri in pol ure po začetku simptomov okvara možganov postane nepopravljiva? => V katero smer se danes raziskave odvijajo in kje se vidijo največji rezultati? => Po nemški raziskavi iz registra za možgansko kap, ki so jo opravili na več kot pet tisoč bolnikih z možgansko kapjo jih je samo 14 preživelo brez posledic 57 jih jih je ostalo v lažjih invalidov slabih 10. Zmernih invalidov in skoraj 19 procentov bolnikov pa je ostalo hudih invalidov. Kateri odstotek mislite da bomo v prihajajočih letih najbolj izboljšali? => Mehansko odstranjevanje krvnih strdkov je na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu. Ljubljanski center pa je eden izmed redkih na svetu, kjer je ta storitev zagotovljena neprekinjeno. Ali to premalo obešajo na velik zvon? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

V podcastu se s Saro Kenda, mag. farmacije in specialistko klinične farmacije pogovarjamo o profilu farmacevta. Gostja v 12. epizodi podcasta Kunapipi je Sara Kenda, mag. farmacije, specialistka klinične farmacije. Odgovarjamo: => Zakaj ste izbrali poklic farmacevtke? => Ste vodja lekarne splošne bolnišnice doktorja Franca Derganca. Kakšna je bila pot, da ste danes prišli do tako odgovornega položaja? => Kako izgleda povprečen dan v vašem poklicu? => V kakšnih primerih mora farmacevt sodelovati zdravnikom in kako poteka komunikacija, še posebej v zunanji lekarni? => Kako se razlikuje posvet z vami od posveta pri ginekologu na primer? => Katere so neke specifične ženske težave za katere se obračajo na svet oziroma po nasvet k farmacevtu? => Kaj mislite, da je največja dodana vrednost, ki jo prinašajo farmacevti? => Na trgu je nešteto pripravkov kako se soočiti oziroma kako se soočate s tako veliko količino informacij in kaj naredite v primeru, če učinkovine ne poznate? => Poleg količine preparatov, ki so na trgu, s kakšnimi izzivi se še srečujete? => Kaj menite o prihodnosti farmacije na primer zdravila, ki se tiskajo s pomočjo 3D tehnologije, telemedicina in podobno. Kje smo v Sloveniji v primeru razvoja glede ostalih držav? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Se tudi ve prepoznate v opisu? Pričakujem otročka, sem v 24. tednu. Neznansko sem si želela doživeti to blaženo stanje, a se trenutno počutim zelo daleč od tega občutka. Izjemno je težko in vsako jutro, ko se zbudim, z vsem srcem upam, da bom preživela še en dan. Zdi se mi, kot da doživljam najhujšo nočno moro in da mi nihče na tem svetu ne more pomagati. Skoraj vsak dan se počutim slabo, predvsem telesno in psihično, doživljam vrtoglavice, glavobol, razbijanje srca, splošna šibkost, slabo spim, občutim žalost, včasih obup. in resnično ne vem več, kako naj si pomagam. Ukvarjam se z jogo, hodim na sprehode. Počnem stvari, ki jih imam rada, imam super moža in družino, ki me podpirajo. Kljub temu, da velja anksioznost danes za najpogostejšo duševno motnjo, je anksioznost med nosečnostjo v Sloveniji še precej neraziskano področje. Ta pa ima lahko tako za mater, kot za otroka negativne posledice. Npr. prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža. Gostja v 9. epizodi podcasta Kunapipi je dr. Anjo Plemenitaš, dr. med., asistentka za predmet psihiatrija na Medicinski fakulteti in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.  Odgovarjamo: => Kaj je anksioznost? Gre za bolezen telesa ali duha? => Katerih pojavov anksioznih motenj je največ, pri katerih si lahko sami pomagamo in pri katerih je bolj, če poiščemo zunanjo pomoč? => Kaj povzroča anksiozne motnje in kako jih zdravimo? => Nekatere raziskave kažejo na to, da so današnje nosečnice precej bolj anksiozne in obremenjene, kot so bile v prejšnjih generacijah. Kaj je po vašem mnenju k temu prispevalo? => Pri nas natančnejših podatkov nimamo, v Evropi naj bi zaradi anksioznosti trpelo okrog 50 milijonov ljudi, v ZDA, kjer je ta motnja pogostejša kot depresija, pa približno 40 milijonov. Anksioznost je tam najpogostejši vzrok za bolniško, pogostejši od prehlada. Zakaj nimamo neke večje raziskave na tem področju, glede na to, da je to tako velik problem? => V nosečnosti so vsa zdravila škodljiva in jih predpisujemo le če je nujno, kar pomeni, da je pričakovana korist od jemanja zdravil večja od možne škode, ki jo lahko povzroči plodu. Zaradi tega je potrebna dobra ocena med tveganjem, ki ga tako zdravljenje prinese in koristjo – kako se konkretno naredi ta ocena? => Raziskave kažejo, da se materam, ki imajo v času nosečnosti anksiozne motnje, rodijo anksiozni otroci. – ali je to res? => Ali je pri nosečnicah lahko anksioznost kot samostojna motnja ali je vedno kot del večjega problema (npr. kombinacija z depresijo, za katero je dokazano, da se pridružuje motnji anksioznosti tudi do 60% primerov)? => Zadnje vprašanje. Kako bi se vi lotili sistematskega pristopa k izzivu reševanja anksioznosti pri nosečnicah? Npr. kako priti do boljše zaznave duševne motnje pri ginekologih? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Spolnost je pomemben dejavnik kakovosti življenja mnogih žensk. Kakovost življenja pri ženskah z rakom dojk je dobro raziskana, manj raziskav je na temo učinkovanja bolezni na spolnost. Znano je npr. zmanjšano spolno delovanje, niso pa raziskane spremenljivke, kot so starost, razpoloženje, partnersko razmerje. Prav tako ni zaslediti obravnave spolnosti v smernicah diagnosticiranja in zdravljenja raka dojk. Zelo malo so raziskane strategije za lajšanje spolnih težav. Pomanjkanje spolne želje je pri pacientkah z rakom pogost pojav, predvsem v obdobju aktivnega zdravljenja, ko je na prvem mestu skrb za preživetje. Povzročijo jo lahko fizični (utrujenost, slabost, bruhanje, bolečina, anoreksija), hormonski (vpliv zdravil) ali psihološki dejavniki (anksioznost, depresivnost, spremenjena samopodoba). Raziskave kažejo, da ženske po kemoterapiji v pomembno večjem deležu navajajo motnje s področja spolnosti: bolečino pri spolnem odnosu, pomanjkanje libida, težave pri doživljanju orgazma ali suhost nožnice. Največ težav imajo ženske, ki so imele z zdravljenjem povzročeno amenorejo. Tudi hormonsko zdravljenje s tamoksifenom povezujejo z bolečino, pekočim občutkom in nelagodjem pri spolnih odnosih. Ponovna izgradnja intimnega življenja zahteva svoj čas, potrpljenje, vztrajnost, ustvarjalnost, sposobnost vživljanja in dobro komunikacijo. Gostja v 11. epizodi podcasta Kunapipi je dr. Andreja Gornjec, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. Odgovarjamo: => Ženske pogosto postavljajo vprašanja kot so ali imam lahko spolne odnose med zdravljenjem, kdaj lahko začnem s spolnimi odnosi po zdravljenju in ali se moram izogibati kakšni vrsti spolnih odnosov? Kakšna vprašanja se ponavadi pojavljajo pri vaših pacientkah in kako jim odgovarjate? => Kot zaposlena na Onkološkem inštitutu imate specifično starostno ciljno skupino, precej pacientk je, ki so starejše od 45 ali 50 let. Ali se vprašanja žensk teh starostnih skupin razlikuje od vprašanj, ki vam jih postavi npr. 30 let mlada ženska? Kakšna so npr. vprašanja neke gospe, ki je mogoče že rodila enega ali dva otroka? => Spolni odnosi so veliko širše področje kot sam spolni akt. Ali jim spolni odnosi niso več pomembni le v tem kontekstu, ali govorimo tudi o širšem področju v spolnosti? => Vi sledite pacientki do nekega posega oz. pred posegom in po posegu… kaj pa tisto obdobje, ki je izven obdobja zdravljenja, npr. 3 leta po kakšni zahtevni operaciji – se še pogovarja o spolnih izzivih, ki jih ima? => V nekaterih državah je obravnava spolnosti pri onkoloških pacientih del celostne oskrbe, v katero so vključeni različni strokovnjaki: zdravniki, medicinske sestre psihologi, seksologi in drugi. Kako je s tem pri nas? Kdo sledi pacientki naslednjih par let? Je to samo lečeči zdravnik ali je to del kakšne skupnosti? => Zdi se mi zanimivo, v očeh laika oz. pacienta, ko gledam na Onkološki inštitut – imamo izvrstno znanje na nivoju operativnih posegov, ogromno uspešno izvedenih operacij, šepamo pa na področju pooperativne nege. Kaj menite o tem mnenje? => Kaj menite o teh namigih, kako se vrniti k spolnim odnosom? Pogovor, začnite na začetku (npr. zavedanje in sprejemanje, da bodo spolni odnosi drugačni), vzemite si čas, uporaba primernih lubrikantov, vaje za medenično dno, masturbacija (s partnerjem ali samostojno)? => Ženske z rakom dojk, ki so mlajše od 50 let, imajo statistično značilno v spolnosti več težav kot starejše ženske. Kako se težave razlikujejo pri mlajših ali stareših od 50 let? Kako se lotiti razreševanja tega izziva pri 32 ali 65 letnici? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Spolna frustriranost, občutki krivde zaradi neuspeha, izguba samospoštovanja in partnerski problemi so tipične psihološke posledice spolne disfunkcije. Spolna disfunkcija je lahko celo razlog za ločitev, kar je pogosto nepotrebno, saj smo pri zdravljenju spolne disfunkcije dokaj uspešni. Ne obupujmo prekmalu! Mediji pogosto škodujejo današnjim generacijam žensk in moškim s tem, ko posredujejo bodisi pomanjkljive ali pa celo napačne informacije o spolnosti. Tu smo zato, da povemo, da: => je večina stvari rešljivih, => je eden pomembnejših elementov v razreševanju situacije iskren pogovor, => je potrebno spremeniti pogled na spolnost v družbi, => je potrebno ženskam (in moškim) povedati in pokazati, da je marsikaj, kar mislijo, da je res, pravzaprav stereotip. In na koncu, da povemo vsem, ki imajo izzive na področju spolnosti – da niso sami! Veliko je žensk, moških in parov, takšnih in drugačnih, ki se srečujejo z enakimi problemi. Gost v 10. epizodi podcasta Kunapipi je Mišo Rajić, dr. med., specialist ginekologije in porodništva in specialist spolne medicine. Odgovarjamo: => Zakaj so danes temeljne informacije o človekovi seksualnosti in povprečnem seksualnem obnašanju tako popačene? Kaj lahko storimo, da se pravilno izobrazimo na tem področju? => Je nujno, da ženska doživi orgazem, da govorimo o kakovostnem spolnem odnosu? => Zakaj je frigidnost zgrešen termin? => Kdaj naj ženska poišče pomoč pri spolnih težavah? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Spolna medicina spolne probleme ne obravnava in deli na normalne ali patološke, kot je to običaj pri medicini, temveč jih deli na: skrbi (napačna stališča in prepričanja), težave (občasni problemi v spolnosti), motnje (disfunkcije) in okvare ali bolezni. Ali prepoznate nekatera stališča in prepričanja o ženskah? => Seks je za mlajše od trideset let. => Normalna ženska pri vsakem spolnem odnosu doživi orgazem. => Žensko spolno življenje se zaključi z menopavzo. => Dostojnih žensk erotična literatura ne vzburja. Tudi o moških je precej prepričanj: => Moški se brez težav pogovarjajo o seksu. => Pravi moški mora biti glavni pri seksu. => Seks pomeni vaginalni spolni odnos. Zgoraj omenjena stališča so seveda zgrešena in popolnoma napačna. Spolnost in pogovor o spolnosti je bila včasih (za nekatere je še danes) tabu tema. Ravno zaradi tega smo se odločili, da bomo tej tematiki namenili veliko pozornosti. Gostja v 8. epizodi podcasta Kunapipi je Katarina Galič Jerman, dr.med, specialistka ginekologije in porodništva, članica evropskega združenja spolne medicine in članica FECSM. Odgovarjamo: => Zakaj spolna medicina? Zakaj je pri nas tako malo strokovnjakov na tem področju? => Kakšno je pri nas dojemanje spolnosti in spolnih motenj? Kakšna je pravzaprav zdrava spolnost? Kaj je bistvo spolnega odnosa? => Kako vi pričnete s pogovorov in kakšni so tipični odgovori na to vprašanje slovenskih žensk in moških? => Spolne motnje se v splošni populaciji pojavljajo od 5–35 %. Kakšen je ta odstotek po vaši oceni v Sloveniji? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Krvavitev v nosečnosti za marsikatero nosečo žensko predstavlja velik stres. Vendar navkljub dejstvu, da je vsaka krvavitev v nosečnosti nenormalna, so krvavitve, ki nastanejo pred 20. tednom nosečnosti zelo pogoste, saj krvavi tudi do 40% nosečnic. V drugi polovici nosečnosti pa krvavi le še 2–5 % nosečnic. Vsaj v polovici primerov se ne najde konkretnega razloga za krvavitev. Delež neidentificiranih razlogov za krvavitev v nosečnosti se spreminja tudi s trajanjem nosečnosti. Če je v začetku nosečnosti lahko do 97% razlogov neidentificiranih, je teh razlogov v zadnji tretjini nosečnosti manj kot 50%, ker so v zadnji tretjini nosečnosti razlogi bolj definirani in sproti preverljivi. V zgodnji nosečnosti gre večinoma za razloge, ki so povezani s prikritimi okvarami ploda (genetika, infekcije) katere se težko sproti potrjuje. Če zarodek preživi in se razvija naprej, pa so razlogi za krvavitev bolj trivialni (vraščanje trofoblasta v ožilje maternične sluznice in nesrečna naključja, ko se odpirajo prevelike žile ipd.). V kolikor zakrvavite in se pojavi zaskrbljenost, svetujemo obisk pri ginekologu ali dežurni službi (če je skrb večja). Gost v 3. epizodi podcasta Kunapipi je mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ki je vodilni strokovnjak za perinatalno medicino v Sloveniji, moderator foruma ABC Ginekologije in porodništva na portalu med.over.net. Odgovarjamo: => Ali lahko ženska v kakršnem koli primeru sama presodi za kakšno obliko krvavitve gre? => Ali zgled krvavitve (barva, količina) vedno kaže na to, kako resen je problem? => Ali gre za resnično trditev? V 97 % ne najdemo vzroka za krvavitev v nosečnosti, ki je daljša od 24 tednov. => Ali gre za resnično trditev? V 50% primerov bo ženska, ki je krvavela v zgodnjem stadiju nosečnosti, kasneje splavila. => Ali je stopnja nujnosti odvisna od stadija nosečnosti, se pravi bližje kot je porod, resnejši je problem? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Od uporabe prve kontracepcijske tabletke je minilo več kot 50 let. Ženska, ki se želi zaščititi, pričakuje od kontracepcije učinkovitost, varnost, zanesljivost, enostavnost uporabe in dobro prenosljivost. Danes poznamo več oblik kontracepcije, ki se razlikujejo predvsem po obliki jemanja in načinu delovanja. Ženska lahko izbira npr. med. hormonsko kontracepcijo, materničnim vložkom, barierno kontracepcijo (npr. diafragma), sterilizacijo, naravnimi metodami ipd. Najpogosteje uporabljena metoda kontracepcije pa je v Sloveniji kot v večini evropskih držav hormonska kontracepcija. Gost v 2. epizodi podcasta Kunapipi je mag. Stanko Pušenjak, dr.med., ki je vodilni strokovnjak za perinatalno medicino v Sloveniji, moderator foruma ABC Ginekologije in porodništva na portalu med.over.net. Odgovarjamo: => Kakšni so trendi v svetu in pri nas, kam gre razvoj kontracepcije in kakšni so predsodki v kontracepciji, => Kakšen premor priporočate pred načrtovano zanositvijo? => Ali uporaba hormonske kontracepcije povzroča veliko neželenih učinkov? => Katere tabletke so primerne po 40. letu starosti? => Kako pogosto se menjavajo maternični vložki?  Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislov...​ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Endometrioza je stanje, pri katerem raste tkivo, ki normalno tvori notranjo plast maternice, tudi izven maternične votline. Je ena najpogostejših bolezni pri ženskah v reproduktivnem obdobju, pogostejša kot rak, sladkorna bolezen ali spolno prenosne bolezni. Prizadene vsako deseto žensko. Dolgo je veljalo, da se endometrioza pojavlja predvsem pri ženskah po tridesetem letu starosti, ki niso rodile. Danes je znano, da lahko prizadene vse ženske v rodnem obdobju, tudi mladostnice. Pojavi se lahko že ob prvi menstruaciji. Endometrioza ni nalezljiva in se ne prenaša s telesnimi stiki, ravno tako niso do danes znani razlogi za njen nastanek. Kot zanimivost naj povem, da je Evropska unija leta 2007 endometriozo razglasila za socialno bolezen, ker vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk in je v Evropi najpogostejši vzrok za izostanek z dela in iz šole. Glede na to, da je povprečna pot do diagnoze kar 8–10 let, je pomembno ozaveščanje o tej bolezni. Simptomov endometrioze je veliko, čeprav lahko bolezen poteka tudi brez njih in jo zaradi tega odkrijejo po naključju. Glavna in najznačilnejša simptoma sta boleče menstruacije in bolečina med spolnimi odnosi. Ob sumu na endometriozo je najprimernejša rešitev, da se čim prej obrnete na osebnega ginekologa. Gostja v 4. epizodi podcasta Kunapipi je dr. Nina Kovačević, specialistka na področju ginekologije in porodništva, predavateljica številnih domačih in mednarodnih kongresov, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Odgovarjamo: => Zakaj je tako pomembno, da pravočasno diagnosticiramo endometriozo? => Zakaj danes za diagnosticiranje endometrioze še nimamo 100% neinvazivnih presejalnih testov? Kdaj bo po vašem mnenju to možno? => Pri neplodnih ženskah se postavlja vprašanje, ali takoj zdraviti z IVF ali najprej kirurško. Kakšno je vaše mnenje? => Ali lahko endometrioza poveča tveganje za nastanek raka jajčnikov?  => Kakšno je vaše mnenje o zdravilu Visanne?  Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Ovulacija je konkretno vpeta v razumevanje menstrualnega cikla. Ženske vedo, kako pogosto imajo menstruacijo, kako močna je in kako dolg cikel imajo. Dostikrat pa se zalomi pri samemu vprašanju ovulacije. Gost v 1. epizodi podcasta Kunapipi je mag. Stanko Pušenjak, dr.med., ki je vodilni strokovnjak za perinatalno medicino v Sloveniji, moderator foruma ABC Ginekologije in porodništva na portalu med.over.net. Odgovarjamo: => Zakaj je tako težko ugotavljati ovulacijo? => Ali lahko zanosim ob pomanjkanju menstruacije? => Ali lahko zanosim, če imam spolne odnose v času menstrualnega cikla? Kateri so najbolj zanesljivi znaki ovulacije? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

V kolikor si bila noseča v zadnjih 10 letih, si sigurno že slišala za folno kislino. Zelo verjetno je, da vam jo je vaša ginekologinja predpisala. Zadnja leta pridobiva na pomenu predvsem zaradi svoje preventivne vloge. Folna kislina je vitamin skupine B. Telo je samo ne more sintetizirati, zato jo mora dobiti s hrano. Ker se v telesu ne nalaga, jo je treba vnašati vsak dan. Folna kislina (imenovana tudi vitamin B9 in folacin) in folat (oblika, prisotna v naravi) sta vodotopni obliki vitamina B9. Ime izhaja iz latinske besede folium, kar pomeni list. Listnata zelenjava je tudi glavni vir folne kisline v prehrani. Večje količine se med drugim nahajajo tudi v cvetači, fižolu, grahu, repi, sončničnih semenih in sadju (banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče). Veliko ga vsebujejo še jetra in kvas. Dokazano je bilo, da dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo zmanjša možnost okvare novorojenih otrok, predvsem napake zaradi nepravilnega zapiranja živčne cevi (Spina bifida). Zato se 4 mesece pred nosečnostjo in med prvim tromesečjem nosečnosti priporoča dodajanje 400 mikrogramov folne kisline. Pozor - folne kisline lahko z dodatki vnesete tudi preveč. Zato bodite previdni, da je ne vnesete več kot 1000 mikrogramov (oziroma 1 miligram) na dan, razen če vam vaš zdravnik to predpiše.  Gost v 5. epizodi podcasta Kunapipi je mag. Stanko Pušenjak, dr.med., ki je vodilni strokovnjak za perinatalno medicino v Sloveniji, moderator foruma ABC Ginekologije in porodništva na portalu med.over.net. Odgovarjamo: => Zakaj se danes še vedno evforično priporoča jemanje folne kisline, če nam znanost in stroka pravita precej natančno, zakaj in do kdaj je jemanje uporabno? => Ali lahko dobimo dovolj folatov iz zelenjave? => Če se že odločimo za jemanje folne kisline, kateri pripravek priporočate in zakaj? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Drage mamice, naj vam za začetek povem tole – vse bo v redu. Tudi sama sem šla čez nosečnost in porod in mi je skakanje hormonov gor in dol popolnoma jasen proces. Ko ženska zanosi, se od nje pričakuje, da bo srečna, češ to je najlepše obdobje v njenem življenju, in če se tako ne počuti, se pritisk družbe nanjo veča. Tudi sama sem bila po porodu otožna. In nič ni narobe s tem. Če vam orišem nekaj podatkov – med poporodne stiske uvrščamo tri različna stanja: poporodno otožnost, poporodno depresijo in poporodno psihozo. Poporodna otožnost doleti kar petdeset od stotih mamic, s poporodno depresijo se sreča med pet in dvajset od stotih mamic, poporodna psihoza pa doleti eno od tisoč žensk (to je v Sloveniji približno 18-36 žensk na leto).  Poporodna depresija se razvije postopoma. Največkrat se pojavi v štirih do šestih tednih po porodu, lahko pa tudi kasneje. Vseh vzrokov, ki privedejo do razvoja poporodnih duševnih motenj, ne poznamo. Večina strokovnjakov se strinja, da gre za kombinacijo telesnih, duševnih in socialnih dejavnikov. Lahko gre za slabo porodno izkušnjo, pogosteje se pojavi pri mamicah, ki so že v preteklosti imele izkušnjo z depresijo. Gostja v 6. epizodi podcasta Kunapipi je dr. Anjo Plemenitaš, dr. med., asistentka za predmet psihiatrija na Medicinski fakulteti in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.  Odgovarjamo: => Zakaj pride do poporodne depresije in kakšni so njeni znaki? => Kako lahko nastanek poporodnih duševnih motenj preprečujemo? => Katere so še druge duševne stiske, ki se lahko pojavijo med nosečnostjo in po porodu, ter kako pogoste so duševne stiske po porodu? => Na koga se lahko obrnete? => Kako premagati stigmo? => Koliko časa traja poporodna depresija? => Kako si lahko ženska pomaga sama in kako lahko ženski pri soočanju pomaga partner? => Ali prihaja do poporodne depresije tudi pri moških? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Kaj je strah pred porodom, kako se odzvati nanj, najpogostejše oblike strahu pred porodom. To so nekatere stvari, na katere smo v tem podcastu odgovarjali. Poznamo več vrst strahov: => strah pred strahom, => strah pred bolečino , => strah pred zapleti (npr. strah pred raztrganjem), => strah pred starševstvom, => strah pred izgubo kontrole, => strah pred neznanim itn. Obstaja tudi drugačna delitev vrste strahu: primarna tokofobija, ki se pojavlja pred dejansko nosečnostjo in sekundarna tokofobija, ki se pojavi zaradi slabih izkušenj z nosečnostjo, porodi ali poporodno depresijo v preteklosti. Ja, strah pred porodom je tako pogost pojav, da obstaja strokovni termin zanj – lokiofobija oz. tokofobija. Za začetek pa dvoje dejstev: Če te je strah poroda, potem vedi, da nisi edinstvena. Veliko žensk čuti eno ali drugo obliko strahu pred porodom. Porod je danes bolj varen kot kdajkoli v zgodovini človeštva. Daleč smo od časov, ko so ženske enačile porod s smrtjo. Glede na globino strahu in vrsto ženske, rešuje vsaka svoje stiske drugače, zato tudi v primeru poroda, univerzalnega recepta ni. Vendar pa obstajajo tehnike, kako si lahko pomagate, da zmanjšate količino strahu ali ga celo popolnoma odpravite: => Nehajte poslušati vašim prijateljic in znankam, ki rade pripovedujejo o svojih ‘neverjetnih zgodbah’ pri porodu. => Ne brskajte po spletu in po raznih forumih. => Izobrazite se o porodu s kvalitetnimi informacijami (npr. poljudne knjige o nosečnosti in porodu). => Obiščite predporodno šolo za starše, ki jih večinoma zdravstveni domovi in lokalne porodnišnice, vodijo pa izkušene babice. => Imejte ob sebi nekoga za oporo. => Trenirajte dihanje in se pripravite tudi fizično na porod. => Psihično se pripravite z načini, ki vam najbolj ustrezajo (npr. meditacije, vizualizacije ipd.). Zakaj je strah pred porodom lahko večja nevšečnost, kot si marsikdo predstavlja? Naj navedem vsaj 2 razloga: Strah pred porodom poveča tveganje za razvoj poporodne depresije. Zaradi strahu lahko porod poteka nepravilno. Pri prestrašenih ženkah postanejo popadki zaradi velikega izločanja adrenalina nekoordinirani in neučinkoviti. Zaradi tega se maternični vrat odpira počasneje in veča se bolečina. Za čim boljšo porodno izkušnjo se je potrebno že med nosečnostjo pripraviti nanjo tako telesno kot psihično. Gost v 7. epizodi podcasta Kunapipi je mag. Stanko Pušenjak, dr.med., ki je vodilni strokovnjak za perinatalno medicino v Sloveniji, moderator foruma ABC Ginekologije in porodništva na portalu med.over.net. Odgovarjamo: => Kaj pomeni strah pred porodom? => Kateri so koraki da porod, kot zelo nepredvidljiv dogodek, naredimo bolj predvidljiv? => 3 nasveti za prepoznavanje, obvladovanje in preprečevanje strahu v vsakem tromesečju nosečnosti. => 5 redkih zapletov in kakšna je možnost, da pride do njih.  => Katera vrsta strahu se najbolj manifestira pri porodu v fizični obliki? Povezave: Spletna trgovina z intimnimi izdelki: https://kunapipi.si/trgovina/​ Sledite nam na družbenih omrežjih: https://www.facebook.com/kunapipislovenija/ https://www.instagram.com/kunapipi_si/​