V rubriki Hudo športni bomo spoznali mlado obetavno rokometašico Mašo Borkovič, ki trenira v Športnem društvu Rokometna šola Vrhnika in je v svoji starostni skupini postala tudi del slovenske rokometne reprezentance.

Prvi športnik v novi sezoni, ki vam ga predstavljamo v rubriki Hudo športni, je igralec namiznega tenisa Aleks Koren. Trenira za Namiznoteniški klub Cirkovce, že trikrat je bil državni prvak, sicer pa obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce.

Prisluhnili bomo še zadnji rubriki hudo športni v tej sezoni. Ker so devetošolci že na počitnicah, smo jo tokrat posneli po telefonu, rdeča nit pogovora pa je bil tekvondo. S kom se je pogovarjal Aleš Ogrin, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.

Tisa Lombar, ki obiskuje 2. letnik gimnazije, je vsestranska športnica. Njena prva ljubezen je sicer košarka, trenira pa tudi plezanje in boks, tako da se zgodi, da ima na dan več treningov. Sodeluje in tekmuje pa tudi na najvišnjih tekmovanjih z različnih področij znanja, pred kratkim se je na primer z Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti vrnila z zlato medaljo. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni.

Če ne veste veliko o sabljanju, ki je olimpijski šport, potem le prisluhnite našemu gostu Juriju Kajfežu. Čeprav obiskuje 7. razred osnovne šole, v Sloveniji, kjer je dosegel že kar nekaj naslovov državnega prvaka, že tekmuje med kadeti, uspešen pa je tudi na mednarodnih tekmah. Katero orožje uporablja, kako premagaš nasprotnika in kako usklajuje šolo in treninge v tujini? Spoznajte ga v Hudo športni!

13-letni David Prašnikar se z atlatiko v Atletskem društvu Mass Ljubljana ukvarja že nekaj let, skok s palico pa si je kot svojo paradno disciplino izbral pred dvema letoma. K njegovim uspehom - je aktualni državni prvak - pripomorejo tudi njegova znanja, spretnosti in moč, ki jih je pridobil tudi z drugimi športi, ki jih je treniral kot otrok. Kakšen šport je skok s palico in kako visoko letvico že preskoči David Prašnikar? Več izveste v Hudo športni!

V športnih minutah oddaje Hudo se bo tokrat predstavila 15-letna košarkarica Neža Glogovšek. Trenira v Košarkarskem klubu Podbočje, ki v tej starostni skupini igra v prvi ligi.

V rubriki Hudo športni smo se ustavili na OŠ Podbočje. Tam smo spoznali atleta Domna Praha Šobo, ki tekmuje za Atletski klub Brežice, dokazuje pa se v mnogoboju. V kateri atletski disciplini je najboljši, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.

Tokrat spoznavamo obetavno 14-letno športno plezalko, ki trenira v Športnem društvu Balvanija, nastopa za slovensko mladinsko reprezentanco v športnem plezanju, letošnjo sezono pa je začela odlično. Mlado športnico, ki je že preplezala tudi oceno 8a, kar je vrhunski dosežek, spoznate v rubriki Hudo športni.

Nej Jagodic je uspešen mlad plavalec iz PK Triglav Kranj, ki kljub temu da ima 9 treningov na teden in nato še tekme, uspešno opravlja tudi šolske zadolžitve. Špela je na OŠ Matije Čopa Kranj izvedela tudi to, da ima najraje slog delfina, uživa pa tudi pri plavanju na dolgih prograh. Učenca OŠ Matije Čopa Kranj bomo spoznali v rubriki Hudo športni!

Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.

Najprej je bil navdušen nogometaš, zdaj je še bolj navdušen smučarski skakalec. Čeprav je bilo letos zaradi bolezni kar nekaj težkih trenutkov, Ljubljančan Maks Čuček z optimizmom gleda v naslednjo sezono.

Na OŠ Šenčur smo spoznali simpatično osmošolko, ki je nastopila tudi v resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Ker je pred nami rubrika Hudo športni, ste najbrž ugotovili, da se Ana Čermelj ukvarja s plesom. In to ne s katerimkoli plesom, Ana prisega na hiphop.

Spoznajte mladega športnika, ki trenira dva, sicer sorodna športa. Prihaja z OŠ Litija, ukvarja pa se z borilnimi veščinami. To je Rua Jonaš Kvapil. Več o njegovem imenu, judu in ju-jitsu izveste v Hudo športni!

Rubrika Hudo športni bo danes spet pokazala, da je nogomet med mladimi eden izmed najbolj priljubljenih športov. Na Osnovni šoli Litija smo namreč pred mikrofon znova povabili nogometaša, ta trenira pri NK Olimpija, več o njem izveste v športnih minutah oddaje Hudo.

V Planici ta vikend poteka veliki finale letošnje sezone smučarskih skokov oz. poletov. Že v petek so naši smučarski skakalci poskrbeli za nepozabno doživetje, saj je tekmo posameznikov dobil Peter Prevc. A hudo vzdušje je bilo že na četrtkovih kvalifikacijah, ko je Program za mlade skupaj s številnimi šolarji navijal za naše orle.

V rubriki Hudo športni ostajamo na OŠ Litija, tam smo spoznali obetavnega mladega košarkarja Markusa Aufliča, ki igra za KK Cedevita Olimpija. Že njegov oče je bil košarkar, devetošolec pa se prav tako navdušuje nad tem športom.

V rubriki Hudo športni gremo na zelenice Nogometnega kluba Bravo. Barve kluba, ki igra v Prvi slovenski nogometni ligi, brani tudi 16 letni Tais Šabotič, ki ga bomo spoznali tokrat.

Triatlon je še eden izmed športov, ki ga v rubriki Hudo športni še nismo predstavili. Kakšen je ta šport, ki ga sestavljajo tek, plavanje in kolesarjenje in kako priljubljen sploh je med mladimi športniki, je raziskovala Špela Šebenik.

Spoznajmo šport, o katerem večina ve zelo malo, drži pa se ga tudi nekaj stereotipov: da je le za odrasle ali le za premožne. To za golf ne drži, je prepričana Eva Kiri Fevžer iz Golf kluba Arboretum, ki jo bomo spoznali v rubriki Hudo športni!

V rubriki Hudo športni se je predstavila Brina Aleksič, ki trenira taekwondoo. Veliko zanimivih stvari je povedala o tej borilni veščini in tudi o tem, kakšni so njeni načrti na poti proti črnemu pasu.

Lahko bi rekli, da pri Roku Kopatinu nikoli ni bilo vprašanje, s katerim športom se bo ukvarjal. Tako kot njegov dedek in oče, pa tudi drugi moški predstavniki družine, je tudi on nogometaš. Čeprav je Primorec, trenira v NK Bravo, saj v Ljubljani obiskuje gimnazijo. Ima pa tudi to prednost, da je izreden sprinter in je zato že tekmoval tudi na atletskih tekmovanjih. Spoznajmo ga v oddaji Hudo športni!

Na OŠ Zalog smo spoznali sedmošolca Faresa Ahmeda, ki že kar nekaj let trenira karate v Karate klubu Lev. Lani je bil v svoji starostni kategoriji državni prvak, visoke cilje pa ima tudi za naprej.

Nedavno se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju, za slovensko reprezentanco je bilo najuspešnejše do zdaj. Pomerilo se je več kot 160 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 evropskih držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenska reprezentanca se domov vrača tudi z eno medaljo, ki je sploh prva za slovensko turno smučanje na velikih tekmovanjih. Dosegla jo je 17-letna Klara Velepec, ki jo je pred mikrofon povabil Aleš Ogrin.

V rubriki Hudo športni se odpravljamo na plesišče. Pred mikrofon smo povabili 14-letnega plesalca hip-hopa, breakdancerja, ki svoje veščine pili v plesni akademiji Bast arts. S kom se je pogovarjal Aleš, izveste v minutah, ki jih v oddaji Hudo namenjamo športu.

V prvi rubriki Hudi športni bomo spoznali športnico, ki že od malih nog obožuje odbojko. Za kakšen ekipni šport gre in ali je pomembno ali si levičar ali desničar, izvemo od novomeške dijakinje Nike Drkušić iz ženskega odbojkarskega kluba TPV Volley Novo mesto.

Dijak novomeške gimnazije Timotej Krašovec je atlet iz Atletskega kluba Krka Novo mesto, ki se je osredotočil na tek. Najraje ima tek na srednje proge, spoznajmo ga v tokratni rubriki Hudo športni!

Kako se razlikujeta tek in tek z zaprekami? Kakšne treninge imajo tekači, ki naskakujejo državne rekorde? Več izvemo v tokratni rubriki Hudo športni, v kateri bo z nami Tjaž Djaip, član AK Krka Novo mesto.

Spoznajmo Nejo Štukelj, ki se je nad odbojko navdušila že kot otrok, ko je spremljala starše, ki so se s tem športom ukvarjali rekreativno. Zdaj igra v Ženskem odbojkarskem klubu TPV Volley Novo mesto, kjer igra v več ekipah.

Na OŠ Vojke Šmuc iz Izole smo spoznali vsestranskega športnika Gašperja Možeta, ki šolo zastopa na številnih šolskih tekmovanjih. Je nepogrešljivi član ekip v košarki in odbojki, uspešen je na tekaških tekmovanjih, sicer pa v Košarkarskem klubu Izola trenira košarko. Njegov prvi šport je bil sicer nogomet. Zakaj je zdaj košarkar, izveste v rubriki Hudo športni!

Na Osnovni šoli Vojke Šmuc Izola je tudi kar nekaj zelo uspešnih mladih športnikov. Ker je morje na njihovem pragu, se nekateri izmed njih seveda ukvarjajo z vodnimi športi. Aleš se je pogovarjal s športnim veslačem, ki ga boste spoznali v tokratni rubriki Hudo športni.

Na 11. festivalu naše prihodnosti smo v naš terenski studio povabili plesalko hip hopa Anjo Žontar, ki je v tem plesu zelo uspešna, trenira pa v Jay Dance Studio.

l. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, smo spoznali uspešno mlado judoistko Zarjo Mastnak. Trenira v judo klubu Z'dežele Sankaku Celje, pravi pa, da sta za judo potrebni tako moč kot pamet.

V rubriki Hudo športni kljub nižjim temperaturam gremo v vodo. V naši oddaji Gymnasium, ki smo jo letos konec julija v Mariboru pripravili z Olimpijskega festivala evropske mladine, ste že spoznali plavalca Plavalnega kluba Olimpija Filipa Podobnika. Je nekajkratni državni rekorder, obiskuje Gimnazijo Bežigrad, vrhunski plavalec pa pravi, da mu je plavanje dalo tudi to, da se zna organizirati pri šolskem delu, in še, da bi ta šport pa bi priporočil vsem. S plavalcem Filipom Podobnikom se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Elisa Dobrecović Mohar je leta 2022 v svoji starostni kategoriji osvojila skupno prvo mesto v pokalu iz gimnastične akrobatike v Sloveniji. Kakšen šport je to in kakšne uspehe žanje letos, ko tekmuje že med starejšimi deklicami? Koliko trenira in kako se ponjave, na katerih skače, razlikujejo od otroških trampolinov, izvemo v rubriki Hudo športni!

V rubriki Hudo športni smo bili v družbi ene najhitrejših devetošolk v Sloveniji. Sara Acman je doma sicer iz Mozirja, atletiko pa trenira v Atletskem klubu Velenje. Zelo uspešna je v tekih na kratke proge, tako da že trenira in tekmuje (doma in v tujini) tudi s starejšimi od sebe.

Rubrika Hudo športni je bila tokrat na Osnovni šoli Planina pri Sevnici. Tam smo spoznali nogometaša, ki si želi nekoč zaigrati za angleški Manchester City, zdaj pa svoje nogometne veščine pili v Nogometnem klubu Šentjur. Kako je tja prestopil s šolskega nivoja in kakšno sanjsko enajsterico igralcev bi sestavil, če ne bi imel nikakršnih omejitev, izveste v tokratni rubriki.

V rubriki Hudo športni bomo tokrat spoznavali šah. In to s prav posebnim sogovornikom, ki je kljub temu, da je star šele osem let, zelo uspešen in se je z nasprotniki pomeril tudi na evropskem nivoju. Kot smo ugotovili med pogovorom s šahistom Aleksom Skinderjem, je šah res igra, ki ne pozna starostne omejitve. Kakšen je pogled osemletnika nanjo, boste izvedeli v tokratni rubriki.

Na ll. OŠ Celje smo spoznali simpatično Mašo Kočevar, plesalko hip hipa v Plesnem centru TBA, ki ima za sabo zelo uspešne nastope na državnem in evropskem prvenstvu, pred sabo pa nastop na svetovnem. Spoznajte jo tudi vi v v rubriki Hudo športni!

Ob dnevu slovenskega športa bomo v rubriki Hudo športni govorili o umetnostnem kotalkanju. Pred mikrofon smo povabili 15-letno Majo Trojanšek, ki se s tem športom ukvarja že 11 let in je v njem zelo uspešna. Maja je več o umetnostnem kotalkanju povedala Alešu Ogrinu.

Tokratno bomo v rubriki Hudo Športni spoznali 17-letnico, ki se ukvarja s športom, ki med mladimi ni najbolj priljubljen. Manja Slak iz SD Gorenja vas je namreč športna strelka, velik up tega športa pri nas. Mogoče pa bo, tako kot njen vzornik Rajmond Debevec, tudi ona nekoč imela doma kar nekaj olimpijskih kolajn.

V rubriki Hudo športni vam danes predstavljamo športnico, ki je na poletnem Olimpijskem festivalu evropske mladine z ekipo dosegla prvo mesto. Gre za odbojkarico Nino Svetino, ki poleg članskih dosega že tudi reprezentančne uspehe.

Spoznali bomo eno najbolj obetavnih mladih športnih plezalk pri nas. Nedolgo nazaj je dosegla svoj rezultat kariere, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji je postala svetovna podprvakinja v balvanskem plezanju. Jennifer Buckley sicer živi v Švici, šolo opravlja v italijanskem jeziku, njen oče je Irec, mati Slovenka, tekmuje pa za Slovenijo.

Je motokros nevaren in drag šport? Kje sploh potekajo treningi in kako zahteven je ta šport? Vse izvemo v zadnji rubriki Hudo športni, ki odhaja na počitnice. Z nami bo Miha Vrh iz Ilirske Bistrice.

Spoznajmo še enega mladega balinarja. Čeprav obiskuje osnovno šolo, že nastopa in tekmuje s člani! Žiga Moličnik trenira v Balinarskem društvu Kozlek, kjer so člani mlajših kategorij na državnem nivoju zelo uspešni. Tudi naš sogovornik ima že nekaj naslovov državnega prvaka, uspešen pa je tudi na mednarodnih tekmovanjih.

V ospredje postavljamo šport, ki med mladimi ni najbolj priljubljen. Lahko bi celo rekli, da se ga drži kar nekaj stereotipov - da na primer ni za mlade ali pa da sploh ne gre za šport. Da to ni res, bosta dokazala dva mlada balinarja. V tokratni rubriki Hudo športni bomo spoznali devetošolko z OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Enejo Ozbič Primc, ki trenira v Balinarskem klubu Sežana.

V rubriki Hudo športni tudi ta teden ostajamo na stadionu ŽAK v Ljubljani, kjer smo se družili z mladimi iz Atletskega kluba Olimpija. Tokrat boste spoznali tekača Ivana Schollmayerja. Z njim se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Z rubriko Hudo športni gremo tokrat na tekaško stezo. Na stadionu ŽAK v Ljubljani smo se srečali s 13-letno živo Remic, ki je ena izmed najboljših tekačic na srednje razdalje v svoji starostni skupini.

V rubriki Hudo športni bomo spoznali plesalko hip-hopa Saro Škulj. Pravi, da ples trenira od nekdaj, zato je dosegla že precej lepih uspehov. O tem, kakšen je ta ples in o njenih treningih se je na Osnovni šoli Ig s Saro pogovarjal Aleš Ogrin.

Na OŠ Og smo spoznali tudi mlado odbojkarico iz Odbojkarskega kluba Flip-Flop Grosuplje Manco Topolovec. Že v svojem klubu dosega dobre rezultate (naslove državnih prvakinj), ima pa tudi velike načrte za prihodnost. Prisluhnimo ji v rubriki Hudo športni!

Eden izmed bolj priljubljenih športov na Igu je rokomet. V rubriki Hudo športni smo spoznali prijatelja, ki sta še ne dolgo nazaj trenirala v istem klubu. Zdaj si kdaj na igrišču stojita naproti. To sta Maj Kušar iz Rokometnega kluba Mokerc in Bine Babnik iz Rokometnega kluba Grosuplje.

V rubriki Hudo športni predstavljamo športnice in športnike, ki večinoma trenirajo le en šport. Na Osnovni šoli Ig pa smo spoznali Nastjo, ki se na šolskem nivoju in tekmovanjih ukvarja s kar štirimi. Kako uspešna je v njih, boste izvedeli v tokratni rubriki.

Na OŠ Ig smo spoznali eno izmed najboljši mladih športnic v taekwonodoju. Več o tem borilnem športu, ki izvira iz Koreje, in o devetošolki Niki Ašanin izveste v rubriki Hudo športni.

Tokrat bomo spoznali dobitnika dveh zlatih kolajn z letošnjega zimskega olimpijskega festivala evropske mladine. Pavel Trojer je biatlonec Smučarskega kluba Ihan, ki je v letošnji sezoni v pokalu Slovenije osvojil največ točk, dobro pa je nastopal tudi na mednarodnih tekmovanjih in v članski konkurenci.

Eden najbolj perspektivnih smučarskih skakalcev in nordijskih kombinatorcev pri nas je 13-letni Jošt Trtnik iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija. Skoke trenira že 7 let, nabral je že veliko naslovov državnega prvaka, tako v skokih kot kombinaciji. Kmalu ga čaka odločitev, v katero disciplino se bo usmeril, vse pa kaže na to, da ga bomo čez 5 ali več let videli leteti na planiški letalnici.

V rubriki Hudo športni gremo na strelišče. 14-letna Manca Šega nam bo predstavila lokostrelstvo. S trikratno državno prvakinjo se je na OŠ Metlika pogovarjal Aleš Ogrin.

V rubriki Hudo športni bomo plesali. Spoznali boste 11-letnega plesalca break dancea Bora Šercerja.

Pri osmih letih je tenis videla na televiziji in se takoj zaljubila v ta šport, danes pa v svoji starostni kategoriji zmaguje na teniških turnirjih in državnih prvenstvih. Spoznajmo 13-letno Zojo Peternel, ki se dobro znajde tako na turnirjih posameznikov kot v dvojicah.

Odbojka je eden izmed priljubljenejših ekipnih športov, najbrž k temu pripomorejo tudi uspehi slovenske ženske in moške odbojkarske reprezentance. Kako poteka trening tega športa v mlajših starostnih kategorijah, bomo izvedeli od dveh mladih odbojkaric iz Odbojkarskega kluba Ljubljana. Naši gostji sta 16-letni Lana Koprivšek in Mija Stijepić iz Odbojkarskega kluba Ljubljana.

V rubriki Hudo športni gostimo mladega obetavnega športnika Timona Brgleza, ki prihaja iz Slovenskih Konjic … Je nordijski kombinatorec, tako da ne le hitro teče na smučeh, temveč tudi daleč skače. Je član Tekaškega kluba Rogla in Skakalnega društva Vozore in čeprav ima šele 14 let, je bil že večkrat državni prvak.

V rubriki Hudo športni gremo tokrat plezat. Pred mikrofon smo povabili športno plezalko Saro Čopar. 17-letnica pravi, da je športno plezanje najlepši šport na svetu. Trenira ga že od petega leta starosti, dosegla pa je številne vrhunske uspehe. O naslovu mladinske svetovne prvakinje in njeni športni poti se je s Saro Čopar pogovarjal Aleš Ogrin.

V rubriki Hudo športni smo spoznali smučarskega tekača iz Tekaškega smučarskega kluba Logatec. Ivo Nagode ima 14 let, obiskuje 9. razred, šport pa je zanj zabava!

Tokrat bomo v rubriki Hudo športni spoznali Miha Podobnika iz Namiznoteniškega kluba Logatec. Je eden najbolj perspektivnih mladih igralcev tega športa pri nas, zato ni čudno, da so njegovi cilji visoki.

V rubriki Hudo športni gremo na nogometno zelenico. Na Osnovni šoli Matije Čopa Kranj smo se srečali z nogometašem Nogometnega kluba Olimpija Viktorjem Božičem, ki želi postati najboljši nogometaš na svetu.

Na Osnovni šoli Matije Čopa Kranj smo spoznali plavalca Arneja Mazija Jamnika, ki plavanje trenira v Plavalnem klubu Triglav Kranj. Za zdaj se dokazuje v drugi selekciji kluba, sicer jih v klubu poznajo osem. Povabili smo ga v rubriko Hudo športni.

Mnogo mladih vrhunskih športnic in športnikov ste spoznali v letu, ki se izteka in tudi v tem, ki prihaja, ne bo nič drugače. Tokrat smo govorili o njihovih željah in pričakovanjih za leto 2023. Rubriko sta pripravila Špela in Aleš.

Sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju je že v polnem teku in naše smučarke in smučarji nas tudi letos razveseljujejo z uspehi. Zato smo tudi z rubriko Hudo športni tokrat odšli na bele strmine, saj je tudi slovenski smučarski podmladek zelo uspešen. Aleš se je pogovarjal z alpsko smučarko Alino Leskovec.

Tudi z rubriko Hudo športni že nestrpno pričakujemo razplet finalne tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Prav zato smo tokrat pred mikrofon povabili dva mlada nogometaša Nogometnega kluba Olimpija. Z nami bosta An Arko in Tit Kostič. Igrata v selekciji U15 in sta vezna igralca. Svojo odlično igro v klubu nadgrajujeta tudi z igranjem za slovensko nogometno reprezentanco v omenjeni kategoriji.

Skakalec Tian Beganovič skače na ponjavi, po domače bi rekli na trampolinu. Gre za posebno gimnastično disciplino, ki sodi tudi med olimpijske šport. Več o tem športu in uspehih športnika iz Športnega društva Narodni dom, izvemo v rubriki Hudo Športni!

Čeprav je tudi uspešna glasbenica, jo bomo spoznali kot še bolj uspešno judoistko. Z nami v rubriki Hudo športni je Neža Hladnik.

Gosta rubrike Hudo športni sta bila plavalca Vid in Miha Čujež. Plavanje trenirata v Plavalnem klubu Neptun v Celju, sta večkratna državna prvaka, v svojih kategorijah sodita v vrh tega športa v Sloveniji. Z njima se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Spoznajte večkratno državno prvakinjo v ritmični gimnastiki, športu, pri katerem gre za kombinacijo akrobatike, baleta in plesa. Ela Polak bo kmalu stara 15 let, trenira v Klubu za ritmično gimnastiko Šiška, obiskuje ljubljansko gimnazijo in je zaradi dobre uvrstitve na evropskem prvenstvu dobila naziv persperktivne mlade športnice.

Eden najboljših telovadcev med kadeti je pri nas še ne 13-letni Max Bizjan, ki trenira v ŠPortnem društvu Partizan Vič. Že lani je dokazal, da živi za športno gimnastiko, postal je namreč državni prvak v mnogoboju, dobro pa nastopa tudi na mednarodnih tekmah ... Zakaj ga ta šport navdušuje, koliko trenira in katero orodje mu je najbolj pri srcu, izvemo v rubriki Hudo športni.

Leon Ivičič in Teo Flis košarko pod vodstvom trenerja Anžeta Trafele trenirata v Košarkarskem društvu Slovan. Ob tem sta tudi člana slovenske reprezentance v košarki v kategoriji U16. Z njima se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Osmošolka Lili Škraba, ki atletiko že nekaj let trenira v Akademskem atletskem društvu Slovan, je zelo uspešna atletinja. V metanju vorteksa je bila na letošnjem državnem prvenstvu prvakinja, v metanju krogle pa je bila druga. Ker ji gredo dobro tudi druge atletske discipline, ima rada tudi mnogoboj. Koliko trenira, kdo ji stoji ob strani in kakšni so njeni cilji? Več izveste v Hudo športni!

Eneja Svoljšak pleše modern, s svojo skupino v Plesnem klubu Bolero pa zaseda najvišja mesta na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Iz Bohinjske Bistrice se na treninge vozi v Ljubljano, kljub temu pa ji volje in želje po plesu ne zmanjka.

Rubrika Hudo športni je tokrat odšla na atletski stadion. Tam smo se srečali s 15 letnim Lanom Martinom Cirmanom, ki v Akademskem atletskem klubu Slovan pod vodstvom Gregorja Verbošta, trenira atletiko, specializiral pa se je za teke na srednje proge oziroma razdalje.

Kakšna vrsta adrenalinskega kolesarstva je BMX Race, bomo izvedeli od dveh gostov sobotne rubrike Hudo športni. To sta Val Trinle Lampič in Mila Lampič, brat in sestra, člana kluba Bikehanic 20 Chocolate in Kolesarskega društva Rajd, ki veliko in uspešno nastopata tudi na mednarodnih tekmovanjih. Val je bil sicer leta 2021 državni prvak, letos pa podprvak v BMX Race in pumptrack kategoriji, Mila pa je bila lani tretja na državnem prvenstvu, kjer je tekmovala s fanti. Zakaj, tudi o tem izvemo več v pogovoru z njima.

Rubrika Hudo športni je odšla na II. osnovno šolo Celje. Tam smo se srečali z devetošolcem, rokometašem Aljušem Anžičem, ki igra in trenira v Rokometnem klubu Celje – Pivovarna Laško.

V tokratni rubriki bomo spoznali 15-letno Marušo Terezo Šerkezi, članico Kolesarskega društva Rajd, ki je nedavno postala evropska prvakinja v gorskem kolesarstvu v olimpijskem krosu. Pred tem je že nanizala veliko drugih uspehov, med drugim je bila tudi državna prvakinja. Z njo se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Všeč mu je prav posebna roza majica, najraje je makarone, ne ustraši se makadama in dežja, njegovo najljubše prevozno sredstvo pa je kolo. Najbrž ste že ugotovili, da bomo v rubriki Hudo športni spoznali kolesarja, in sicer enega izmed najboljših mlajšim mladincev pri nas. To je Erazem Valjavec.

Začetek novega šolskega leta je tu in z njim se vrača tudi rubrika Hudo športni. Mladi boste v naslednjih dneh oziroma tednih izbirali tudi športne aktivnosti in vadbe, s katerimi se boste ukvarjali med šolskim letom. Kako izbrati šport zase? Za nasvet smo vprašali športnega pedagoga na OŠ Koseze Mateja Florjančiča.

V zadnji rubriki Hudo športni pred počitnicami se bomo posvetili vlogam igralcev košarke na parketu. Kakšne položaje imajo v ekipi naši mladi sogovorniki iz KK Cedevita Olimpija, kdaj se v klubu sploh odloča, kdo je center, kdo bo najbolje igral na krilu? Pa še o košarkasrkih pravilih nam bo več povedal Srečko Bester, vodja njihove košarkarske šole.

V najbolj športni rubriki smo v družbi mladih košarkarjev iz Košarkarskega kluba Cedevita Olimpija, mladih, ki so zaključili osnovno šolo, košarko pa trenirajo že od prvega razreda. Kako potekajo treningi pri najmlajših, kako pri naših sogovornikih? In kaj pri košarki najbolj šteje - tehnika, hitrost, moč, višina, vzdržljivost? Odgovarjajo Lan Cukor, Bine Gabrijel, Amar Grošič in Kale Mišič Čare ter trener, ki je spremljal veliko mladih košarkarjev, med drugim tudi Luko Dončiča, Srečko Bester (vodja košarkarske šole KK Cedevita Olimpija).

Danes je košarka priljubljen ekipni šport tudi v Sloveniji, kar seveda ni presenečenje – uspehi Slovenije na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah ter posamezni znani igralci, zvezde, ki krojijo košarko ne le v Evropi, temveč tudi v ZDA, navdihujejo mnoge. V Sloveniji je sicer naslov državnega prvaka v rokah zmajev – KK Cedevita Olimpija, tudi njihove mlajše kategorije igralcev pa dosegajo dobre rezultate. Fantje so zmagali v kategorijah do 13 in do 15 let. Spoznajmo torej nekaj mladih košarkarkarskih zmajev!V družbi zmajčkov - mladih košarkarjev KK Cedevita Olimpija, ki - tako kot člani - dosegajo odlične rezultate Pravokotno igrišče, dve ekipi po 5 igralcev, dva koša in enostaven cilj: vreči žogo v koš s premerom 46 cm, ki je pritrjen na tablo 3 metre in 5 cm visoko. To je košarka, šport, ki se je pred 130 leti razvil v Združenih državah Amerike, v Springfieldu, že leto pozneje se je igral v Evropi, na olimpijske igre pa se je v tekmovalni del uvrstil leta 1936. Košarko si je izmislil kanadsko-ameriški zdravnik in športni pedagog, želel je namreč iznajti igro, ki bi se jo lahko šolarji pozimi igrali v telovadnici. Danes je košarka priljubljen ekipni šport tudi v Sloveniji, kar seveda ni presenečenje – uspehi Slovenije na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah ter posamezni znani igralci, zvezde, ki krojijo košarko ne le v Evropi, temveč tudi v ZDA, navdihujejo mnoge. V Sloveniji je sicer naslov državnega prvaka v rokah zmajev – KK Cedevita Olimpija, tudi njihove mlajše kategorije igralcev pa dosegajo dobre rezultate. Fantje so zmagali v kategorijah do 13 in do 15 let. Spoznajmo torej nekaj mladih košarkarkarskih zmajev: Bine Gabrijel, Amar Grošič, Lan Cukor, Kale Mišič Čare.

Minulo oddajo smo izvedeli, zakaj so naši sogovorniki iz Akademskega atletskega društva Slovan za svoj šport izbrali atletiko in v katerih atletskih disciplinah najbolj uživajo … Več pa smo izvedeli tudi o različnih vajah in treningih. A vse se začne z ogrevanjem, v katerega sodita tudi tek in atletska abeceda … Kaj sploh je atletska abeceda, katere vaje sodijo vanjo in kako se jih izvaja? Mi smo se preizkusili v njih, kako nam je uspelo, pa izveste v oddaji ...Mladi atleti so nam pokazali in razložili nekaj vaj atletske abecedeMinulo oddajo smo izvedeli, zakaj so naši sogovorniki iz Akademskega atletskega društva Slovan za svoj šport izbrali atletiko in v katerih atletskih disciplinah najbolj uživajo … Več pa smo izvedeli tudi o različnih vajah in treningih. A vse se začne z ogrevanjem, v katerega sodita tudi tek in atletska abeceda … Kaj sploh je atletska abeceda, katere vaje sodijo vanjo in kako se jih izvaja? Mi smo se preizkusili v njih, kako nam je uspelo, pa izveste v oddaji ...

V rubriki Hudo športni ostajamo pri spoznavanju osnov badmintona. Čeprav igro poznamo vsi, pa igralke in igralce na vrhunskem nivoju postavlja pred povsem drugačne izzive, kot jih izkusimo ob igranju doma ali na pikniku. Igra, ki ob vrhunski motoriki zahteva še veliko eksplozivnost in vzdržljivostV rubriki Hudo športni ostajamo pri spoznavanju osnov badmintona. Čeprav igro poznamo vsi, pa igralke in igralce na vrhunskem nivoju postavlja pred povsem drugačne izzive, kot jih izkusimo ob igranju doma ali na pikniku. Na treningu badmintona sta bila Aleš in Špela.

Ena najbolj priljubljenih in dostopnih športnih iger z loparjem je badminton. Zagotovo smo ga že igrali skoraj vsi, a tega športa se lahko lotimo tudi bolj resno. Kako izgleda bolj vrhunski nivo badmintona, bomo spoznali v rubriki Hudo športni. Šport, s katerim smo se srečali skoraj vsiIgra z loparjem, ki je lahko zaradi dostopnosti in nezapletenosti zelo privlačna, je badminton. Zagotovo smo ga že igrali skoraj vsi, a ta igra je seveda lahko tudi zelo resna in ima svoj vrhunski nivo. Spoznali jo bomo v rubriki Hudo športni. Na trening badmintona sta se odpravila Aleš in Špela.

V rubriki Hudo športni se bomo še zadnjič odpravili v telovadnico in spoznavali tekmovalno dviganje uteži. Izvedeli boste tudi nekaj stvari o tem, kako se s tem športom lahko ukvarjate sami – v fitnes centru ali doma.Šport, ki zahteva popoln nadzor nad telesom in umomV rubriki Hudo športni se bomo še zadnjič odpravili v telovadnico in spoznavali tekmovalno dviganje uteži. Izvedeli boste tudi nekaj stvari o tem, kako se s tem športom lahko ukvarjate sami – v fitnes centru ali doma.

V rubriki Hudo športni tudi to soboto ostajamo pri dviganju uteži. Prejšnji teden ste izvedeli, kako je 13-letna Neli Češek postala državna prvakinja v dviganju uteži, z njenim trenerjem Martinom Janžekovičem, bosta tokrat povedala več o tem športu in tem, za koga je primeren. Na začetku se treningi za fante in dekleta ne razlikujejoV rubriki Hudo športni tudi to soboto ostajamo pri dviganju uteži. Prejšnji teden ste izvedeli, kako je 13-letna Neli Češek postala državna prvakinja v dviganju uteži, z njenim trenerjem Martinom Janžekovičem, bosta tokrat povedala več o tem športu in tem, za koga je primeren.

V rubriki Hudo športni predstavljamo 13 letno Neli Češek, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v dvigovanju uteži v Kranju postala državna prvakinja. Z njo in trenerjem Martinom Janžekovičem se je pogovarjal Aleš Ogrin.Državna prvakinja v dviganju utežiV rubriki Hudo športni bomo predstavili 13 letno Neli Češek, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v dvigovanju uteži v Kranju postala državna prvakinja. Z njo in trenerjem Martinom Janžekovičem se je pogovarjal Aleš.

V tokratni rubriki Hudo športni smo spoznali mlade atlete iz Akademskega atletskega društva Slovan. V Špornem parku Kodeljevo se namreč nismo pogovarjala le s trenerjem atletike Gregorjem Verboštom, temveč tudi z njegovimi varovanci. To so bili Nena, Žana, Lejla in Vitja. Katero diciplino imajo mladi atleti iz Akademskega atletskega društva Slovan najraje, kako trenirajo eksplozivnost in skoke? Katero diciplino imajo mladi atleti iz Akademskega atletskega društva Slovan najraje, kako trenirajo eksplozivnost in skokeV tokratni rubriki Hudo športni smo spoznali mlade atlete iz Akademskega atletskega društva Slovan. V Špornem parku Kodeljevo se namreč nismo pogovarjala le s trenerjem atletike Gregorjem Verboštom, temveč tudi z njegovimi varovanci. To so bili Nena, Žana, Lejla in Vitjan.

Rubrika hudo športni ostaja na atletskem stadionu. Tokrat boste izvedeli več o treningih, tekmovanjih in tem, zakaj je atletika dobila naziv kraljica športa. Med njenimi disciplinami sta Aleš in Špela.Osnova so teki, skoki in metiRubrika hudo športni ostaja na atletskem stadionu. Tokrat boste izvedeli več o treningih, tekmovanjih in tem, zakaj je atletika dobila naziv kraljica športa. Med njenimi disciplinami sta Aleš in Špela.

Rubrika Hudo športni vam bo skozi naslednjih nekaj sobot predstavila eno izmed najbolj številčnih in priljubljenih športnih panog – atletiko. Kot boste izvedeli, se z disciplinami, ki so vključene vanjo, lahko ukvarja vsak. V svet atletike bomo vstopili s trenerjem v Akademskem atletskem društvu Slovan Gregorjem Verboštom. V društvu za mlade izvajajo tudi atletsko šolo, in to ne ne le za tiste, ki se z atletiko želijo ukvarjati tekmovalno, ampak tudi za rekreativce.Atletika je športna panoga, ki jo v osnovi sestavlja kar 23 disciplinRubrika Hudo športni vam bo skozi naslednjih nekaj sobot predstavila eno izmed najbolj številčnih in priljubljenih športnih panog – atletiko. Kot boste izvedeli, se z disciplinami, ki so vključene vanjo, lahko ukvarja vsak. V svet atletike bomo vstopili s trenerjem v Akademskem atletskem društvu Slovan Gregorjem Verboštom. V društvu za mlade izvajajo tudi atletsko šolo, in to ne ne le za tiste, ki se z atletiko želijo ukvarjati tekmovalno, ampak tudi za rekreativce.

Smučarsko skakalko, ki je letos končala svojo profesionalno športno kariero, smo ujeli v Planici. Kakšna pot je za njo in kaj bo početla v prihodnje? In ker smo bili ravno v Planici, smo vodjo tekmovanja vprašali še, kako je z ženskimi skoki na največjih skakalnicah.Smučarsko skakalko, ki je končala svojo profesionalno športno kariero, smo ujeli v PlaniciSmučarsko skakalko, ki je letos končala svojo profesionalno športno kariero, smo ujeli v Planici. Kakšna pot je za njo in kaj bo početla v prihodnje? In ker smo bili ravno v Planici, smo vodjo tekmovanja vprašali še, kako je z ženskimi skoki na največjih skakalnicah.

Čeprav so bile v četrtek v Planici na sporedu kvalifikacije, se je pod Poncami zbralo 13 tisoč navijačev, med njimi je bilo tudi veliko mladih. Skoraj 4 tisoč jih je v Planico pripeljala ena izmed slovenskih zavarovalnic, drugi so prišli s prišli s starši, tretji s športnimi klubi. Navijali smo skušaj z njimi, vmes pa pred mikrofon ulovili tudi kakšnega slovenskega smučarskega skakalca. Reportaža iz Planice, ko smo pred mikrofon dobili tudi slovenske orleČeprav so bile v četrtek v Planici na sporedu kvalifikacije, se je pod Poncami zbralo 13 tisoč navijačev, med njimi je bilo tudi veliko mladih. Skoraj 4 tisoč jih je v Planico pripeljal sponzor prireditve, drugi so prišli s starši ali starimi starši, tretji s športnimi klubi. Navijali smo skupaj z njimi, vmes pa pred mikrofon ulovili tudi kakšnega slovenskega smučarskega skakalca. In čeprav so bile kvalifikacije prestavljene na popoldansko uro, zaradi česar je Planico zapustilo kar nekaj mladih navijačev, je bilo vzdušje pod Poncami odlično.

V minulem tednu ste v rubriki Hudo športni spoznali osnove joge za otroke in mladostnike. Pri tej vadbi gre za združitev telesa, uma in duha v eno celoto. Danes smo za vas pripravili nekaj konkretnih nasvetov za izvajanje asan, izvedeli boste tudi, kako pravilno dihamo. Vadba joge bo poskrbea za povečanje naše moči, gibljivosti in ravnotežjaV minulem tednu ste v rubriki Hudo športni spoznali osnove joge za otroke in mladostnike. Pri tej vadbi gre za združitev telesa, uma in duha v eno celoto. Danes smo za vas pripravili nekaj konkretnih nasvetov za izvajanje asan, izvedeli boste tudi, kako pravilno dihamo.

Joga pomeni združitev telesa, uma in duha v eno celoto. Jogo sicer sestavlja več smeri, ki se med seboj razlikujejo. Zato bo ob vadbi prej ali slej vsak našel tisto, ki mu najbolj ustreza. Se pa med seboj kar precej razlikujeta joga za odrasle in joga za otroke oziroma mladino. Patricija Starič iz Čarobnega sveta energij je povedala tudi, kako otroci in mladostniki stopijo na pot ukvarjanja z jogo, ki je povezana še z vprašanjem, ali mlade duhovnost sploh zanima.Joga je veščina duhovnosti in nenasilja, v kateri boste tudi telesno zelo napredovaliJoga pomeni združitev telesa, uma in duha v eno celoto. Jogo sicer sestavlja več smeri, ki se med seboj razlikujejo. Zato bo ob vadbi prej ali slej vsak našel tisto, ki mu najbolj ustreza. Se pa med seboj kar precej razlikujeta joga za odrasle in joga za otroke oziroma mladino. Patricija Starič iz Čarobnega sveta energij je povedala tudi, kako otroci in mladostniki stopijo na pot ukvarjanja z jogo, ki je povezana še z vprašanjem, ali mlade duhovnost sploh zanima.

Starodavna kitajska meditativna veščina gibanja tai ji quan različne gibe povezuje v figure, te pa v forme. Kako zahtevna je? In ali lahko vadba res poteka tudi z orodji, kot so pahljača, meč in helebarda? Odgovore smo poiskali pri Marjanu Dogši iz Slovenskega društva tai ji quan. Spoznavamo tai ji quan, starodavno kitajsko veščino gibanjaStarodavna kitajska meditativna veščina gibanja tai ji quan različne gibe povezuje v figure, te pa v forme. Kako zahtevna je, smo izvedeli, ko smo poskusili izvesti figuro, ki se imenuje česanje grive divjega žrebička. Ali lahko vadba res poteka tudi z orodji, kot so pahljača, meč in helebarda? Odgovore smo poiskali pri Marjanu Dogši iz Slovenskega društva tai ji quan.

V preteklih rubrikah Hudo športnih smo govorili o številnih borilnih veščina in kar nekaj se jih je razvilo na Japonskem. No, danes se bomo z borilno veščino preselili na Kitajsko. Od tam namreč izvira tai ji quan.Skladno gibanje celega telesa, ki je podobno plesu in borilni veščini hkratiV preteklih rubrikah Hudo športnih smo govorili o številnih borilnih veščina in kar nekaj se jih je razvilo na Japonskem. No, danes se bomo z borilno veščino preselili na Kitajsko. Od tam namreč izvira tai ji quan.

V zadnji oddaji smo s pomočjo Dejana Zavca spoznali kralja borilnih športov - boks. Naš najboljši boksar Dejan Zavec je prepričan, da je prav šport način, kako lahko mladi hitro in zdravo najdejo pot do sebe, šport namreč ni le telesna dejavnost, mlademu človeku da tudi ogromno drugih spretnosti in spoznanj … Zakaj pridejo v telovadnico Dejana Zavca tudi osnovnošolci sta raziskovala Aleš in Špela.V boksu ni pasov, napreduje lahko vsak, ki ima pred seboj jasne cilje, je vztrajen in se ne boji porazovKako potekajo treningi boksa in zakaj se sploh odločijo za ta šport?

V rubriki Hudo športni gremo v ring. Naše raziskovanje borilnih veščin namreč nadaljujemo z boksom. To je, kot ji pravijo, kraljevska borilna veščina in tudi eden izmed kondicijsko najbolj zahtevnih športov. O boksu pa nam bo pripovedoval naš nekdanji najboljši boksar Deajn Zavec. Kakšne so osnove in pravilaV rubriki Hudo športni gremo v ring. Naše raziskovanje borilnih veščin namreč nadaljujemo z boksom. To je, kot ji pravijo, kraljevska borilna veščina in tudi eden izmed kondicijsko najbolj zahtevnih športov. O boksu pa nam bo pripovedoval kar najboljši.

Po novoletnem premoru v rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih veščin. Pred novoletno čestitko Mie Krampl smo raziskovali aikido in z njim tudi nadaljujemo. V naslednjih minutah bova z vami v družbi trenerja aikida Aleš in Špela.Kakor pri hiši, je tudi v aikidu najprej treba postaviti temeljePo novoletnem premoru v rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih veščin. Pred novoletno čestitko Mie Krampl smo raziskovali aikido in z njim tudi nadaljujemo.

Z rubriko Hudo športni ste v minulem letu lahko ob koncih tedna našli marsikatero idejo za športne aktivnosti in s tem skušali poskrbeti za pot proti svojim športnim ciljem. Zato smo za prvo letošnjo posneli pogovor s športnico, za katero je v minulem letu najuspešnejša sezona do zdaj. Članica slovenske reprezentance v športnem plezanju Mia Krampl je nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport, na svetovnem prvenstvu v Rusiji je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji, dobro je nastopala tudi v svetovnem pokalu. O tem, kakšen je njen pogled na minulo leto, se je z Mio Krampl pogovarjal Aleš Ogrin.Za članico slovenske reprezentance v športnem plezanju je najuspešnejša sezona do zdajZ rubriko Hudo športni ste v minulem letu lahko ob koncih tedna našli marsikatero idejo za športne aktivnosti in s tem skušali poskrbeti za pot proti svojim športnim ciljem. Zato smo za prvo letošnjo posneli pogovor s športnico, za katero je v minulem letu najuspešnejša sezona do zdaj. Članica slovenske reprezentance v športnem plezanju Mia Krampl je nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport, na svetovnem prvenstvu v Rusiji je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji, dobro je nastopala tudi v svetovnem pokalu. O tem, kakšen je njen pogled na minulo leto, se je z Mio Krampl pogovarjal Aleš Ogrin.

V rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih športov, in sicer z Aikidom. Odšli smo v dojo Dokiai, ker smo izvedeli več o tej obrambni borilni veščini. Rubriko sva pripravila Aleš in Špela.Pri aikidu sta odločilni telesna izurjenost in sposobnost izrabe energije in moči nasprotnikaV rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih športov, in sicer z aikidom. Odšli smo v dojo Kluba Dokiai, ker smo izvedeli več o tej obrambni borilni veščini. Rubriko sva pripravila Aleš in Špela.

Minulo soboto smo govorili v kickboxu in povedali da gre za kontaktno borilno veščino, ki jo sestavljajo različne tehnike udarcev z rokami in nogami ter gibanj, podobnih kot pri klasičnem boksu. Zdaj pa je čas, da se preizkusimo še v praksi. Kakšne so priprave na borboV rubriki Hudo Športni nadaljujemo raziskovanje borilnih veščin. V minulem tednu smo vam približali osnove kickboxa, v tem tednu pa smo se udeležila treninga. Trener nam je povedal marsikaj zanimivega o pripravah na borbo, preizkusili smo tudi osnovne udarce in brce.

Rubrika Hudo športni nadaljuje z raziskovanjem borilnih veščin. V enem izmed ljubljanskih klubov smo se učili osnov kickboxa. Čeprav je ta šport oziroma veščina lahko tudi precej trda, so poškodbe zaradi pravil, ki veljajo zelo redke. Treningi pa prispevajo tudi k vrhunski telesni pripravljenosti.Osnov se da naučiti v enem letu, a potrebnega je ogromno trudaRubrika Hudo športni nadaljuje z raziskovanjem borilnih veščin. V enem izmed ljubljanskih klubov smo se učili osnov kickboxa. Čeprav je ta šport oziroma veščina lahko tudi precej trda, so poškodbe zaradi pravil, ki veljajo zelo redke. Treningi pa prispevajo tudi k vrhunski telesni pripravljenosti.

V rubriki Hudo športni se bomo s trenerjem v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Mirom Biličem in olimpijko Kajo Kajzer še zadnjič odpravili na tatami. Izvedli smo krajši trening, v katerem sva Aleš in Špela tudi v živo izkusila vse stvari, o katerih smo govorili v minulih tednih.Kako se izvede preval v judu in kako se naučimo pastiV rubriki Hudo športni se bomo s trenerjem v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Mirom Biličem in olimpijko Kajo Kajzer še zadnjič odpravili na tatami. Izvedli smo krajši trening, v katerem sva Aleš in Špela tudi v živo izkusila vse stvari, o katerih smo govorili v minulih tednih. Preval naprej v judu: Kako te ena najboljših judoistk v Sloveniji hitro spravi na tla:-)

Judo smo do zdaj že dodobra spoznali. Vemo, kakšni so vstopni koraki in kakšna so pravila. V tokratni rubriki Hudo športni pa bomo izvedeli več o tem, kakšen je odnos med trenerjem in varovancem in kako drug o drugem pred borbami več izvedo tekmovalke in tekmovalci. Odnos med trenerjem oziroma sensejem in učencem temelji na avtoriteti, spoštovanju in zaupanjuJudo smo do zdaj že dodobra spoznali. Vemo, kakšni so vstopni koraki in kakšna so pravila. V tokratni rubriki Hudo športni pa bomo izvedeli več o tem, kakšen je odnos med trenerjem in varovancem in kako drug o drugem pred borbami več izvedo tekmovalke in tekmovalci. Tudi v tem tednu sta na tatamiju Judo kluba Bežigrad Aleš in Špela.

V rubriki Hudo športni še ostajamo pri judu. Tokrat sta nam sogovornika, trener v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Miro Bilič in olimpijka iz Judo kluba Bežigrad Kaja Kajzer, pojasnila pravila, ki jih je v judu zelo veliko. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo judoistke in judoisti na tekmovanjih kimoni različne barve. Pripravljamo se, da bomo stopili na tatamiV rubriki Hudo športni še ostajamo pri judu. Tokrat sta nam sogovornika, trener v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Miro Bilič in olimpijka iz Judo kluba Bežigrad Kaja Kajzer, pojasnila pravila, ki jih je v judu zelo veliko. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo judoistke in judoisti na tekmovanjih kimona različne barve.

V rubriki Hudo športni nadaljujemo s spoznavanjem borilnih veščin. Naše odhode v telovadnico, oziroma kot se reče v žargonu, dodžo, nadaljujemo z judom. Ta borilna veščina je med mladimi zelo priljubljena, zato sta na tatami Judo kluba Bežigrad stopila Aleš in Špela. V tokratni rubriki boste izvedeli, kakšni so vstopni koraki v svet juda od Male šole juda naprej.Mehka pot, ki je primerna za vseV rubriki Hudo športni nadaljujemo s spoznavanjem borilnih veščin. Naše odhode v telovadnico oziroma, kot se reče v žargonu, dodžo, nadaljujemo z judom. Ta borilna veščina je med mladimi zelo priljubljena, zato sta na tatami Judo kluba Bežigrad stopila Aleš in Špela. V tokratni rubriki ste izvedeli, kakšni so vstopni koraki v svet juda od Male šole juda naprej.

Kako vse to, kar smo povedali o karateju v zadnjih dveh oddajah, dati v prakso? Naj vam bodo v pomoč navodila našega trenerja, Špela je namreč tudi sama preizkusila nekaj osnovnih elementov karateja. Tokrat smo se odpravili v telovadnicoKako vse to, kar smo povedali o karateju v zadnjih dveh oddajah, dati v prakso? Naj vam bodo v pomoč navodila našega trenerja, Špela je namreč tudi sama preizkusila nekaj osnovnih elementov karateja.

O katah v karateju smo govorili s trenerjem Matjem Kabajem in državnim prvakov v katah v kategoriji mlajši kadeti Jako Reihsom. O katah v karateju smo govorili s trenerjem Matejem Kabajem in Jako Reihsom, državnim prvakom v katah v kategoriji mlajši kadeti V prejšnji oddaji smo izvedeli, kakšen šport je karate, kako si sledijo pasovi in kakšno zaščitno opremo imajo karateisti. Bistvo karateja so trije japonski K-ji: kata (gibanje po določenih vzorcih tehnik), kumite (nadzorovana borba, delo v paru) in kihon (tehnika, ki vključuje stave, udarce in blokade z rokami in nogami), svoje znanje pa karateisti prikažejo na tekmovanjih. Kako ta potekajo, smo izvedeli že minulo soboto, tokrat pa bo z nami tudi nekdo, ki se na tekmovanjih dobro znajde: Jaka Reihs iz Gornje Radgone je namreč pred kratkim postal državni prvak v katah v kategoriji mlajših kadetov. Naš glavni sogovornik in trener pa ostaja Matej Kabaj iz Karate-DO kluba Shotokan Ig.    

Spoznajmo eno izmed najbolj razširjenih in priljubljenih borilnih veščin na svetu: katare. Od kod izvira, kaj vključuje, kako se v njej tekmuje, zakaj ima več barvnih pasov? Spoznajno eno izmed bolj priljubljenih borilnih veščin V naši rubriki Hudo športni bomo v prihodnje sobote spoznavali borilne športe. Spoznajmo najprej eno izmed najbolj razširjenih in priljubljenih borilnih veščin na svetu: katare. Od kod izvira, kaj vključuje, kako se v njej tekmuje, zakaj ima več barvnih pasov? Odgovore smo poiskali pri Mateju Kabaja, ki s karatejem živi že 30 let. Trenirati ga je začel pri 10 letih, po letih vadbe in tekmovanj, zdaj že dve desetletji znanje karateja, stila shotokan, prenaša na mlajše generacije – vodi namreč Karate-DO klub IG shotokan. Takoj nam je razložil, da bistvo katareja ni pretepanje. "Karate je borilna veščina, ki vosnovi izvira iz Okinawe, do tja so prišli tudi vplivi iz Kitajske in Indije, na začetku 20. stoletja pa se je prenesla na Japonsko. Tam se je modernizirala in prenesla po vsem svetu. Bistvo vadbe je obvladovanje svojega telesa in uma."

Trema pred nastopanjem je v vsakem izmed nas. Saj veste, kakšen je tisti občutek, ko morate stopiti pred razred in nekaj povedati, ali ko stopite na oder in je v vas uprtih veliko oči. V rubriki Hudo Športni, ki so jo pripravili Aleš, Špela in Lara, boste slišali nekaj nasvetov o tem, kako lahko pri svojih nastopih postanete bolj suvereni in kako vam pri tem lahko pomaga tudi ples.Ples je lahko odličen šport za premagovanje tremeTrema pred nastopanjem je v vsakem izmed nas. Saj veste, kakšen je tisti občutek, ko morate stopiti pred razred in nekaj povedati, ali ko stopite na oder in je v vas uprtih veliko oči. V rubriki Hudo Športni, ki so jo pripravili Aleš, Špela in Lara, boste slišali nekaj nasvetov o tem, kako lahko pri svojih nastopih postanete bolj suvereni in kako vam pri tem lahko pomaga tudi ples.

Dr. Petra Zaletel je polna znanja in idej, kako ples spustiti v naše življenje. V tokratni oddaji je povedala, katerih pravil se moramo držati, ko ustvarjamo svojo plesno koreografijo.Nasveti Petre Zaletel mladim, ki želite narediti svojo koreografijo Dr. Petra Zaletel je polna znanja in idej, kako ples spustiti v naše življenje. V tokratni oddaji je povedala, katerih pravil se moramo držati, ko ustvarjamo svojo plesno koreografijo. "Pri popularni glasbi gre največkrat za štiričetrtinski ritem. Osnova sta dva takta: v enem taktu štiričetrtinskega takta imamo 4 udarce in dva takta skupaj predstavljata osmico. Štejemo torej od 1 do 8. Ta osmica je najmanjša gibalna fraza v plesu in vse koreografije se gradijo iz osmic. 4 osmice predstavljajo en blok koreografije in če želimo narediti dobro koreografijo, delamo vedno na osnovi teh blokov. Se pravi po 4 osmice skupaj, pa spet 4 osmice itd." Najbrž je med vami tudi kdo, ki mu ples ni blizu in ima raje kot plesne korake nogomet ali kakšen drug skupinski šport - kar je seveda čisto lepo in prav. Je pa res, da osnovnošolce na koncu 9. razreda čaka valeta, kjer se pričakuje, da boste znali zaplesati tudi kakšen ples v dvoje. Kateri ples ne sme manjkati na valeti? Tudi o tem z našo sogovornico iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki nam je povedala tudi, s katerimi plesi se najlažje začnemo učiti plesati ... Naj vam namignemo: techno swing in disco hustle. Za kakšen ritem in glasbo gre, slišite v oddaji!

S plesom se lahko ukvarja prav vsak med nami. Osnovne gibe, ki bi jim morda že lahko rekli ples, smo ljudje sposobni narediti že zelo zgodaj. Tudi v organizirane vadbe plesa se otroci lahko vključijo zelo hitro, vadba pa ne bo krepila le telesa, ampak bo razvijala tudi motorične sposobnosti. A kako izbrati ples, ki vam bo najbolj ustrezal? Doktorica Petra Zaletel s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pravi, da je lahko prava pot tudi ta, da izhajate iz glasbe, ki vam je najbolj všeč.Na začetku so zahtevni vsi plesiS plesom se lahko ukvarja prav vsak med nami. Osnovne gibe, ki bi jim morda že lahko rekli ples, smo ljudje sposobni narediti že zelo zgodaj. Tudi v organizirane vadbe plesa se otroci lahko vključijo zelo hitro, vadba pa ne bo krepila le telesa, ampak bo razvijala tudi motorične sposobnosti. A kako izbrati ples, ki vam bo najbolj ustrezal? Doktorica Petra Zaletel s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pravi, da je lahko prava pot tudi ta, da izhajate iz glasbe, ki vam je najbolj všeč.

Poznamo številne vrste plesa, ki se med seboj zelo razlikujejo. Spoznajmo jih v rubriki Hudo športni!O zvrsteh plesaNajboljši naslov za to, da izvemo, katere plese poznamo, kako se delijo in kako se med seboj razlikujejo, je izr. prof. dr. Petra Zaletel, naša sogovornica s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Poznamo jih namreč cel kup, med seboj so zelo različni - tako po izgledu, tehniki, glasbi, ki jih spremlja, številu plesalcev, kot tudi zahtevnosti. Če jih nekaj naštejemo: otroški plesi, ljudski plesi, moderni plesi (hip hop, jazz, show dance, modern), družabni plesi - plesi v paru (latinskoameriški, standardni, disco hustle, blues, polka ...), akrobatski rock'n'roll, balet ...

Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe – gre za preplet športa, umetnosti in zabave. To je najlepši dvoranski šport, je prepričana sogovornica s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Petra Zaletel. Kako deluje na naše telo in na našega duha? Telesna dejavnost, ki prepleta šport, umetnost in zabavo, zelo dobro vpliva na naše telo in duha Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe – gre za preplet športa, umetnosti in zabave. To je najlepši dvoranski šport, je tudi po zaslugi svoje mentorice prepričana naša sogovornica s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Petra Zaletel. Zakaj? "Ples je meja med umetnostjo in športom. Kljub temu, da ima veliko pozitivnih učinkov na telo in na psihične sposobnosti posameznika, je lepa oblika gibanja in uživanja ob glasbi, druženje, zabava." Ples izboljšuje motorične sposobnosti, koordinacijo, gibljivost in moč posameznika, pa tudi njegovo pozornost, pomnenje. Omogoča izražanje čustev brez besed, hkrati je lahko zelo zabaven in družaben. Prav zaradi glasbe in občutka zabave ne čutimo prave intenzivnosti vadbe, pravi Petra Zaletel. "Z glasbo lahko na isti stopnji intenzivnosti vadimo 10 do 20 % dlje časa." 

Kaj naredimo, če nas v vodi zagrabi krč, ali če pademo v res mrzlo vodo? Odgovore izvemo v zagnji letošnji rubriki Hudo športni. Koliko časa je priporočljivo plavati in kaj naredititi, če vas v vodi zgrabi krčPretekli teden smo spoznali blagodejne učinke plavanja, različne plavalne tehnike, se naučili plavati tudi kravl oz. prosto tehniko, danes pa nekaj več o bolj zahtevnih pogojih plavanja – na primer kaj narediti, če nas v vodi zagrabi krč … Več izvemo od Špele, Aleša in njunega sogovornika s Fakultete za šport.

Plavanje je blagodejen šport, saj se telo v vodi obnaša drugače. Kako začeti plavati in kako izboljšati svojo plavalno tehniko? Kaj lahko delamo narobe pri žabici, kako se naučimo plavati kravl?Na kaj moramo paziti pri prsni tehniki, kako pravilno plavamo "kravl"?Plavanje je blagodejen šport, saj se telo v vodi obnaša drugače kot na kopnem. Kako začeti plavati in kako izboljšati svojo plavalno tehniko? Kaj lahko delamo narobe pri žabici, kako se naučimo plavati kravl? Odgovore smo poiskali pri dr. Jerneju Kapusu z ljubljanske Fakultete za šport, ki poudarja, da se moramo v prvi vrsti v vodi počutiti zabavno, sproščeno in varno. Šele nato je čas za učenje plavalnih tehnik ali njihovo izboljšavo.

Ko boste usvojili osnove plezanja, za katere je priporočljivo, da jih spoznate v plezalni šoli, bo sledilo vaše prvo samostojno plezanje. Ne glede na to, ali boste te prve vzpone opravili v katerem izmed plezalnih centrov ali naravnih plezališč, so postopki isti. Obstajata dva načina napredovanja plezalca – z vrvjo od zgoraj oziroma v žargonu top rope in napredovanje z vpenjanjem vrvi od spodaj, v žargonu se mu pravi plezanje naprej. O napredovanju pri plezanju in izbiri ustrezne smeri, ki jo boste želeli prepelzati ter kako brati ocene težavnosti športnoplezalnih smeri, sta raziskovala Aleš in Špela.Znašli smo se pod steno, kaj pa zdaj?Ko boste usvojili osnove plezanja, za katere je priporočljivo, da jih spoznate v plezalni šoli, bo sledilo vaše prvo samostojno plezanje. Ne glede na to, ali boste te prve vzpone opravili v katerem izmed plezalnih centrov ali naravnih plezališč, so postopki isti. Obstajata dva načina napredovanja plezalca – z vrvjo od zgoraj oziroma v žargonu top rope in napredovanje z vpenjanjem vrvi od spodaj, v žargonu se mu pravi plezanje naprej. O napredovanju pri plezanju in izbiri ustrezne smeri, ki jo boste želeli prepelzati ter kako brati ocene težavnosti športnoplezalnih smeri, sta raziskovala Aleš in Špela.

Eden izmed športov, ki je med rekreativci v zadnjem času postal zelo priljubljen, je športno plezanje. Razlogov za to je več, morda je med njimi tudi to, da gre v osnovi pri plezanju za gibanje, ki nam je blizu – zagotovo ste vsi že splezali vsaj na kakšno drevo – po drugi strani pa ta šport razvija mnogo naših sposobnosti.Šport, ki do dodobra preizkusil vaše mišične in gibalne zmožnostiEden izmed športov, ki je med rekreativci v zadnjem času postal zelo priljubljen, je športno plezanje. Razlogov za to je več, morda je med njimi tudi to, da gre v osnovi pri plezanju za gibanje, ki nam je blizu – zagotovo ste vsi že splezali vsaj na kakšno drevo – po drugi strani pa ta šport razvija mnogo naših sposobnosti.

Kar okoli 80 odstotkov naše države predstavlja hribovit teren – od gričev do sredogorja in visokogorja – kar pomeni, da je Slovenija idealen poligon za ukvarjanje s pohodništvom. To je tudi eden izmed športov, s katerim se pri nas ukvarja največ ljudi. Več o njem sta v rubriki Hudo športni pripravila Aleš in Špela.Slovenija je s svojim hribovitim reliefom idealen poligon za planinstvoPohodništvo je eden izmed športov, s katerimi se lahko začnemo najlažje ukvarjati. Vstopni koraki niso težki, prav tako za odhod na turo, kot v planinskem žargonu rečemo planinskemu pohodu, ne potrebujemo posebne opreme. Dovolj sta že primerna obutev in nahrbtnik, v katerega zložimo stvari. Kljub temu, da imate v bližini doma zagotovo hrib, na katerega ste se na turo brez večjih priprav že odpravili, pa je na nekatere osnove vseeno treba biti pozoren.

Z osnovami igre tenisa smo se na igrišča odpravili že v prejšnji rubriki Hudo športni. Tokrat bomo to znanje nadgradili z opisom izvedbe udarcev, pravilnega spremljanja leta žoge in položaja na igrišču. Z malo vaje boste lahko v igri zelo napredovali, najbolje pa je, da prve korake opravite v teniškem klubu ali šoli. Na teniškem igrišču sva bila Aleš in Špela. Kako držati lopar, se gibati proti žogi in izvesti udarec, ki bo hiter, natančen in učinkovitZ osnovami igre tenisa smo se na igrišča odpravili že v prejšnji rubriki Hudo športni. Danes bomo to znanje nadgradili z opisom izvedbe udarcev, pravilnega spremljanja leta žoge in položaja na igrišču. Z malo vaje boste lahko v igri zelo napredovali, najbolje pa je, da prve korake opravite v teniškem klubu ali šoli. Na teniškem igrišču sva tudi ta teden bila Aleš in Špela.

Tenis je igra, s katero se lahko ukvarja skoraj kdorkoli. Vstopni koraki niso zelo težki, prav tako je zelo dostopna infrastruktura, ki nam omogoča igro, saj so teniška igrišča v vsakem večjem kraju. To je tudi šport, ki vas bo zelo dobro razmigal in razvil mnoge sposobnosti. Zanimivost je tudi ta, da se je v času koronavirusa vpis v teniške klube močno povečal, saj je tenis marsikomu – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – nadomestil skupinski šport. Več o tenisu vam bosta v rubriki Hudo športni povedala Aleš in Špela.Tenis je zelo intenzivna igra, pri kateri vstopni koraki niso zahtevniTenis je igra, s katero se lahko ukvarja skoraj kdorkoli. Vstopni koraki niso zelo težki, prav tako je zelo dostopna infrastruktura, ki nam omogoča igro, saj so teniška igrišča v vsakem večjem kraju. To je tudi šport, ki vas bo zelo dobro razmigal in razvil mnoge sposobnosti. Zanimivost je tudi ta, da se je v času koronavirusa vpis v teniške klube močno povečal, saj je tenis marsikomu – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – nadomestil skupinski šport. Več o tenisu vam bosta v rubriki Hudo športni povedala Aleš in Špela.

Vožnja s kolesom vas bo prej ali slej pripeljala tudi na neutrjene podlage. V Sloveniji je sicer zelo natančno določeno, kje se v naravi s kolesi sploh lahko vozite. Da se boste uspešno spopadli z izzivi, ki jih bodo pred vas postavili taki tereni, se je nanje večinoma najbolj ustrezno odpraviti z gorskim kolesom. Več o tej zvrsti kolesarstva vam bosta v rubriki Hudo športni povedala Aleš in Špela.Pomembna ni le izbira med polnovzmetenim kolesom in tistim s sprednjim vzmetenjem, obvladati je treba tudi tehnike vožnjeS kolesom se lahko odpravite na najrazličnejše terene, zato je pri nakupu ustreznega seveda najprej treba opraviti razmislek o tem, kje se bomo vozili. Zaradi vsestranskosti velika večina med vami vstopne korake v svet kolesarstva opravi z gorskim kolesom. A ponudba na trgu je ogromna. Doktor Samo Rauter s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pravi, da moramo pri teh kolesih vedeti, ali bomo potrebovali polnovzmeteno kolo ali le tisto s sprednjim vzmetenjem. Če pa se boste vozili samo po asfaltiranih cestah, bo za vas primerna druga vrsta kolesa, tako imenovane speialke. Gorsko in cestno kolesarjenje se med seboj seveda zelo razlikujeta. Pri gorskem kolesarjenju je predvsem pri spustih lahko prisotnega več adrenalina in tudi nevarnosti. Ključnega pomena je dobro poznavanje tehnik vožnje. Drugačna kot pri cestnem kolesarjenju je tudi oprema – enako lahko uporabljate le do določenega nivoja zahtevnosti. Vašo vožnjo s kolesom bodo po besedah doktorja Sama Rauterja zaznamovala tudi prestavna razmerja, s katerimi je posredno povezano to, kako hitro se boste peljali in s kakšno silo boste morali pritiskati na pedala. Na prestavna razmerja vpliva število zobnikov, ki jih ima kolo v sprednjem in zadnjem verižniku. Kolo s tremi zobniki spredaj bo vedno imelo večjo razliko med najlažjo in najtežjo prestavo kot tisto z dvema zobnikoma. Pri bolj resnem kolesarjenju pa je pomembna tudi obutev – ta namreč vpliva na učinkovitost vašega dela na kolesu. Zagotovo veste, da imajo kolesarji čevlje, ki se na pedala vpnejo. A ti za začetnike niso primerni. Na učinkovitost kolesarjenja ne vplivajo le oprema in pravilna izbira pedal in kolesarske obutve, ampak tudi splošna telesna pripravljenost kolesarja. Kot pravi doktor Samo Rauter z ljubljanske fakultete za šport, je poleg utrjenih nožnih mišic lahko pomembna tudi dobra pripravljenost zgornjega dela telesa. Z upoštevanjem osnov, ki ste jih slišali v rubriki Hudo športni, bodo tudi bolj zahtevni kolesarski podvigi postali užitek. Ko boste odšli na kolesarsko turo, pa morate s seboj imeti tudi vse potrebno za hiter servis kolesa na cesti oziroma terenu, kjer boste vozili. Hitro se namreč lahko zgodi, da predrete zračnico, zato je v torbici ali nahrbtniku nujno treba imeti rezervno in tudi primerno orodje, ki vam bo omogočilo menjavo. Kolo pa je treba znati pravilno vzdrževati tudi, ko nismo na poti, saj bo varno vožnjo omogočilo le tehnično brezhibno kolo. Za kar pa poskrbimo doma.

Gorsko, treking, mestno ali cestno kolo? Ta odločitev je vaša, pri velikosti kolesa pa vam lahko pomagajo tri različne metode: znanstvena, ko te izmerijo strokovnjaki in izračunajo, kakšen bi bil najbolj primeren kolo za tvoje telo, pride v poštev le pri hudo resnih kolesarjih. Druga možnost je svetovalec v trgovini, tretja pa različni izračuni in tabele velikosti kolesa glede na vaše telesne značilnosti. Več pa z dr. Samom Rauterjem z ljubljanske Fakultete za šport. Najprej se moramo odločiti, kje bomo kolesariti, nato pa izbrati še pravilno velikost kolesaGorsko, treking, mestno ali cestno kolo? Ta odločitev je vaša, pri velikosti kolesa pa vam lahko pomagajo tri različne metode: znanstvena, ko te izmerijo strokovnjaki in izračunajo, kakšen bi bil najbolj primeren kolo za tvoje telo, pride v poštev le pri hudo resnih kolesarjih. Druga možnost je svetovalec v trgovini, tretja pa različni izračuni in tabele velikosti kolesa glede na telesne značilnosti. Najlažja, a hkrati najbolj poenostavljena je glede na našo telesno višino. Če ste na primer visoki okoli 160 cm, je za vas primeren 16-colski okvir, 17-colski za višino 170 centimetrov in 18-colski za višino 180 centimetrov. Naslednja metoda je najboljša, a se jo moramo lotiti doma - z metrom. Dolžino svojega razkoraka – torej dolžino notranjega dela noge, od tal do mednožja, izmerimo in jo pomnožimo z določenim faktorjem - na primer 0,65 ali 0,66, da dobimo velikost okvirja cestnega kolesa, ali z 0,61 za gorsko kolo. Nekaj let nazaj se je vnela tudi huda razprava o velikosti samih koles, a naš sogovonik dr. Samo Rauter pravi, da je zdaj postala standardna velikost koles 29 col, čeprav bi sam mlajšim kolesarjam, ki še rastejo, izbral manjša ... Poleg tega poudarja subjektivni občutek: ko ste na kolesu, se morate počutiti dobro in ne občutite bolečin - na primer v stegenskih mišicah (to lahko pomeni, da je sedež prenizko). Pri višini sedeža si lahko pomagate z metodo s peto: ko je pedal najnižje, morate imeti nogo stegnjeno in peto na pedalu. Sedež je previsoko, če s peto ne dosežete pedala. Kot pri vseh športih pa velja postopnost, še poudarja Samo Rauter z ljubljanske fakultete za šport.

Letos smo veliko govorili o tem, kako smo lahko sami športno aktivno, prav pa je, da povemo, da je vsekakor bolj zanimivo, družabno in prijetno tudi, če se s prijatelji dobimo na šolskem igrišču. Hkrati pa ekipni športi in druge igre v skupini od nas zahtevajo tudi druge spretnosti, življenjske veščine: sodelovanje v skupini, komunikacija, reševanje sporov, hitre reakcije, predvidevanje dogajanja, bolj raznolike motorične spretnosti in vzdržljivost v telesnem in psihološkem smislu (pa najbrž še kaj) lahko pridobimo z igro zunaj z vrstniki. S skupinskimi športi krepimo ne le telesa, temveč tudi druge življenjske veščineLetos smo veliko govorili o tem, kako smo lahko sami športno aktivno, prav pa je, da povemo, da je vsekakor bolj zanimivo, družabno in prijetno tudi, če se s prijatelji dobimo na šolskem igrišču. Hkrati pa ekipni športi in druge igre v skupini od nas zahtevajo tudi druge spretnosti, življenjske veščine in tudi prilagajanje. Sodelovanje v skupini, komunikacija, reševanje sporov, hitre reakcije, predvidevanje dogajanja, bolj raznolike motorične spretnosti in vzdržljivost v telesnem in psihološkem smislu (pa najbrž še kaj) lahko pridobimo z igro zunaj z vrstniki, našteva kineziolog Darjan Spudić z ljubljanske Fakultete za šport. Prav tako je lahko dosti bolj intenzivna kot športi, ki jih izvajamo sami.      

Nasvete, kako v parkih ali fitnesih na prostem trenirati roke, smo vam že dali, sledi še nekaj idej za vadbo nog. Pri tem so nam v pomoč lahko klopca, pručka, podrta veja v naravi, najučinkovitejša vadba pa je počep. Poleg tega bomo izvedeli, kdaj je neka vadba učinkovita in prispeva k vzdrževanju telesne pripravljenosti in zdravja ali ju celo izboljšuje. Kako torej vemo, kdaj smo dovolj telesno aktivni? Povečan srčni utrip, znojenje in zadihanost - več pa v Hudo športni!Ko so zvišan utrip srca, potenje in zadihanost pozitivni znakiNasvete, kako v parkih ali fitnesih na prostem trenirati roke, smo vam že dali, sledi še nekaj idej za vadbo nog. Pri tem so nam v pomoč lahko klopca, pručka, podrta veja v naravi, najučinkovitejša vadba pa je počep. Poleg tega bomo izvedeli, kdaj je neka vadba učinkovita in prispeva k vzdrževanju telesne pripravljenosti in zdravja ali ju celo izboljšuje. Kako torej vemo, kdaj smo dovolj telesno aktivni? Odgovor nam je povedal Darjan Spudić z ljubljanske Fakultete za šport: srčni utrip se nam mora povišati na najmanj 140, če smo odrasli, in 160, če smo otroci. Če nimamo merilca utripa, lahko to vemo po jasnih subjektivnih znakih: moramo se preznojiti in zadihati tako, da se ne moremo tekoče pogovarjati ali peti.

Če ste bili v zimskem času manj aktivni, kot ste sicer, so vaše mišice morda nekoliko manj pripravljene na nove napore. Toplejši del leta je pred nami, kar pomeni, da se pojavljajo tudi mnoge nove možnosti za telesno aktivnost. A pri tem je treba biti pozoren na to, da ne boste pretiravali. Namreč, rezultat, ki ste ga dosegli pred zimo, je lahko trenutno še nedosegljiv. Darjan Spudič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opozarja, da je z vadbo ali bolj intenzivno igro treba začeti postopno, brez prevelikega naprezanja. Z malo potrpljenja bomo kmalu spet v dobri kondiciji, začnemo pa lahko tudi s pripomočki, ki jih najdemo v športnem parku. Različne bradlje v fitnesih na prostem, pa tudi veje na drevesih v parku ali naravi nam lahko služijo za odličen pripomoček za vaje za moč rok.V novo sezono je treba iti postopno in ne s preveč intentivno vadboČe ste bili v zimskem času manj aktivni, kot ste sicer, so vaše mišice morda nekoliko manj pripravljene na nove napore. Toplejši del leta je pred nami, kar pomeni, da se pojavljajo tudi mnoge nove možnosti za telesno aktivnost. A pri tem je treba biti pozoren na to, da ne boste pretiravali. Namreč, rezultat, ki ste ga dosegli pred zimo, je lahko trenutno še nedosegljiv. Darjan Spudič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opozarja, da je z vadbo ali bolj intenzivno igro treba začeti postopno, brez prevelikega naprezanja. Z malo potrpljenja bomo kmalu spet v dobri kondiciji, začnemo pa lahko tudi s pripomočki, ki jih najdemo v športnem parku. Različne bradlje v fitnesih na prostem, pa tudi veje na drevesih v parku ali naravi nam lahko služijo za odličen pripomoček za vaje za moč rok.

Kot ste v Rubriki Hudo športni izvedeli minulo soboto, je pri vadbi v fitnes centrih zelo pomembno to, da imate postavljene cilje, ki jih želite doseči. A v enem tednu so se stvari nekoliko spremenile, spet smo v obdobju zaprtja države, tako da boste vaje zdaj lahko izvajali le doma oziroma v naravi. Danes boste izvedeli, katerih se lahko lotite in kako jih izvajajte. Poleg tega sta Aleš in Špela skupaj s sogovornikom pripravila še nekaj nasvetov o tem, katerih osnov vadbe se držite v fitnes centrih, ko bodo ti spet odprti.Fitnes omogoča celostno vadbo, odvisno od naših ceiljev, vadimo pa lahko tudi domaZa to, da boste športno aktivni, se boste v času zaprtja države spet morali organizirati sami. Začasno niso ukinjeni le treningi športov v klubih in športnih društvih, zaradi zaprtja je onemogočena tudi vadba športnih dvoranah in fitnes centrih. O vadbi v fitnesu smo govorili že prejšnji teden, nadaljujemo pa tudi danes – naš sogovornik dr. Armin Paravlič, raziskovalec na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnem središču Koper, ima namreč tudi nekaj nasvetov za učinkovito vadbo doma. Prav tako je ovrgel stereotipe o tem, da je fitnes primeren le za krepitev mišic in da vadba v fitnesu zahteva tudi posebno dieto, polno prehrambnih dodatkov.

Tokrat se boste z rubriko Hudo športni odpravili v fitnes. Obisk bližnjega centra je zagotovo ena izmed najlažjih oblik, kako lahko okrepite svoje mišice. A ponuja še mnogo več. Kaj vse in kako si zastavite cilje svoje vadbe, sta raziskala Aleš in Špela.Kako ob upoštevanju različnih ciljev, ki jih želimo doseči, sestaviti svoj treningTokrat se boste z rubriko Hudo športni odpravili v fitnes. Obisk bližnjega centra je zagotovo ena izmed najlažjih oblik, kako lahko okrepite svoje mišice. A ponuja še mnogo več. Kaj vse in kako si zastavite cilje svoje vadbe, sva raziskala Aleš in Špela.

V rubrikah Hudo športni smo do zdaj obravnavali pripravljenost telesa na športno vadbo in vam približali športe, s katerimi se lahko ukvarjate. Prav tako kot sama vadba pa je zelo pomembna pravilna prehrana. Lahko bi celo rekli, da je to osnova. Aleš in Špela sta tokrat raziskovala zdrav življenjski slog.O zdravem življenjskem slogu: telesni aktivnosti in prehraniPozitivnih učinkov športne vadbe ali telesne aktivnosti je veliko: dobro deluje na naše telo in videz, preprečuje nastanke bolezni v poznejših obdobjih življenja, skrbi tudi za mentalno kondicijo in bolje učne uspehe ter je pomemben dejavnik tudi v družbene smislu: na treningih, športnih igrah na igrišku ali drugih telednih dejavnostih spoznamo veliko novih prijateljev. Kakšne so koristi telesne vadbe za naše telo, nam je razložil dr. Vedran Hadžič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani: "Prvič je dobra za naše telo zato, ker se bomo dobro počutili. Lahko bi rekli: zdrav duh v zdravem telesu. Ker ko otroci in mladostniki tečejo, se igrajo in so predihani, zadihani, se večinoma počutijo dobro. Te občutke vsi zaznamo. Hkrati, čeprav se tega večkrat ne zavedamo, pa s telesno aktivnostjo veliko naredimo za svoje telo: da imamo bolj čvste in zdrave kosti, da imamo več mišic, da mišično maso razvijamo že v mladosti in smo tako bolj fit in lažje zmoremo različne aktivnosti." Tu so še druge prednosti telesno aktivnega življenjskega sloga: "Krvni sladkor se boljše uravnava, lažje se uravnava krvni tlak (to je ena najpogostejših težav, s katero se soočamo odrasli), bošlje je uravnavanje maščob v krvi, vpliva pa tudi na presnovo v celoti. Če smo redno telesno aktivni, lažje vzdržujemo normalno telesno maso. Posledično tudi lepše izgledamo, čeprav je bolj kot to pomembno, da zdravje razvijamo že od malih nog. Tega se moramo zavedati, še posebej zdaj, ko so taki časi: tisti, ki so bolj dejavni, bodo manj zbolevali, saj bodo imeli imunski sistem dober in jih bo to lahko obvarovalo." Pri prehrani je treba paziti na čim manjši vnos procesirane hrane in soli, jesti pa bi morali čim več zelenjave in sadja. Prehrambnih dodatkov otroci ne potrebujejo, vsaka telesna aktivnost pa seveda zahteva hidracijo. Vedran Hadžić pravi, da je pri zmerni telesni aktivnosti do 45 minut dovolj voda, če je gibanja in napora več, pa pride prav tudi kakšna izotonična pisača. Za sladke in gazirane pijače pa tako ali tako že veste, da niso priporočljive!

Minuli teden smo vam v rubriki Hudo športni predstavili osnove teka na smučeh in pravilne izbire opreme za ta šport. Izvedeli ste, da pri teku na smučeh obstajata dve tehniki – klasična in drsalna, smiselno pa je začeti s klasično tehniko. Danes pa bomo znanje poglobili še na drugih področjih teka na smučeh, spoznali pa boste tudi terene oziroma centre, ki omogoča vadbo tega športa, pa tudi športne aktivnosti, ki poleti tekačem omogočajo vadbo. Tek na smučeh ne sme veljati za garaški šport, tudi tekmovalci v njem uživajo!Minuli teden smo vam v rubriki Hudo športni predstavili osnove teka na smučeh in pravilne izbire opreme za ta šport. Izvedeli ste, da pri teku na smučeh obstajata dve tehniki – klasična in drsalna, smiselno pa je začeti s klasično tehniko. Danes pa bomo znanje poglobili še na drugih področjih teka na smučeh, spoznali pa boste tudi terene oziroma centre, ki omogoča vadbo tega športa, pa tudi športne aktivnosti, ki poleti tekačem omogočajo vadbo: tekaške rolke, nordijska hoja in tek na smučeh v pokritem tunelu s snegom v Planici.

Ta teden se bomo s širokih smuči in hudih strmin prestavili na ožje, kjer moramo za to, da se premikamo, krepko delati. Govorili bomo o teku na smučeh. Letošnja zima je vsaj na gorenjskem koncu države zagotovila skoraj sanjske pogoje za ukvarjanje s tem športom.Šport, ki je primeren za vse generacije, z njim se že zelo zgodaj lahko začnete ukvarjati tudi mladiTa teden se bomo s širokih smuči in hudih strmin prestavili na ožje, kjer moramo za to, da se premikamo, krepko delati. Govorili bomo o teku na smučeh. Letošnja zima je vsaj na gorenjskem koncu države zagotovila skoraj sanjske pogoje za ukvarjanje s tem športom. Nordijsko smučanje, kamor sodijo smučarski teki, smučarski skoki in nordijska kombinacija, ima pomembno mesto med zimskimi športi – tako na vrhunski ravni kot med rekreativnimi športniki. V šolskem vzgojno-izobraževalnem procesu pa ima največji pomen smučarski tek. Profesor doktor Janez Pustovrh s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pravi, da je to šport, ki je primeren za vse generacije in da se z njim že zelo zgodaj lahko začnete ukvarjati tudi mladi. To je šport, s katerim aktiviramo praktično 90 odstotkov naših mišic. Če vadimo v naravi v čistem zraku, je to seveda še toliko bolj pomembno. Sama vadba ima visoke zdravstvene in preventivne učinke, s tovrstno vadbo lahko delamo na vzdržljivosti, tudi na moči, koordinaciji in ravnotežju. Z drsenjem na tekaških smučeh si tudi razbremenjujemo sklepe, tako da tu ni nobenih velikih pritiskov na kolenski skočni sklep in na hrbtenico, ker hoja in drsenje na tekaških smučeh - tako po urejenih kot neurejenih terenih - v bistvu ne povzroča nobenih tovrstnih tresljajev. Zato je ta vadba priporočljiva tudi za tiste, ki majo težave z raznovrstnimi poškodbami, primerna je tudi za rehabilitacijo. Najprej bomo pri teku na smučeh seveda opazili dve različni tehniki. To sta klasična, kjer drsimo v paralelnih smučinah, in drsalna, kjer s smučkami podrsavamo navzven. Čeprav bi lahko pomislili, da je za prve korake na tekaških smučeh bolje izbrati drsalno tehniko, doktor Pustovrh pravi ravno nasprotno. Začetnikom priporočamo, da se najprej spoznavajo s klasično tehniko, ker je logičen prehod iz navadne hoje. Ko enkrat že obvladjo to, kar je potrebno za osvajanje nekih osnov - prenosa teže, drsenja - potem ni več težav, da jih spoznavamo tudi z drsalno tehniko. Dejstvo je, da je pri nas bolj priljubljena drsalna tehnika, vendar vse izhaja iz naravnega gibanja klasične tehnike. Pamteno je, da otroci prve korake naredijo pod nadzorom, se pravi, da imajo nekoga, ki jih uvede v svet teka na smučeh.

Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju. Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanjeVsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom. Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi. "Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač. Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga. Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete. "Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja." 

Počitnice so pred vrati in z njimi tudi možnost, da uživate v zimskih športih. Alpsko smučanje je zagotovo eden izmed športov, ki ima pri nas veliko veljavo, čeprav mu zime v zadnjih letih niso najbolj naklonjene. Alpsko smučanje je šport, pri katerem je aktivno celo telo, ob tem pa omogoča obilo radosti na snegu. S sogovornikom iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani smo govorili o osnovni tehniki smučanja, pravilni opremi, pripravah na smuko in pravlnem obnašanju na smučišču. Vse o smučanju, pravilnih zavojih v tehniki carving in o opremiPočitnice so pred vrati in z njimi tudi možnost, da uživate v zimskih športih. Alpsko smučanje je zagotovo eden izmed športov, ki ima pri nas veliko veljavo, čeprav mu zime v zadnjih letih niso najbolj naklonjene. Alpsko smučanje je šport, pri katerem je aktivno celo telo, ob tem pa omogoča obilo radosti na snegu, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. "Šport je zahteven, ker deluje celotno telo, od nog do zgornjega dela telesa, zato je dobro, da smo na smučanje dobro telesno pripravljeni." Seveda so noge ključne, a v določenih primerih še kako do izraza prideta tudi moč trupa in rok - na primer pri lovljenju ravnotežnostnega položaja in poganjanju s palicami. Pred samo smuko moramo preveriti opremo, se ogreti in se nato med smuko najprej seznaniti s terenom, z razmerami na smučišču in s svojo formo. Tako tehnika kot oprema sta se v zadnjih letih močno spremenili. Marsikateri starš, ki se je smučanja učil še na tako imenovanih sulicah, bo otroka zelo težko pravilno učil prvih smučarskih zavojev in tehnik na sodobni opremi. Zato nam Klemen Krejač razloži osnove carving tehnike smučanja. Pomemben je ustrezen položaj na smučeh: naslonjeni smo na smučarski čevelj naprej z golenjo. Imeti moramo ustrezno hitrost, primerno za vsako naklonino in naše znanje. Biti moramo natančni, da v določenem trenutku naredimo pravilen gib, hkrati pa rabimo tudi mehkobo in ritem. "Dvigovanja smučk pri zavoju ni več oz. se ga čim bolj izogibamo. Želimo, da so smuči ves čas v stiku s podlago, saj smo takrat tudi najbolj prepričani, v kakšnem položaju smo in kje na smučišču se nahajamo. Palice se še vedno uporavljajo, so pa pripomoček za ravnotežje in to, da nek zavoj končamo in začnemo naslednjega. Težo moramo z zunanje prenesti na notranjo smučko oziroma s spodnje na bodočo spodnjo smučko. Ramenski obroč je obrnjem malenkost bolj v dolino kot so obrnjene smuči, z gibanjem pa obremenjujemo in razbremenjujemo smuči, da lahko ritmično ujamemo vsak naslednji zavoj."   In še nasvet glede opreme: smučke naj rekreativnemu športniku segajo do višine predela med brado in nosom, smučarski čevlji ne smejo biti preveliki, biti pa morajo dobro zatisnjeni, saj so po mnenju našega sogovornika še bolj pomemben vezni člen med smučarjem in snegom kot smuči. Smučarksa čelada je obvezna oprema za smučarje do 15. leta, priporočljiva pa je seveda za vse.

Minulo soboto smo vam v naši športni rubriki predstavili meritve športnovzgojnega kartona, kaj vsaka od njih meri in kaj strokovnjakom in tudi vam povedo vsi ti podatki. Danes pa bomo izvedeli še, kako lahko izboljšamo svojo telesno učinkovitost, na katerih področjih ste slovenski otroci najboljši, na katerih nekoliko slabši, kaj kažejo primerjave z evropskimi državami in kaj je prineslo zadnje leto, ko je gibanja veliko manj.Rezultati so sicer namenjeni strokovnjakom, a so lahko kažipot v razvoju tudi vam. Slovenski otroci ste na primer v skoku v daljino med najboljšimi v Evropi.Minulo soboto smo vam v naši športni rubriki predstavili meritve športnovzgojnega kartona, kaj vsaka od njih meri in kaj strokovnjakom in tudi vam povedo vsi ti podatki. Danes pa bomo izvedeli še, kako lahko izboljšamo svojo telesno učinkovitost, na katerih področjih ste slovenski otroci najboljši, na katerih nekoliko slabši, kaj kažejo primerjave z evropskimi državami in kaj je prineslo zadnje leto, ko je gibanja veliko manj.

V Sloveniji pa imamo edinstven sistem, ki beleži telesne dosežke in pripravljenost otrok znotraj šolskega okolja. Imenuje se SloFit – športnovzgojni karton. Saj veste, to so testiranja, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Zakaj je ta sistem tako pomemben za razvoj vaših gibalnih sposobnosti in kakšne podatke so strokovnjaki zabeležili v več kot 40 letih obstoja tega sistema? Da so se v zadnjem letu rezultati otrok na teh meritvah močno poslabšali, pa smo povedali že večkrat! In kaj pove o vaši telesni učinkovitosti in pripravljenosti? Najbrž ste v zadnjem obdobju že večkrat slišali, da strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje telesne učinkovitosti mladih v zadnjem letu zaradi zaprtja šol in ustvatve špornih dejavnosti. 20-odstotno povečanje deleža debelih otrok, upad vzdržljivosti za 17 % in upad splošne gibalne učinkovitosti za več kot 13 % so pri osnovnošolcih razkrile meritve športnovzgojnega kartona, ki so jih na šolah izvedli lani, ko ste se po prvi epidemiji vrnili v šole. Jeseni so strokovnjaki prejeli še dodatne podatkje in ugotovili, da se je močno poslabšala tudi hitrost. "Jeseni smo opazili tudi zelo velik upad izmenjajočih se hitrih gibov, kar kaže na oslabljeno, upočasnjeno delovanje centralnega živčnega sistema. Impulzi se torej po otroškem živčnem sistemu ne prenašajo več tako hitro, kot bi se morali. Se pravi, da so otroci postali počasni. Če so počasni v gibanju, so počasni tudi v mišljenju. In to je lahko velika težava," nam je ob eni drugi priložnosti povedal dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport. Bil je še bolj plastičen: "Če bi se Luki Dončiču zgodilo to, kar se je našim učencem, bi zdaj igral na rezervni klopi kakšnega četrtoligaša."  Do vseh teh primerjav in podatkov so strokovnjaki prišli prav na podlagi meritev sistema SLOfit, zato smo v rubriki Hudo športni predstavili te meritve in povedali, kaj vsaka od njih pove o otrokovem gibalnem razvoju. SLOFit je sicer v svetovnem merilu edinstven sistem, ki beleži vaše dosežke in pripravljenost znotraj šolskega okolja že od leta 1982. Mogoče ga poznate pod imenom športnovzgojni karton, gre pa za 11 meritev, ki jih vsako leto opravljate pri predmetu šport. Naš sogovonik je bil dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema SLOFit. Najprej so tu 3 telesne mere: (1) telesna višina, (2) telesno maso in (3) kožno gubo nadlahti, ki nam pove kakšen je delež podkožnega maščevja. "Iz višine in mase se da izraćunati tudi inteks telesne mase, ki ga najbolj pogosto uporabljamo za otroke razvrščamo v skupine glede prehranjenosti, torej da vidimo, ali je kdo prekomerno prehranjen," pove Starc. Potem je tu še 8 gibalnih merskih nalog. (4) Dotikanje plošč z roko meri hitrost izmeničnih gibov, kar govori o tem, kako hiter je naš centralni živčni sistem - torej kako hitro smo sposobni preklapljati med različnimi gibanji. Ta meritev je tudi dober pokazatelj splošne kognitivne funkcionalnosti posameznika in je povezal na primer tudi z uspehom posameznika v šoli. (5) Poligon nazaj - z dvema oviroma, ki ju mora otrok premagati v gibanju nazaj, preverja koordinacijo. Ta je zelo pomembna za učenje kakršnegakoli gibanja, športnih iger in tudi za vsakdanje življenje. Velikokrat se moramo zanašati na svojo koordinacijo, ko se znajdemo v gibalno težki situaciji - ko nam spodrsne, se moramo znati ujeti. (6) Skok v daljino z mesta meri eksplozivno moč nog in kaže na to, kako učinkovite so naše mišice in ali so dovolj učinkovite za prenagovanje lastne mase telesa. (7) Predklon stoje (nma klopci) meri gibljivost nog in spodnjega dela hrbta. Čeprav ima vsak sklep svojo gibljivost, pa nam vseeno daje podatke o tem, kako je posameznik gibljiv. Vseeno pa moramo paziti - visoka gibljivost lahko govori o odlični telesni učinkovitosti, lahko pa tudi o zelo slabi, saj ima lahko oseba nizek mišični tinus in s tem ohlapne mišice. Podatek o gibljivosti moramo torej povezati z drugimi podatki, da lahko izvemo več o posameznikovi telesni pripravljenosti. (8) Tek na 60 metrov meri sprintersko hitrost in je povezana z dotikanjem plošč z roko - govori torej o tem, kako hitri so naši gibi in kako učinkovite naše mišice. (9) Tek na 600 metrov meri aerobno vzdržljivost. (10) Vesa v zgibi  meri moč rok in ramenskega obroča, ki pa je danes mnogo nižja kot nekoč. Otroci namreč z rokami vedno manj delajo - drsanje po zaslonu namreč ni enako plezanju ali igri. (11) Dviganje trupa pa meri moč in vzdržljivost trupa.

Mogoče se komu v času šolanja na daljavo zdijo športne naloge in izzivi, ki vam jih dajo učitelji športa, odlični, mnogi pa najbrž pogrešate skupinske športe, ki jih skupaj izvajate izvajate pri pouku. In čeprav se vam mogoče kdaj zazdi, da je igranje košarke v šoli na urniku pač zato, ker imate tako telovadnico in kopico košarkarskih žog, se motite. Tudi predmet šport ima namreč zelo izdelan učni načrt, vadbe, ki jih pri njem izvajate, pa so skrbno izbrane. Strokovnjaki celo pravijo, da je imamo v Sloveniji v svetovnem merilu enega najboljših predmetov in načinov poučevanja športa na svetu.Športnih iger ne igrate le zaradi aktivnosti, ampak spodbujajo mnogo večMogoče se komu v času šolanja na daljavo zdijo športne naloge in izzivi, ki vam jih dajo učitelji športa, odlični, mnogi pa najbrž pogrešate skupinske športe, ki jih skupaj izvajate pri pouku. In čeprav se vam mogoče kdaj zazdi, da je igranje košarke v šoli na urniku pač zato, ker imate telovadnico in kopico košarkarskih žog, se motite. Tudi predmet šport ima namreč zelo izdelan učni načrt, vadbe, ki jih pri njem izvajate, pa so skrbno izbrane. Strokovnjaki celo pravijo, da je imamo v Sloveniji v svetovnem merilu enega najboljših predmetov in načinov poučevanja športa na svetu. Zakaj so na šolskem športnem urniku prevali, zakaj tek in atletika, zakaj igrate odbojko? Več izveste v tokratni rubriki Hudo športni!

Na nogah imamo največ mišic in te so največje. Zato se bomo pri vajah za noge tudi najbolj zadihali oz. so te vaje zelo učinkovite. Ker se pri sedenju mišice na sprednji strani kolka in noge skrajšajo, podaljšajo pa mišice, ki potekajo po zadnji strani stegna in po zadnjici, je zelo učinkovata vaja: most na hrbtu, kjer krepimo mišice na stegnih in ritnicah ter raztezamo sprednje stegenjske mišice. Še druga vaja pa so seveda počepi! A kako jih pravilno izvajamo? Več v rubriki Hudo športni!Kako pravilno izvajati vaji za noge: počep in most na hrbtu?V preteklih rubrikah Hudo športni smo vam dali ideje za preproste, a učinkovite vaje za vrat, roke, trebušne in hrbte mišice, danes pa pridejo na vrsto še vaje za noge. Darjan Spudić z ljubljanske Fakultete za šport poudarja, da imamo na nogah največ mišice in te so največje. Zato se bomo pri vajah za noge tudi najbolj zadihali oz. so te vaje zelo učinkovite. Ker se pri sedenju mišice na sprednji strani kolka in noge skrajšajo, podaljšajo pa mišice, ki potekajo po zadnji strani stegna in po zadnjici, je zelo učinkovata vaja: most na hrbtu, kjer krepimo mišice na stegnih in ritnicah ter raztezamo sprednje stegenjske mišice. Kralj vseh vaj pa je počep, pravi kineziolog Darjan Spudić z ljubljanske Fakultete za šport. Lahko ga izvajamo brez opore ali z oporo: vstajamo s stola in ponovno sedemo nanj, lahko pa počepe delamo tudi ob steni. Pri vseh variacijah moramo biti pozorni na nekaj stvari: stopala morajo biti trdno na tleh, so v širini bokov; ko se premikamo, kolena potiskamo navzven; ne smejo nam uiti navznoter, na x; ledveni del hrbta mora biti raven; ko se dvignemo, lopatice potegnemo skupaj, da imamo poravnan tudi prsni del. Več in bolj nazorno v videu in v oddaji! Pa še izziv: vsak dan naredite deset ponovitev obeh vaj za vrat – torej ko imate roke sklenjene za vratom in spredaj na čelu, 10 ponovitev vaje za roke – veslanja, 10 sklec, potem minuto planka, 10 dvigov bokov pri mostu na ramenih ter še 10 počepov. Ta cikel pa lahko večkrat ponovite!

V času počitnic in uživanja prazničnih dobrot je še kako pomembno, da smo tudi telesno aktivni … Da vsega prostega časa ne preživimo pred zasloni ali mizo, sključeni nad pametnim telefonom ali za računalnikom. Aleš in Špela sva na ljubljanski fakulteti za šport našla dva sogovornika, ki bosta z nami delila nekaj nasvetov in idej, kako raztegniti in okrepiti mišice, ki so med sedenjem najbolj zapostavljene. Začeli bomo pri vratu in pazili, da raztegujemo mišice, ki so med sedenjem zakrčene, in krepimo mišice, ki so raztegnjene.»Sklenjene roke za glavo in rahel pritisk naprej.«V času počitnic in uživanja prazničnih dobro je še kako pomembno, da smo tudi telesno aktivni … Da vsega prostega časa ne preživimo pred zasloni ali mizo, sključeni nad pametnim telefonom ali za računalnikom. Aleš in Špela sva na ljubljanski fakulteti za šport našla dva sogovornika, ki bosta z nami delila nekaj nasvetov in idej, kako raztegniti in okrepiti mišice, ki so med sedenjem najbolj zapostavljene. Začeli bomo pri vratu in pazili, da raztegujemo mišice, ki so med sedenjem zakrčene, in krepimo mišice, ki so raztegnjene. Na sprednjem in zadnjem delu vratu imamo namreč kar nekaj mišic, krepiti pa moramo predvsem predvsem tiste globoke. Več slišite v oddaji, kjer povemo tudi, da vas lahko zaradi nepravilnega položaja vratu in glave ter neaktivnosti nekaterih mišic boli glava.

Če mislite, da so sklece alfa in omega vaj za roke, se motite. Vsaka medalja ali vaja ima dve plati … Sklece so vaje za moč, a če želimo poskrbeti tudi za mišice, ki so med sedenjem raztegnjene in mehke, se bo treba lotiti kakšne druge vaje. In to take, ki jo lahko izvajamo kar na stolu! Sklece za moč rok ne pomagajo k raztezanju prsnih mišič, ki so zaradi sedenja skrajšaneČe mislite, da so sklece alfa in omega vaj za roke, se motite. Vsaka medalja ali vaja ima dve plati … Sklece so vaje za moč, a če želimo poskrbeti tudi za mišice, ki so med sedenjem skrajšane, se bo treba lotiti kakšne druge vaje. In to take, ki jo lahko izvajamo kar na stolu! Več pa s sogovornikom Darjanom Spudićem s fakultete za šport Univerze v Ljubljani.  

V minulih dveh rubrikah Hudo športni ste dobili nekaj nasvetov o tem, katere vaje lahko izvajate, da boste okrepili vaš vrat in ramenski obroč ter roke. Danes nadaljujemo z naslednjim sklopom. Aleš in Špela sta namreč na ljubljanski fakulteti za šport izvajala tudi vaje za trebušne mišice.Izvajanje planka je super vaja, trebušnjaki pa niso primerniV minulih dveh rubrikah Hudo športni ste dobili nekaj nasvetov o tem, katere vaje lahko izvajate, da boste okrepili vaš vrat ter ramenski obroč in roke. Danes nadaljujemo z naslednjim sklopom. Aleš in Špela sta namreč na ljubljanski fakulteti za šport izvajala tudi vaje za trebušne mišice.

Tistim pogumnim, ki jih hladnejše vreme ne moti, bodo nasveti v oddaji Hudo športni prišli prav prej, kot tistim, ki se za dejavnosti zunaj raje odločite v toplejših mesecih. Aleš in Špela tokrat s sogovornikoma govorita o teku.Nasveti za pravilno tehniko teka, ki je ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacijeTistim pogumnim, ki jih hladnejše vreme ne moti, bodo nasveti v oddaji Hudo športni prišli prav prej, kot tistim, ki se za dejavnosti zunaj raje odločite v toplejših mesecih. Aleš in Špela tokrat s sogovornikoma govorita o teku. Nekaj nasvetov: Pred tekom se moramo ogreti. Za začetnike je dovolj že hitra hoja. Bolj priporočljivo je teči po mehki, kot trdi podlagi. Na začetku menjavamo obdobje teka in hoje. Ne pretiravamo. Vzdržljivost treniramo tako, da naša vadba ni preveč intenzivna. Pri teku ne stopamo na peto, temveč bolj na prste. Pazimo tudi na držo telesa in na sproščene roke. Tekaški čevlji naj bodo izbrani glede na podlago: grobi podplati so primerni za tek v naravi. Pazimo na vremenske pogoje in tla: led, mokra tla, listje ... Po teku lahko naredimo nekaj razteznih vaj.

S športom se v naši rubriki Hudo športni ukvarjamo že nekaj časa. Do zdaj ste dobili že kar nekaj nasvetov o tem, kako si lahko izberete pravi šport zase in tudi o tem, kako si sestavite urnik vadbe. Tokrat sledijo napotki za povečanje vzdržljivosti pri športu.Pmembna je postopnost, najbolj škodljivo pa pretiravanjeS športom se v naši rubriki Hudo športni ukvarjamo že nekaj časa. Do zdaj ste dobili že kar nekaj nasvetov o tem, kako si lahko izberete pravi šport zase in tudi o tem, kako si sestavite urnik vadbe. Tokrat sledijo napotki za povečanje vzdržljivosti pri športu.

Cilje, ki jih želimo doseči, si je dobro postaviti na vseh nivojih našega življenja. In tudi pri športu oziroma športni aktivnosti je tako. Vedeti moramo, v kaj vlagamo svoj trud in kaj je tisto, kar nas bo gnalo naprej, tudi ko bo nekoliko težje zapustiti toplo notranjost doma in oditi na dnevni odmerek potenja. Če bomo pri tem disciplinirani, rezultati ne bodo izostali. Zato sva se Špela in Aleš v tokratni rubriki Hudo športni s strokovnjakinjo s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pogovarjala o tem, kako si zastavite dosegljive cilje in kako marljivi boste morali biti pri tem, da jih dosežete.Cilji morajo biti dosegljivi, pomembna je tudi rutinaCilje, ki jih želimo doseči, si je dobro postaviti na vseh nivojih našega življenja. In tudi pri športu oziroma športni aktivnosti je tako. Vedeti moramo, v kaj vlagamo svoj trud in kaj je tisto, kar nas bo gnalo naprej, tudi ko bo nekoliko težje zapustiti toplo notranjost doma in oditi na dnevni odmerek potenja. Če bomo pri tem disciplinirani, rezultati ne bodo izostali. Zato sva se Špela in Aleš v tokratni rubriki Hudo športni s strokovnjakinjo s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pogovarjala o tem, kako si zastavite dosegljive cilje in kako marljivi boste morali biti pri tem, da jih dosežete.

Kot v zadnjih tednih spoznavate v družbi rubrike Hudo športni, morate tudi migati. Za kar smo vam do zdaj podali že veliko koristnih nasvetov. A zelo hitro se pri razmisleku, kaj početi, lahko srečate tudi s tem, da ne veste točno, kaj bi. Zato sva se tokrat Aleš Ogrin in Špela Šebenik v rubriki Hudo športni ukvarjala prav z reševanjem te dileme. Kot ponavadi so na Fakulteti za šport univerze v Ljubljani ponudili veliko koristnih nasvetov.Kako izbrati šport, ki vam bo najbolj ustrezalKot v zadnjih tednih spoznavate v družbi rubrike Hudo športni, morate tudi migati. Za kar smo vam do zdaj podali že veliko koristnih nasvetov. A zelo hitro se pri razmisleku, kaj početi, lahko srečate tudi s tem, da ne veste točno, kaj bi. Zato sva se tokrat Aleš Ogrin in Špela Šebenik v rubriki Hudo športni ukvarjala prav z reševanjem te dileme. Kot ponavadi so na Fakulteti za šport univerze v Ljubljani ponudili veliko koristnih nasvetov.

Narava je zagotovo najboljši športni poligon, ki ga lahko izkoristimo, da smo telesno aktivni. Zato se bomo tokrat v rubriki Hudo športni odpravili prav tja in pogledali, kaj vse lahko počnete. Aleš in Špela sta s sogovornicama za vas pripravila veliko uporabnih nasvetov. Kako lahko naravo uporabimo za svoje športne aktivnostiNarava je zagotovo najboljši športni poligon, ki ga lahko izkoristimo, da smo telesno aktivni. Zato se bomo tokrat v rubriki Hudo športni odpravili prav tja in pogledali, kaj vse lahko počnete. Aleš in Špela sta s sogovornicama za vas pripravila veliko uporabnih nasvetov.

Ker bo šolanje (za večino) še vedno potekalo na daljavo, ker so dnevi kratki in vreme hladnejši, bosta Špela in Aleš s sogovornico s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani vaše stanovanje spremenila v telovadnico. Nasveti, kako doma izkoristimo prostor in različne domače pripomočke, ki lahko postanejo športni rekvizitiKer bo šolanje (za večino) še vedno potekalo na daljavo, ker so dnevi kratki in vreme hladnejši, bosta Špela in Aleš s sogovornico s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani vaše stanovanje spremenila v telovadnico.

Glede na to, da bo od ponedeljka šola potekala na daljavo, je skrajni čas, da pospravite in prilagodite svojo sobo ali kakšen drug kotiček v stanovanju tako, da boste imeli tudi primeren delovni kotiček. Ker bo torej v prihodnji dneh več sedenja in učenja, je današnja rubrika Hudo športni namenjena prav temu.Kako si med delom od doma pravilno uredite prostor, kjer delateGlede na to, da bo od ponedeljka šola potekala na daljavo, je skrajni čas, da pospravite in prilagodite svojo sobo ali kakšen drug kotiček v stanovanju tako, da boste imeli tudi primeren delovni kotiček. Ker bo torej v prihodnji dneh več sedenja in učenja, je današnja rubrika Hudo športni namenjena prav temu.

Že minulo soboto smo v športnih minutah oddaje Hudo govorili o telesnih značilnostih, ki lahko vplivajo na našo sposobnost ukvarjanja s športom. Predstavili smo vam pravilno telesno držo. Ta teden bomo stvar še nekoliko nadgradili, in sicer bomo govorili o telesni skladnosti. Le redko namreč pomislimo, kako ta vpliva na nas in delovanje našega telesa. Zakaj je pomembno, da sta leva in desna stran čim bolj usklajeniŽe minulo soboto smo v športnih minutah oddaje Hudo govorili o telesnih značilnostih, ki lahko vplivajo na našo sposobnost ukvarjanja s športom. Predstavili smo vam pravilno telesno držo. Ta teden bomo stvar še nekoliko nadgradili, in sicer bomo govorili o telesni skladnosti. Le redko namreč pomislimo, kako ta vpliva na nas in delovanje našega telesa. Katera je torej vaša prevladujoča stran? Leva ali desna?