Z deli Alda Kumarja, Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa v Cankarjevem domu se je začela nova sezona Kromatike. Simfonični orkester RTV Slovenija v sezono vstopa z novim šefom dirigentom, to je Lio Kuokman, Na eni izmed vaj preverjamo, kaj prinaša nova sezona.Vse informacije o sezoni 2024/25 in simfonikih najdete tukaj.

Male sive celice vstopajo v jubilejno 30. sezono. Poleg okrogle obletnice je oddajo letos zaznamovalo tudi rekordno število prijav – kar 175 šol. Mi pa smo se prijavili oziroma povabili na snemanje ene izmed oddaj.

Matej Vranič je profesionalni fotograf, ki je za svoja fotografska dela prejel številne nagrade, je pa tudi filmski ustvarjalec. Pred tremi leti nas je v dokumentarnem filmu Divja Slovenija peljal med redko videne prizore iz živalskega in rastlinskega sveta Slovenije, v prvem filmu pa se je osredotočil na ptice Šaleške doline. Tudi v svoji najnovejši dokumentarni filmski mojstrovini se je podal v svet ptic, med ene največjih evropskih sov kozač. Ob značilnostih glavnih protagonistk, mogočnih plenilk in ugank noči, se v filmu prepleta tudi interakcija kozač z drugimi živalskimi vrstami in ljudmi. V filmu nastopa tudi doktor bioloških znanosti Al Vrezec, ki velja za enega najboljših poznavalcev kozač na svetu in je velik del svojega življenja posvetili proučevanju te ptice. Bojevita kraljica noči je Matej Vranič naslovil film upravičeno, kozača je namreč neustrašna mati. Ne ustraši se niti divje mačke ali kune niti veliko večjega vsiljivca, kot sta medved in človek. Zapiski: Napovednik dokumentarnega filma Bojevita kraljica noči Fotografija: Matej Vranič

Delitev dela po spolu je del tradicije in pri nas močno zakoreninjena. Družbene položaje, povezane z močjo, vodenjem in odločanjem, še vedno v veliki meri zasedajo moški, medtem ko so vloge, osredotočene na skrb za druge in gospodinjska opravila, še vedno pretežno ženska domena.Ker na takšno oblikovanje in prevzemanje spolnih vlog že v zgodnjem otroštvu močno vpliva tudi igra, smo obiskali ozaveščevalno trgovino z igračami v Ljubljani, kjer je meja med tistimi za fante in tistimi za punce zabrisana. Dobrodošli v prav posebni trgovini za igrače! Trgovino še do srede, 16. 10., najdete na Starem trgu 30 v Ljubljani. Obiščete jo lahko vsak dan med 12. in 18. uro.

Med dobitniki nagrade Megalizzi-Niedzielski, ki jo Evropska komisija podeljuje mladim novinarjem, vključenim v program Youth4Regions, je letos tudi novinarka našega radia Neža Borkovič. Nagrado so ji sinoči podelili v Strasbourgu, komisijo pa je med drugim prepričala s prispevkom o družbenem pomenu velikih prostranih prostorov v mestih in predanostjo kakovostnemu novinarstvu in privrženostjo evropskim vrednotam. Poleg nje sta nagrado prejeli še Magna Araujo Amorim s Portugalske in Sigrid Hallqvist s Švedske. Nagrado Megalizzi-Niedzielski so ustanovili kot poklon italijanskemu novinarju Antoniu Megalizziju in poljskemu aktivistu in novinarju Bartku Piotru Orenta-Niedzielskemu, ki sta umrla v terorističnem napadu v Strasbourgu leta 2018. Kot je dodala Neža Borkovič, je bila tudi sama prav tedaj v Strasbourgu, zato jo s pokojnima novinarjema veže globlja čustvena vez.

Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije. Klubu Nobelovcev se bodo tako pridružili tudi ameriški znanstvenik David Baker, ki se je doslej že večkrat omenjal med favoriti, in pa britansko-ameriški raziskovalni dvojec iz podjetja Google DeepMind Demis Hassabis in John Jumper. Skupni imenovalec vseh treh so proteini, drobni gradniki življenja, ki so postali v zadnjih letih prava raziskovalna 'meka' na področju biokemije in sintezne biologije. Maja Ratej se je o perspektivnosti proteinov pogovarjala z dr. Ajasjo Ljubetičem s Kemijskega inštituta, ki je bil pred leti na podoktorskem študiju prav v laboratoriju letošnjega Nobelovca Bakerja.

Novinar Boštjan Videmšek je od leta 1999 s terena poročal o vseh večjih vojnah. O ozadju teh vojn, med katerimi večina v taki ali drugačni obliki traja še danes, piše v svoji zadnji knjigi Mir in vojna, ki je izšla pri založbi Umco."Svet okoli nas se je tako zelo spremenil, da – bi rekel alamutovsko – nič več ni sveto, vse je dovoljeno." Foto: Založba UMco

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je po naročilu Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) opravil prvo raziskavo o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Večina ukrajinskih beguncev v Sloveniji živi že dalj časa, več kot 80 odstotkov si jih želi tu tudi ostati. Počutijo se varno, hujših sovražnosti ne občutijo. Več kot tretjina je otrok, ki so vključeni v slovenske šole, slabša je zaposlenost odraslih.

Povišica je naslov gledališke igre francoskega pisatelja Georgesa Pereca, ki bo nocoj doživela prvo premierno uprizoritev na novi nadomestni lokaciji SNG Drama..Mali in veliki oder ter vse ostale dodatne prostore v nekdanjih industrijskih halah so zasnovali 'Vidic Grohar Arhitekti'. O prvih impresijah in delovni vnemi Saša Pavček, Brane Šturbej, Anđelka Nikolić, Vesna Tadel Jurca in Jernej Pristov. Foto: Katja Kodba/SNG Drama Ljubljana

"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske, ki je ponoči potrdila začetek omejenih kopenskih operacij v vaseh na jugu Libanona. Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, so še sporočili.Kaj se je torej na tej točki spremenilo v vojni, ki jo je sprožil vdor palestinskega islamističnega gibanja Hamas na jug Izraela 7. oktobra lani? Komentira novinar in kolumnist Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.

Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.

V Ljubljani poteka že 17. mednarodni bienale sodobne lutkovne umetnosti, kjer so na ogled najboljše domače in tuje lutkovne predstave zadnjih dveh let. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij, od klasičnih marionet do plesnih predstav. Kaj predstavlja sodobno lutkarstvo, boste izvedeli v pogovorih z ustvarjalci predstav Nadobudne pošasti iz Združenega kraljestva, Pinnocchio #3 in Hiša za lutke lutkovnih kolektivov iz Francije.

Evropski teden športa te dni ponuja številne dogodke, povezane z gibanjem in udejstvovanjem v različnih aktivnostih. 23. septembra, ko obeležujemo Dan slovenskega športa, je bil v Ljubljani predstavljen mednarodni projekt SportWay z namenom z namenom organizacije inkluzivnih športnih dogodkov in izmenjave dobrih praks.

Lani so slovenske športne zveze organizirale kar 51 mednarodnih športnih prireditev, 49 jih je sofinancirala Slovenska turistična organizacija (STO), petim prireditvam je posebna sredstva namenila tudi vlada. Kako lahko nov model vrednotenja učinkov velikih športnih prireditev pomaga pri odločanju o (so)financiranju in porabi javnih sredstev?

Zdaj pa selimo v Lutkovno gledališče Maribor, kjer bo jutri zvečer (nedelja) doživel premiero dokumentarni film Gram srca, ta pa nas bo popeljal v središče Ljubljane, kjer so njegovi ustvarjalci spremljali skupino odvisnikov. Pa so zares odvisniki ali so narkomani ali džankiji? Med njimi je razlika, boste slišali v prispevku Sare Zmrzlak, ki se je pred premiero tega filma na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DokuDoc pogovarjala z njegovim producentom Boštjanom Brezovnikom. Po dokumentarno-igrani TV seriji Inhumanum: Umori na Slovenskem je z režiserjem Janom Cvitkovičem odkrival svet uporabnikov drog. V pogovoru boste slišali tudi o zgodbah razbitih družin, rejništva, o prazninah in vrzelih, ki jih gram ne zapolni, do grama preveč.

V Celju do nedelje v okviru sejma MOS poteka tekmovanje v poklicnih spretnostnih SloveniaSkills, kjer v različnih spretnostih tekmujejo mladi med 18. in 24. letom. Njihove izdelke ocenijo zelo strogi in natančni sodniki, na podlagi njihovih ocen pa se mladi strokovnjaki uvrstijo na evropski nivo tega tekmovanja. Zakaj je pomembno, da pripravljamo tekmovanja tudi za dijake poklicnih srednjih šol? Kako uspešni smo Slovenci v teh spretnostih?

Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.

Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.*vsebina je nastala v Varšavi na poletni šoli za ženske European Leadership Academy.

Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.

Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.

Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?

Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?Sogovornici: dr. Vita Poštuvan, Univerza na Primorskem; dr. Saška Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje.  Kje poiskati pomoč v stiski? zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123; TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111; od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski; društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski številki 080 11 55. 

Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.Sogovorniki: vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.

Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.

V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.

V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske. Foto: Zavod modri december

ARD, ZDF, DIE ZEIT, BILD, €uro, €uro am Sonntag in BÖRSE ONLINE. Vse to so mediji, pri katerih sta delali nemški finančni novinarki Daniela Meyer in Astrid Zehbe. Dokler nekega dne nista imeli vsega dovolj. Ustanovili sta svojo založniško hišo in finančno revijo za ženske Finanzielle, s katero si prizadevata za žensko finančno pismenost. Menita, da ne moremo govoriti o ženski emancipaciji, če ženske nismo finančno pismene. Pravita še, da se moramo tudi v službenem okolju večkrat naučiti reči ne in sami nista nikakršni finančni piflarki. Daniela v prostem času rada potuje po Afriki in Kitajski, Astrid pa svoj mir najde v čebelarjenju. *vsebina je nastala v Varšavi na poletni šoli za ženske European Leadership Academy.  foto: Marcus Witte

Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.

Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.

Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.

Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.

Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi iz vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.

Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra. V tednu dni so pod umetniško in dirigentsko taktirko Žive Ploj Peršuh naštudirali note in program za zaključni koncert; na tem se jim bo letos pridružil skladatelj in basist Lauri Porra iz Finske. Na vajah je približno 100 glasbenic in glasbenikov vadilo skladbe iz filmov Kekec, Poletje v Školjki, Boter in drugih, ki jih bo mogoče slišati tudi jutri zvečer v Križankah.

V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.Kaj sploh pomeni obrnjena učilnica, kakšne so prednosti tovrstnega učenja in predavanj sta predstavila prof. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in študent Luka Kavčič.

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku. Prav v Dubrovniku je kot najmlajši Hamlet začel svojo igralsko pot, še kot študent drugega letnika zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Pred nekaj leti se je iz Los Angelesa preselil v Veliko Britanijo, kjer nadaljuje svojo filmsko in gledališko pot.

Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.Poletno vreme bo vsaj za Slovenijo kazalo vse bolj nepredvidljiv obraz, ob čemer klimatologi v Evropi, ki se že tako segreva dvakrat hitreje od dolgoletnega povprečja, opažajo nenavadno hitro segrevanje njenih jugovzhodnih predelov.

To je kratek sprehod po dolgi in bogati zgodovini Statističnega urada (Surs), ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944. Surs je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike, zato ob osemdesetletnici statističnega urada predstavljamo njegovo poslanstvo, pomembno vlogo in delovanje. Kako nam statistiki in statističarke pomagajo iskati rešitve? S podatki!SURS boste še podrobneje boste spoznali, če prisluhnete seriji o statističnem uradu v podkastu Zgodbe. Sogovorniki: Irena Svetin, oddelek za objavljanje podatkov, Zala Jakša, oddelek za odnose z uporabniki, Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Luka Zupanc, vodja oddelka za anketiranje oseb in gospodinjstev, Laura Šuštar Kožuh, vodja oddelka za sodelovanje s podjetji, Simona Klasinc Rozman, vodja oddelka za odnose z uporabniki, Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice Sursa.

Festival Jazzinty je intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, ki se ga vsako leto udeleži do 100 glasbenikov, ki v Novo mesto prihajajo iz vsega sveta. Poleg delavnic, na katerih poučujejo mednarodno priznani mentorji, se izobraževanje zvečer prelevi v žur, koncerte in skupinsko "jammanje".

Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?

Danes kristjani zaznamujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je, kot pravijo, praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta tako številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, kar kaže na to, da je podoba Marije v slovenskem prostoru globoko zakoreninjena.O pomenu praznika za Slovence smo se pogovarjali z več sogovorniki na dveh ključnih romarskih središčih, na Brezjah in Ptujski Gori, začenši z direktorico romarskega urada Brezje Andrejo Eržen Firšt.

Zdravniki opozarjajo, da je lahko vročina nevarna, predvsem za kronične bolnike, pa tudi otroke, dojenčke in nosečnice. Kako je v teh dneh na ljubljanski urgenci, beležijo kaj večji obisk? Na katere opozorilne znake telesa moramo biti pozorni ob veliki toplotni obremenitvi?Sogovornik: dr. Peter Radšel, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana

Italija, Španija in Hrvaška še zmeraj veljajo za najbolj obiskane turistične destinacije v Evropi in po podatkih Eurostata največ turistov prihaja iz držav članic Evropske unije. Mimoidoče turiste smo vprašali, zakaj se odločajo, da raje dopostujejo v domači državi ali nedaleč stran od doma. Je potovanje znotraj domače države res cenejše in kakšne so njihove izkušnje z dopustovanj v državah izven EU?

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj množica navijačev pozdravila slovensko olimpijsko reprezentanco. Prav ob koncu so na oder prikorakali tudi dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrni Toni Vodišek.Prireditev sta vodila Anja Hlača Ferjančič in Aleš Smrekar, v celoti si jo lahko ogledate tudi na portalu RTV365.

V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.

Igre v Parizu zaznamujejo fantastični športni boji, pa tudi odlično vzdušje. Skoraj na vseh tekmovališčih so tribune vseskozi polne. To velja tudi za atletsko. Stade de France je največji stadion, na katerem potekajo olimpijske igre, napolnjen z 80.000 obiskovalci v dopoldanskih in večernih terminih. Stadion pa se zelo hitro izprazni in napolni, brez dolgega čakanja v vrstah. Za to je ključno pragmatično načrtovanje stadiona, pomembno vlogo pa igrajo tudi tisti, ki usmerjajo obiskovalce in jim pomagajo priti na pravo mesto ob pravem času.

Pere Lachaise je eno najznamenitejših pokopališč na svetu. Vsako leto se množice turistov in domačinov ustavi ob grobovih tako neznancev, kot številnih znanih oseb, ki so zaznamovale predvsem 19. in 20. stoletje.

Seine-Saint-Denis je najrevnejši francoski departma severno od Pariza, kjer so svoj dom našli povečini priseljenci. Mešajo se mnoge kulture, slišati je mogoče 140 različnih jezikov. Stopnja kriminalitete je najvišja v Franciji, prebivalci so revni, povprečen Parižan pa ga, čeprav je od središča mesta oddaljen le dobrih devet kilometrov, obišče le takrat, ko športna tekmovanja gosti Stadion Stade de France.

Na prizorišču olimpijskih tekmovanj v golfu sta, poleg Pie Babnik in Ane Belac, aktivna tudi vzdrževalca igrišč Grega Mahkovec in Jan Černilec. Kot pravita prostovoljca, je bila njuna velika želja, da bi lahko tako sodelovala na olimpijskih igrah.

Na olimpijskih igrah se zanimive zgodbe sestavijo kar same. Kajakašica Eva Terčelj nam je tako predstavila svojo kolegico s Fakultete za arhitekturo, ki je v Pariz prišla na študentsko izmenjavo, se zaljubila v mesto in ostala.Katja Jagličić s partnerjem vodi kavarno ONI Coffee Shop in pripravlja slaščice.

Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.

Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.

Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …

Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.

Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.

Z marsikaterega boljšega trga za uteho ob neuspehu odneseš vsaj poln želodec. Pravi bolšjaki pa ponujajo prav vse. Ni ga namreč modernega nakupovalnega središča, ki bi zadovoljil toliko kupcev, kot jih lahko običajen bolšjak.

Razglednico iz Pariza pošilja Aljaž Golčer, ki se je ustavil v eni najbolj priljubljenih turističnih točk v središču prestolnice - Galeries Lafayette. Gre za drugo najbolj obiskano pariško znamenitost, takoj za Eifflovim stolpom.

Dan po uradnem odprtju olimpijskih iger v Parizu so v parku La Villette odprli tudi slovensko hišo, ki bo prihodnja dva tedna prizorišče koncertov, pogovorov, poslovnih srečanj in s tem priložnost, da Slovenija širnemu svetu predstavi vse, kar zna in zmore. Poleg slovenske je v parku še 14 hiš z vseh kontinentov, še preden so te svoja vrata odprla za obiskovalce, smo imeli priložnost pokukati v slovaško, kolumbijsko, južnoafriško, srbsko in brazilsko.

Pariz bo šestnajst dni svetovna prestolnica športa. Že tako turistično eno najbolj obiskanih mest na svetu, v tem času poka po vseh šivih. V času olimpijskih iger bo kdo od Parižanov tudi pobegnil iz mesta, nekateri pa so se odpovedali počitnicam, da lahko doživijo spektakel v domačem mestu.Foto: Toni Gruden, MMC

Tri dni po končnem dejanju v Nici je množica na ljubljanskem Kongresnem trgu pozdravila aktualnega zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji Tadeja Pogačarja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tadejem Pogačarjem, tistimi, ki ga dobro poznajo, in nekaterimi navijači. V oddaji pa poleg utrinkov z včerajšnjega dogodka slišite še, kakšne načrte ima za prihodnjih nekaj mesecev naš kolesarski šampijon. Foto: BoBo

Od bitke med dvema najstarejšima kandidatoma v zgodovini do vprašanja, ali bomo priča izvolitvi prve ameriške predsednice. Ob umiku Bidna postaja predsedniška tekma čedalje bolj napeta. Kdo aktivno spremlja volitve, kdo raje pogleda vstran in koga najbolj skrbi? S tujci na ljubljanskih ulicah debatiramo in iščemo odgovor na vprašanje: Kdo bo postal naslednji predsednik ZDA?

Ulice središča Ljubljane so polne turistov. Ponudba je prilagojena turistom. Kako na turistifikacijo prestolnice gledajo domačini in kje je meja, ko turizma postane preveč?Sogovorniki: Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana; Živa Lopatič, nekdanja vodja pravične trgovine Tri muhe v starem mestnem jedru Ljubljane; Lucija Lila, knjigarnarka v stari Ljubljani; dr. Jaka Repič, izredni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tart v Estoniji, norveški Bodø in Bad Ischl so tri mesta, ki so v letošnjem letu dobila naziv Evropske prestolnice kulture. Pri naši najbližji gre pravzaprav za alpsko regijo Salzkammergut, ki združuje 23 občin, osrednjo vlogo kot prestolnica pa ima mesto Bad Ischl. »Kultura je nova sol«, je njihovo geslo, kar seveda ni naključje, saj je sol del te pokrajine že 7000 let, hállstatski rudnik soli pa velja za najstarejšega na svetu.In če je Hállstatt, idilično alpsko mestece ob jezeru, izjemno priljubljena turistična točka predvsem med kitajskimi turisti, pa je veliko bolj umirjeno v Bad Ischlu, ki pa je bolj kot po soli verjetno znan po tem, da je tam poletja preživljal cesar Franc Jožef prvi, včasih z njim tudi soproga Elizabeta Bavarska - Sisi, še vedno pa v Kaiservilli živijo njuni potomci. Do konca oktobra je v kompleksu cesarske vile na ogled retrospektivna razstava kitajskega umetnika in aktivista Aj Veiveja, ki je verjetno ena največjih atrakcij letošnje ponudbe EPK v Bad Ischlu.

Atenska akropola, ena izmed priljubljenih turističnih destinacij, je zaradi vročine zaprla vrata za javnost. Podnebni ekstremi, kot je vročinski val, ki ga doživljamo v teh dneh, bodo v naslednjih nekaj letih postali stalnica. Kako se z vročino soočajo turisti? Kakšne podnebne ekstreme doživljajo v svojih državah in kako bodo ti spremenili poletne potovalne navade? Od optimistov do skeptikov ta teden z obiskovalci iz tujine razmišljamo o podnebnih ekstremih.

Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.Slovenska humanitarnost po njenem odhodu ne bo več enaka. Manjkala bo kot glas brezimnih ljudi, manjkala bo neštetim ljudem, s katerimi je bila v stiku še vrsto let po tem, ko jim je že uspešno pomagala, in vsem tistim, ki jim je pomagala dobesedno do zadnjega diha. Najbolj bo manjkala družini, svojcem, prijateljem in sodelavcem, ki jim ob tem izrekamo iskreno in globoko sožalje. Slovo od Anite Ogulin bo potekalo z državniškimi častmi, vsa sredstva, podarjena v spomin nanjo, pa se bodo stekala v pred nedavno ustanovljen Anitin sklad za hitro pomoč družinam v stiski. Pridužite se lahko tudi s poslanim SMS sporočilom z geslom ANITA10 na številko 1919. Sogovorniki: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, televizijski voditelj Mario Galunič, Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa, predsednica Nataša Pirc Musar, Ninna Kozorog, soustanoviteljica in nekdanja predsednica Humanitarčka

Ob 40-letnici Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so minuli teden na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli fotografsko razstavo, kjer so na ogled fotografije živali in rastlin, ki domujejo v parku. Praznovanje jubileja se je pričelo z občudovanjem živih bitji, za katere niti ne vemo, da si skupaj delimo prostor, a zaključilo s protestom proti napovedanemu koncertu Magnifica in novemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, ki bi omogočal izvajanje dogodkov na določenih območjih brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Foto: Luka Šparl, arhiv JP VOKA SNAGA

Včeraj se je v zgodnjih popoldanskih urah nad državo razvila obsežna nevihta s točo, ki je klestila predvsem na Štajerskem. Poročajo o več kot 150 poškodovanih stanovanjskih objektih, škodi na vozilih, sončnih elektrarnah, voda je zalila nakupovalno središče. Toča v velikosti jabolk je opustošila tudi sosednjo občino Oplotnica s približno 4100 prebivalci. Foto: MMC RTV SLO

Se je tudi vam kdaj zgodilo, da se vam je nov pralni stroj pokvaril prej kot pečica, ki ste jo kupili v prejšnjem stoletju? Načrtovana zastarelost je termin, ki označuje vrsto zastarelosti, pri kateri proizvajalec umetno skrajša življenjsko dobo predmeta. In ker bomo za popravilo aparata običajno odšteli več kot za nakup novega, seveda raje kupimo novega. Evropska unija se sicer počasi prebuja in sofinancira projekte, usmerjene k reciklaži in vnovični uporabi. Takšen projekt je tudi Poprav’c, ki bo trajal vse do konca tega leta. Gre za popravljalnico električne in elektronske opreme, uporabniki pa svoje naprave popravljajo skupaj s strokovnjakom.Sogovornik: mojster Siniša

Od Švedske, kjer se le poredko uporablja gotovina, do Japonske, kjer je plačevanje s kartico mogoče le v prestolnici. V tokratni epizodi Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o brezgotovinskem plačevanju. Kdaj plačati s kartico in kdaj z gotovino? Kakšne so prakse v državah, iz katerih prihajajo? In kakšne so prednosti in slabosti prehoda na brezgotovinsko družbo?

Kaj sporočajo starši otrokom, ko jim govorijo: "Ne se jezit!"? Kako jim jemljejo frustracijo in jim tako onemogočajo, da bi se prek izkušenj učili razreševati zahtevnejše situacije v življenju? Foto: Žan Osim

Na tolminskem Sotočju se jutri zaključuje 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki že vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke.Foto: David Verlič/Sajeta - Art & Music Festival / David Verlič

Že deseto leto zapored poleti poteka košarkarski kamp Gorana Dragića. Pretekla leta so ga organizirali na Rogli, kasneje pa se je kamp preselil v Laško. Tam se druži 145 mladih iz osmih držav, med drugim z Madžarske, s Hrvaške, iz Srbije, s Škotske in celo iz Kanade.Zapiski: Poslušajte podkast Goran.   Foto: Nik Moder/Sportida

V novi rubriki Glas mednarodne ulice sprašujemo tujce, kaj menijo o aktualnih družbenih polemikah. Prva epizoda je še posebej turistična: platforme za kratkoročno oddajanje nastanitev da ali ne? Kje prenočujejo ljubljanski turisti? Katere so prednosti in slabosti takega najema? Kako bi se znašli, če bi storitev prepovedali? In kakšne so izkušnje domačinov iz držav, kjer na ta način namestitve kmalu ne bo več možno najeti?

Bližamo se polni turistični sezoni. Tudi v hrvaški Dalmaciji po pandemiji beležijo vedno boljše statistike, letos pričakujejo morda ponovno celo rekordne številke, tudi zaradi slovenskih gostov. Kaj pa vse skupaj pomeni za kakovost ponudbe, cene in nenazadnje za okolje. Je trajnostni turizem sploh resna možnost ali zgolj izraz za loščenje od sle po zaslužku zamazane podobe?Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ta konec tedna je dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti, kjer je bila tudi naša ekipa, in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo v sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo – začeli so se namreč že konec 90- let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje, pa v prispevku naše dopisnice iz Posočja Mariše Bizjak.

Festival Gora Rocka je še posebej vpet v lokalno skupnost. Tako na področju dobrodelnosti in prostovoljstva. Sogovornika: - Jani Grahelj, PGD Ponikve-Planota - Karla Kofol, poznavalka zgodovine

Pogovor o vidiku prostovoljstva na najbolj dobrodelnem glasbenem festivalu pri nas. Sogovornici: - Milena Pervanje, vodja eko Gora Rocka - Ela Jermol, prostovoljka v gostinstvu

Na Šentviški planoti poteka 20. festival Gora Rocka, glasbeni festival z dobrodelno noto. O zgodovini in dogajanju v ozadju organizator festivala Jernej Kenda.

V treh dneh se bo na odru 20. festivala Gora Rocka zvrstilo 21 nastopajočih. Kakšno je vzdušje, zakaj se obiskovalci vračajo na Goro Rocka in kako z njo živijo domačini?

Na mednarodnem festivalu uličnega gledališča se bo v najstarejšem desetničarskem mestu zvrstil butični šopek domačih in tujih nastopajočih. V treh bodo predstavili devet atraktivnih in interaktivnih predstav, ko se bo Ana Desetnica odpravila na pot po državi. Do 7. julija bo obiskala štirinajst mest. Pot bo sklenila pri najmlajšem članu festivalske družine v Tolminu.Sogovorniki: Marko Brumen, producent Ane Desetnice na Festivalu Lent Špela Hren Juhart, igralka Merel Voorsluis in Aat Dirks, nizozemska igralca Andrej Tomše, igralec

Med 10. in 13. julijem bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekal Jazz Festival Ljubljana, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki neprekinjeno poteka že 65 let. Začetek festivala v Križankah bo postregel z obiskom New Orleansa, zibelke jazza.Festival sta tokrat umetniško zasnovala glasbeni ustvarjalec in urednik Borja Močnik, ki se je v vlogi sokuratorja preizkusil že lani, ter nekdanja novinarka Dela Tina Lešničar, ki je prvič stopila v čevlje programske vodje glasbenega festivala. Celoten program si lahko ogledate na spletni strani Jazz festivala Ljubljana.

Mineva 50 let od silovitega potresa, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja prizadel Kozjansko. Epicenter potresa je bil na območju Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, v globini približno 13 kilometrov, čutiti pa ga je bilo v krajih polmera 150 kilometrov od tam. Veliko ljudi je tedaj ostalo brez strehe nad glavo, še bolj pa se je potres utrnil v kolektivni spomin po tem, da je v velikih solidarnostnih akcijah povezal tedanjo državo in zaradi posledične obnove tudi povsem spremenil videz krajine.

Včeraj zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da so ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea izpustili iz zapora v Veliki Britaniji. Vkrcal se je na letalo proti severno-marjanskim otokom sredi Tihega oceana, ki so pod ameriško pristojnostjo. Tam je danes ponoči priznal krivdo v samo še eni točki ameriške obtožnice, sodnica pa mu je priznala že prestano zaporno kazen. Julian Assange je po dolgih letih spet združen z družino v Avstraliji, toda kaj vse to pomeni za medijsko svobodo in novinarstvo?Sogovornici: Rebeca Vincent, mednarodna organizacija Novinarji brez meja ter Maja Sever, predsednica Evropske zveze novinarjev, Sindikata novinarjev Hrvaške in novinarka hrvaške javne radiotelevizije.

Mohamed Kaki do še pred nekaj leti ni vedel, da sploh obstaja država, ki se imenuje Slovenija. Ker je njegova država Sirija v vojnem razsulu, je moral je pobegniti in se je znašel tukaj. Toda z njim smo se pogovarjali v slovenščini, saj se zaveda, kako pomembno je znati jezik in se ga intenzivno uči.

Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.

Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti. Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.

Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.Delo ga izpolnjuje, pravi, da se kljub fizičnemu naporu v vinogradu spočije, včasih - pripomni - pa bi tudi vse poslal nekam, ampak se ta čustva kmalu tudi pomirijo. Ob 33-letnici naše države ga sprašujemo, kako je danes biti vinar in kmet v Sloveniji in kakšen je njegov odnos do tradicije in tudi same narave, ki - kot sam pravi - veliko da, ampak včasih tudi veliko vzame.

Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.

Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli."Res imam srečo z ženo", pravi Miha. V Latkovi vasi, kjer živita s tremi otroci, gojita tudi zelenjavo in sadje. In imata 6 kokoši. Razmišljajo tudi o psu. Miha Erič hodi na volitve, ima 5 let delovne dobe in bo jeseni star toliko kot naša država.

Današnji mediji skupaj s fotografijo igramo ključno vlogo pri ustvarjanju resničnosti in oblikovanju naših predstav o svetu, v katerem živimo. Kdo je pojedel največji kos torte, ki so jo politiki razrezali ob vstopu v EU? Zakaj se pred foto objektivom vedno obnašajo tako, kot da snubijo? Kdo je nevesta? Ogledamo si fotografsko razstavo Boruta Krajnca z naslovom Snubitev, fototermin in se med drugim zazremo tudi na prazen oder, kjer se slikajo politiki.

Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.

Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?Sogovorniki:  dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU; dr. Marina Gržinić, filozofinja; dr. Tadej Troha, filozof; dr. Maja Gostič, psihologinja in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije.

Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.

V Mariboru se je začel Festival Lent, ki se v 32. izvedbi vrača h koreninam – na prenovljeni Lent – z novim odrom pred Hišo stare trte. V desetih dneh se bo zvrstilo 22 programskih sklopov. V prepletu glasbene in uprizoritvene umetnosti se bodo zvrstili nastopajoči iz 30 držav. 36. Folkart bo pripeljal v mesto nesnovno svetovno kulturno dediščino Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Portugalske, Paname in Črne gore, pod festivalskim dežnikom pa bodo vnovič združene nevladne organizacije in mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica.

Obiščemo Muljavo pri Ivančni Gorici, kjer na domačiji Josipa Jurčiča v gledališču pod zvezdami vaščani tradicionalno uprizorijo eno izmed njegovih del. Ob 180. obletnici Jurčičevega rojstva pripravljajo uprizoritev zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar, saj hkrati mineva 160 let od njenega izida. Predstava bo obeležila tudi 100-letnico uprizarjanja literarnih del muljavskega rojaka. Kako potekajo vaje 80 ljudi, ki sodelujejo pri uprizoritvi, kako nad amaterskim gledališčem navdušijo otroke in mladino, ter kdo je njihov najbolj zvesti štirinožni gledalec?

Toplovod je kožno znamenje. Malo ponesrečen tatu. Pravno polnoleten tudi po ameriških standardih. Peskovnik odraščanja prepotentnega mulca, ki je mislil, da lahko radio dela drugače. Toplovod je posebno pleme. Zadnji Toplovod bo prvi, ki ne postavlja vprašanj. V zadnjem ste vi tisti, ki sprašujete. Tuzemska toplovodna zastopnika Miha in Cirej samo odgovarjata. Z omejeno odgovornostjo. Ob 21.00. Čisto zares.

O ekonomskih in gospodarskih značilnostih severne slovenske sosede Avstrije je bilo že veliko napisanega in raziskanega. Njen bruto domač proizvod na prebivalca je eden najvišjih med članicami Evropske unije. Zvezna dežela Štajerska in območje njenega glavnega mesta Gradca sta za Slovenijo še posebej pomembni območji, saj predstavljata tudi pomemben vir dohodka za slovenske prebivalce tik ob meji. O prihodnosti in viziji gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska spregovori Karl Hartleb, direktor Izvozne organizacije gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska (ICS Internationalisierungscenter Steiermark). Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

SNG Maribor Operno noč podarja ljudem kot vabilo na koncerte in kot zahvalo za zvesto spremljanje programa v Operi. Tudi tokrat so pripravili program s klasičnimi uspešnicami, znanimi melodijami iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca in Čarobna piščal. Dogodek se prvič pridružuje evropski platformi Dobimo se na vrtovih. Pomemben je tudi za krepitev kulturnega turizma v mestu. V nekoliko spremenjenih programskih različicah se bo že prihodnji konec tedna selil v Mursko Soboto in Velenje, potem pa še na Ptuj in v Portorož.

Verjetno bi se marsikdo začudeno zazrl v nekoga, ki deset dni hodi vzratno. Pred nekaj tedni se je zaključil mednarodni projekt Vzdolž poti ali Along the Walk, kjer so umetniki svoja dela predstavljali med hojo po podeželju. Z umetniškimi vodji se je o izkušnjah in raznih zgodbah med projektom pogovarjala Mojca Jevšek.

Otroška pravljica, ki jo vsi zelo dobro poznamo avtorice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec se tokrat predstavlja v animirani inačici. Prva izdaja je izšla leta 1957, od takrat je nastalo več kot trideset ponatisov in nešteto lutkovnih adaptacij. Film je nastal v režiji Roka Predina, ki je animacijo oblikoval na podlagi ilustracij iz slikanice. Scenarij je napisal Andrej Predin, glas Muci Copatarici pa je posodila igralka Silva Čušin.

Od leta 2008 imamo v Sloveniji register nesnovne kulturne dediščine, vanj je trenutno vpisanih 118 enot in evidentiranih 362 nosilcev. Register vodi Ministrstvo za kulturo, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pa je Slovenski etnografski muzej. Zaporedno številko 1 nosi Škofjeloški pasijon, ki je bil vpisan prvi, pred dnevi pa so v register pod številko 118 vpisali petje partizanskih pesmi, kar je razveselilo ljubitelje te glasbene zvrsti, še posebej pa Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje svojo 80. obletnico. V prispevku je Tatjana Pirc zbrala nekaj podatkov, razlag in zanimivosti o nesnovni kulturni dediščini, vpisih v register in petju partizanskih pesmi, ki so zdaj tudi uradno dobile svoje zasluženo mesto v naši kulturni dediščini. Sogovornici in sogovornik: - Špela Spanžel, strokovnjakinja za kulturno dediščino - Asta Vrečko, ministrica za kulturo - Jožef Roškar, predsednik Partizanskega pevskega zbora

Christina Bauer je v Avstriji prava zvezdnica. Njena predavanja in pekovske delavnice so razprodane, knjige z recepti uspešnice, njena baza Backwelt - pekovski svet v majhnem kraju Tamsweg, pa pravo romarsko središče, kamor se z avtobusi vozijo obiskovalci iz cele Avstrije pa tudi Nemčije in Švice.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na ljubljanskih ulicah in trgih ter v Hiši eksperimentov poteka 15. Znanstival. V okviru festivala, namenjenega spodbujanju ustvarjalnosti ter promociji znanosti in izobraževanja, se bo zvrstilo več kot 80 delavnic in predavanj.Med sprehodom po ljubljanskih ulicah smo srečali kar nekaj demonstratorjev, ki so predstavljali svoje poskuse, se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov Miho Kosem, ki je pobudnik festivala, in iz prve roke od radovedne mladeži izvedeli, kako deluje nenewtonoska tekočina, po kateri lahko posameznik celo teče.

Diplomantka in mlada arhitektka Neža Brankovič je na nedavni podelitvi Plečnikovih nagrad za leto 2024 prejela Štipendijo Plečnikovega sklada. V svojem magistrskem delu, za katerega je bila nagrajena, se je lotila obnove Narodnega doma v Trstu, ideja zanjo pa je nastala ob 100. obletnici požiga Narodnega doma. Kot pravi, želi "posebnost Narodnega doma v Trstu približati vsem in ne zgolj arhitektom, čeprav gre za arhitekturno magistrsko delo".

Drugače bi bilo treba organizirati specializacijo, opozarja predstojnik mariborskega Urgentnega centra Gregor Prosen. Vedno pogostejši so pojavi nasilja v zdravstvenih zavodih. Zanimanja med mladimi za ta poklic je malo. Vedno več pa je tudi paliativnih bolnikov, ki se zaradi pomanjkljive mreže prepogosto znajdejo na urgenci. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine smo odgovore iskali na mariborski urgenci.Sogovorniki: predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen, njegov namestnik Andrej Hohnec in strokovni vodja zdravstvene nege Jernej Mori.

Mednarodni festival Igraj se z mano že vrsto let opozarja na kulturo vključevanja vseh, tudi oseb s posebnimi potrebami, in z njihovo pomočjo pri organizaciji festivala razbijajo mit o nemoči teh oseb, promovirajo solidarnost in sodelovanje. V pripravo festivalskih dejavnosti festivala Igraj se z mano so vključeni otroci in mladi iz Centra Janeza Levca, vzgojno-izobraževalne ustanove, ki je namenjena vzgoji in izobraževanju ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Radio Slovenija tudi letos sodeluje na festivalu 26. Mednarodnem festivalu dokumentarne in radijske drame Prix Marulić na Hvaru z radijskim dokumentarcem o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči. Takšna srečanja so priložnost za spoznavanje novih ljudi in veliko učenja, kajti organizatorji festivala so povabili udeležence z več kot 30 držav, da na različnih kotičkih Hvara poslušajo kratke radijske igre in dokumentarce.

Umetnostna galerija Maribor je s trienalom Umetnost in okolje EKO 9 razstavne luči uperila v okoljsko krizo. Potem ko so leta 2021, po 15-letnem premoru v osmi izvedbi oživili nekdanjo tovarno MTT v Melju, so razstavo devete izdaje Oči v skali umestili v nekdanji sanatorij v središču mesta. Grozečo okoljsko katastrofo naslavljajo z grozo. Upoštevajo tradicijo pripovedovanja, prepleteno s filmom, in dajejo moč primarnemu čustvu – strahu, da nas prebudi iz otopelosti do opozoril znanosti, za katere se zdi, kot da se nihče ne zmeni zanje. Sogovornik: Jure Kirbiš, umetniški vodja trienala in kustos v Umetnostni galeriji Maribor.

V Slovenski kinoteki odpirajo prvo obsežnejšo razstavo, ki je posvečena filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine. Razstavo sta zasnovala Kristina Ravnikar in Matevž Jerman, oblikoval pa jo je Ranko Novak. Ogledate si jo lahko do 22. decembra v razstavnem prostoru Slovenske kinoteke. Karpo Godina je zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma. S filmom se je začel ukvarjati že v rani mladosti. V svojem velikem opusu je bil v skoraj šestih desetletjih priča številnim spremembam v družbi, ki so vplivale tudi na filmske ustvarjalce.

Lanskoletne ujme so jo močno zagodle tudi na Kamniškem. Narasla Kamniška Bistrica je marsikje odnesla mostove, spreminjala strugo, za nameček so svoje dodali plazovi, ki so grozili še dolgo v jesen. Vse to je močno udarilo tudi tamkajšnje turistične ponudnike. Kako so prebrodili krizo?Sogovorniki: Miša Stanko, Kraljev hrib Tomaž Štefe, direktor družbe Velika planina Boštjan Jelovčan, Zdravilni gaj Tunjice

Po več kot obetavnem začetku lanske turistične sezone v kampu Šobec pri Bledu so v uspešnost nato posegle poletne in jesenske ujme. V avgustovskih, ki so najmočneje prizadele Koroško, jim je bilo precej prizaneseno, je pa kamp veliko škodo utrpel v novembrski ujmi. Pozanimali smo se, kakšna je bila škoda in kako jim jo je uspelo odpraviti pred začetkom letošnje sezone.Sogovornik: Uroš Ambrožič, direktor kampa Šobec 

Po avgustovskih popolavah pomembno vlogo pri ponovnem zagonu turističnih lokacij v Sloveniji igra tudi Slovenska turistična organizacija. Številke pred začetkom nove turistične sezone so zelo vzpodbudne. Kakšni so načrti za slovenski turizem, kako turiste vabimo v kraje, ki turistično še niso preveč obremenjeni ter zakaj so tudi športne prireditve zanimive za turizem, razlaga Martina Gojkošek, vodja korporativnega PR-ja pri Slovenski turistični organizaciji.

Koroška je do nedavnega veljala za butično turistično destinacijo zunaj glavnih turističnih tokov. To se je povsem obrnilo v obdobju korone, ko so ljudje iskali ravno to - odmaknjene kraje. Prostih mest v glavni turistični sezoni na turističnih kmetijah ni bilo več, vedno več obiskovalcev je spoznavalo koroško gostoljubje in odmaknjenost te naše najbolj severne slovenske regije.Vse se je obrnilo na glavo avgusta lani. Uničujoče poplave so drle čez povsem novo urejene turistične nastanitve. In kar je še huje, turizem v vsej regiji je ugasnil čez noč. K sreči višje-ležeče turistične kmetije v poplavah niso bile prizadete, so pa sredi sezone ostale brez prihodkov od turizma. Pa ne le v Mežiški dolini, s tem so se soočali tudi v drugih dveh dolinah Mislinjski in Dravski, ki ju poplave niso prizadele. V novo turistično sezono stopajo z optimizmom, s tisto pravo koroško trmo, po kateri tudi slovijo sicer gostoljubni Korošci.

V Zgornji Savinjski dolini so po podatkih Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije poplave avgusta lani prizadele več kot 50 turističnih ponudnikov. Med njimi so bili tudi Kamp Menina, park cvetja Mozirski gaj in Športni center Prodnik. Pri njih smo preverili, kakšno je stanje skoraj eno leto pozneje.Sogovorniki: Jure Kolenc, lastnik kampa Menina Urša Fürst, direktorica kampa Menina  Elica Bele, vodja parka cvetja in muzeja na prostem Mozirski gaj Edvard Jurjevec, lastnik Športnega centra Prodnik

Prizorišče letošnjega evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Tacnu je močno prizadela avgustovska ujma, ki je popolnoma uničila tamkajšnji kajakaški center. Skoraj 10 mesecev kasneje je podoba Tacna drugačna. Že dan po poplavah so tukaj začeli s čiščenjem prizorišča in s postopno obnovo centra. Obnova danes še vedno poteka, vendar je danes že vse nared, da evropsko prvenstvo poteka nemoteno.

Slovaško in tudi Evropo je zaznamovala novica o poskusu atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica. Napadalec ga je ustrelil po seji vlade, ko se je želel premier rokovati z lokalnimi prebivalci. Politično ozračje na Slovaškem je precej razgreto, nazadnje je odmevala odločitev Ficove vlade, da ukine tamkajšnjo javno RTV in ustvari novo. Tik pred evropskimi volitvami pa marsikdo opozarja na vzpon različnih radikalnih in ekstremističnih idej. O političnem kontekstu dogodka in o tem, kakšne so razsežnosti dogodka v okviru Evropske unije, z našo dopisnico Majo Derčar.

Pred letošnjim finalom Evrovizije, ki poteka v Malmü preverimo sveže informacije iz zakulisja odrskih nastopov, sprehodimo pa se tudi po ulicah tega švedskega mesta, ki te dni živi z evropsko glasbo.

Ena večjih rekreativnih športnih prireditev pri nas poteka že od četrtka, danes se zaključuje s tradicionalnim pohodom ob poti, kjer je stala žica okupirane Ljubljane in s tekom trojk, kjer se tekači v ekipnem duhu spopadejo z izivi Ljubljanskih ulic in okoliških vzpetin. Na pohodu in v središču mesta, kjer je na Kongresnem trgu stal cilj za tekače, smo ulovili vzdušje prireditve, ki se je je udeležilo dobrih 35.000 ljudi.

Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišimo zvok drona, vidimo ga ne. Nas kdo snema? Koga naj obvestimo? To je le nekaj vprašanj, ki se porajajo ob vse pogostejši uporabi brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti?

Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.Sogovorniki, člani Društva prijateljev kaktusov Slovenije: Peter Jerin Dalibor Salobir Jure Slatner Zvone Rovšek Primož Komel

Ob dnevu Evrope je danes še prav posebej slovesno in razgibano na Goriškem. Pripravili so številne kulturno-umetniške prireditve, predstavitve različnih evropskih projektov ter delavnice na temo spoznavanja evropskih vrednot, ustanov in čezmejnega povezovanja. Mladi z obeh strani meje na Goriškem se namreč pripravljajo na simulacijo razprav v Evropskem parlamentu, na Bevkovem trgu v središču Nove Gorice oblikujejo tržnico aktivnosti, postavili so celo hišo Evropske unije.

Profesor Manfred Kets De Vries je eden vodilnih svetovnih mislecev na področju voditeljstva. V Ljubljani je v okviru IEDC poslovne šole Bled pripravil predavanje o tem, kako voditi z modrostjo. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako na vodenje vpliva zasebno življenje vodij in zakaj je med nami toliko slabih vodij.Foto: Boris Pretnar za IEDC - Poslovno šolo Bled

V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.16. maja 2010 je bila Nedeljska gostja Nataše Zanuttini.

Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura. Sogovorniki: Silva Mlinarič in Vesna Pavel, obe sta bili Murašici, tako so rekli delavkam v Muri; Borut Meh, od 2002 do 2007 predsednik uprave v družbi Mura; Aleš Černi, krojač in modni oblikovalec, njegova mama je bila šivilja v Muri; dr. Nina Vodopivec, antropologinja, ki se raziskovalno posveča procesom postsocialisične tranzicije, proučuje delavke in delavce, ki so pogosto spregledani in utišani. Zapiski: To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del; To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del; To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del.

Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.Zadnja leta pa Sinji vrh postaja poznan tudi po sirih, ki so prav gotovo posebni po okusu in po tem, da zorijo v skritem rovu v osrčju gore. Poskusite jih lahko v penzionu Sinji vrh, tega vodi Kristijan Vidmar, ki skupaj z Davidom Ličnom stoji za butično sirarno Golden Ring Cheese.

S pevcem in kitaristom skupine Jet Black Diamonds Urbanom Koritnikom se spominjamo, kako je bilo začenjati svojo glasbeno pot v Vipavski dolini. Z njihovim menedžerjem in organizatorjem ajdovskega glasbenega festivala z dušo Ale v Pale Urbanom Repičem pa o tem, kako so lokalci sprejeli njihov festival. Pomudili pa smo se tudi pri Sladkih problemih.

13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.Pot kurirjev in vezistov je označena z zelenimi smerokazi z znakom, ki predstavlja silhueti kurirja in kurirke s titovko in s pogledom, uprtim v prihodnost, ter rumeno-modro markacijo. Tudi po tej več kot 1000 kilometrov dolgi poti so nekateri že tekli, ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij jo je pretekel v celoti. Sogovorniki: Zora Sušnik, predsednica Društva prijateljev poti kurirjev in vezistvo NOV Slovenije Radovan Skubic - Hilarij, ultramaratonski tekač in kolesar

Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.

Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.

Vipavska dolina v zadnjem desetletju postaja vse bolj prepoznavna predvsem zaradi odlične gastronomske ponudbe, bogate naravne in kulturne dediščine ter raznovrstnih možnosti za dejavnosti v naravi. Kombinacijo vsega smo izkusili na kolesarski turi od Ajdovščine do Vipavskega Križa.Vodili so nas: Jani Peljhan, lastnik turistične agencije Wajdušna Veronika Koren, turistična vodnica na destinaciji Vipavska dolina Dean Batista, turistični vodnik in organizator pri agenciji Wajdušna Mirjana Bužanin, lastnica trgovinice Darovi Vipavske v Vipavskem Križu

Ajdovščina ima večstoletno industrijsko dediščino, moč Hublja je v tem okolju v različnih obdobjih spodbudila veliko podjetniških začetkov. In ravno iz Ajdovščine prihaja eden izmed najbolj znanih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in inovator na področju električnih letal.

V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.Dogajanje pa se v Ajdovščini začne že prej. Že v četrtek so začeli z registracijami tekačic in tekačev. Nekaj smo jih ujeli tudi pri vpisu in zbrali njihova pričakovanja. Na Lavričevem trgu smo pospremili tudi otroške teke, zvečer pa še tekačice in tekače, ki so se spopadali s 165 in 110 kilometri.

Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.Pes vodnik je nepogrešljiv pripomoček in prijatelj slepi osebi, ki mu pomaga in olajša življenje. S slepim gre povsod: na banko, v službo, v gledališče, po opravkih, tudi tja, kamor psi sicer ne smejo. Pes vodnik je v službi, ko ima na sebi oprsnico in vodilo, ki ga z levo roko drži slepa oseba, v desni pa belo palico. V oddaji tudi o tem, kako psi vodniki pomagajo slepim, kako te pse šolajo, kateri so primerni za vodnike in kateri ne. Sogovorniki: Sabina Dermota, Maja Golob, vaditeljica psov ter Matjaž Zanut, Kinološka zveza Slovenije in član komisije za pse vodnike.  

Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?

Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca. Odkritje črne luknje, ki ima skoraj 33 Sončevih mas in ki je od Zemlje oddaljena 1950 let potovanja svetlobe v smeri ozvezdja Orla, so objavili v torek v ugledni reviji Astronomy and Astrophysics. Sogovornik: dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UL

Slovensko lutkarstvo na avstrijskem Koroškem živi že pol stoletja in ob tej častitljivi obletnici koroški lutkovni ustvarjalci gostujejo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Danes bodo odigrali svoje uprizoritve, predvajali dokumentarni film ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile njihovo delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah njihovih predstav. Jubilejna uprizoritev, ki prihaja na naš oder Mrličožerec se tako ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Če vam kdo po telefonu ali prek spleta ponuja bajne zaslužke ste lahko 100% prepričani, da gre za takšno ali drugačno obliko goljufije. In še to: vaša banka na ta način od vas nikoli ne bo zahtevala ne osebnih podatkov ne podatkov o bančnem računu ali bančni kartici. Pravzaprav je dovolj da veste to.

Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. O graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu govori gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oziroma čez Vrhovlje in Plave, z nami deli Majda Korenjak iz Podsabotina.

Potem, ko se je v Mariboru zaslišala sirena za začetek neposredne nevarnosti, so najdeno letalsko bombo na gradbišču na Teznem uspešno dezaktivirali. Nekaj minut pred 11.00 je sirena naznanila konec nevarnosti. Ljudje, ki so se zjutraj morali umakniti iz območja se lahko vrnejo, preklicana je tudi prepoved zadrževanja na prostem na območju od 400 do 600 metri od najdišča. S prizorišča se oglaša Sara Zmrzlak.

Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.

V Mariboru so 80 let po silovitem bombardiranju zavezniških letal še vedno prisotne ostaline tistih časov. Možnost najdbe neeksplodiranih bomb je ob dejstvu, da so jih na mariborskem območju odvrgli skoraj 16 tisoč, razmeroma veliko, hitrost njihovih odkritij pa večinoma narekujejo infrastrukturni projekti. Pred nedeljsko dezaktivacijo zadnje, ki jo so našli v bližini nekdanje tovarne letal, se zazremo v leto 1944, zatem pa pogledamo v leto 2024. Spregovori Oskar Neuvirt, upokojeni poveljnik regijskega štaba in pirotehnik, ki je v poklicnem življenju opravil več ducat intervencij.

V finalu dražbe za podpisano čelado, s katero je Peter Prevc v Planici še zadnjič pristal na najvišji stopnički in poletel v športni pokoj, je največ, 30 tisoč evrov, ponudil Samo Kupljen, (Bauhaus), ki izkupiček namenja otrokom iz projekta Botrstvo.V zaključku dražbe na Valu 202 sta sodelovala Denis Potočnik, (McDonald's), in Samo Kupljen, (Bauhaus). Oglasil pa se je tudi Peter Prevc, ki je sporočil, da čelado z veseljem predaja: "V višji namen." Dražba, ki sta jo vodila Aleš Smrekar in Tadej Košmrlj, se je začela z izklicno ceno 10.947 evrov za čelado. Samo je ponudil 11 tisoč, medtem ko je Denis zvišal na 15.001 evro. Oba sta še nekajkrat zvišala svojo ponudbo, a na koncu Denis ni šel več čez 24 tisoč, kolikor jih je ponudil Samo. Tik ob zaključku pa je končni znesek povišal še za šest tisoč evrov. 30 tisoč evrov, ki jih je Samo namenil za podpisano čelado Petra Prevca, je tako končni znesek desete večje dobrodelne dražbe na Valu 202 za otroke v projektu Botrstvo. 

Pomembno je, kaj dajemo vase, toda v izobilju ponudbe, popustov in akcij pogosto spregledamo, kakšna je prehranska vrednost hrane, ki jo kupujemo, kako zdrava ali nezdrava je ta hrana, največkrat pa ostane tudi povsem zakrito, kakšna je okoljska in družbena škoda v ozadju tega, kaj se znajde na našem krožniku.Sogovorniki: Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Léa Auffret, svetovalka za mednarodne zadeve pri Evropski potrošniški organizaciji, Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

Tokratna reportaža je lahko zamisel za planinski izlet po marsikomu neznanih krajih, umik v samoto, pa tudi knjižni namig. Marjan Bradeško, sicer magister računalništva, je začel pisati že v osnovni šoli in nadaljeval s članki za Planinski vestnik. Avtor dveh popotniških vodnikov in dveh poslovnih priročnikov je v svoji zadnji knjigi Hodim, torej grem, ki je njegovo prvo leposlovno delo, opisal marsikomu neznane kraje, ki jih je raziskal in prehodil.Eden takih leži na najsevernejših obronkih Trnovskega gozda, kjer so za nekoč velikimi kmetijami ostali le razvaline in prelepi razgledi, tudi na Julijce, ki od tam niso prav pogosto ujeti v objektiv. Knjiga je izšla pri Planinski založbi, pri kateri prav s planinskim leposlovjem skušajo ljudem približati tudi take ne najbolj poznane in obiskane hribe, kot je vrh Skopice, na katero nas je vodil Marjan Bradeško.

Original interview with Sir Roger Penrose: In today's edition of FrekvencaX, the guest was Roger Penrose, a highly eminent figure in the world of mathematical physics, often associated with Stephen Hawking. Throughout his long career, Penrose has made significant contributions, particularly in the theory of general relativity. He is also the author of the so-called Penrose-Hawking theorems on singularities, which brought him the Nobel Prize. In the podcast, we explore with him what is considered fashionable in modern physics, what constitutes faith, and what falls into the realm of fantasy. We also touch upon the question of how to 'calculate' understanding in artificial intelligence and how enigmatic brain physics is. Author: Maja Ratej Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem v teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tudi tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado. V oddaji se z njim sprašujemo, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo pa se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.

Te dni smo v mislih že pri skakalcih v Planici, zato tudi petkovo reportažo na Valu selimo tja. A ne na skakalnice, ampak v prostor tik ob njih. V Nordijskem centru v Planici so namreč nedavno zagnali človeško centrifugo, posebno napravo, v kateri človek leži, z vrtenjem pa lahko poljubno spreminjajo vpliv gravitacije nanj. Planiški laboratorij je ena izmed le treh ustanov, v katerih bo Evropska vesoljska agencija iskala odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in habitate na Luni in Marsu.Raziskovala sta Nik Škrlec in Maja Ratej. Pomagal jima je glavni raziskovalec Igor Mekjavić. Poslušajte tudi:  Radiovedni z Nikom: Kako gravitacija vpliva na naše organe?

Študenti Višje strokovne šole BIC Ljubljana so se kot edina evropska šola uvrstili med deseterico izbranih v finale mednarodnega Nasinega kulinaričnega izziva za pripravo astronavtskega zajtrka. Žirijo so prepričali z zasnovo posebnega ješprenja s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem, jed zmagovalne ekipe, ki bo znana sredi aprila, pa bo Nasa tudi vključila v prehrano astronavtov. Mentorica Katarina Smole in ena od študentk v ekipi Hana Wolf opisujeta, kaj vse zahteva zasnova zajtrka za pogoje mikrogravitacije na vesoljski postaji.

Kakšen je položaj kulturnih ustvarjalk? Več moških kot žensk uživa poklicno stabilnost in zaposlitev za polni delovnik v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kaže poročilo "Ženske v umetnosti in kulturi – umetnice, ne muze". Ženska dela predstavljajo le 3 do 5 odstotkov stalnih zbirk po Evropi in Združenih državah Amerike. Da moški svojo kariero lažje usmerjajo kot ženske, ugotavlja UNESCO. S takšnimi in podobnimi temami se predstavljajo tudi avtorice na Festivalu dokumentarnega filma, ki se je pri nas začel v sredo, na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi s prizadevanjem za izboljšanje delovnih pogojev za ženske na teh področjih pa nenehno opozarjajo tudi na festivalu Mesto žensk, ki se je odvil pred kratkim. Kakšen pa je položaj žensk v neinstitucionalnih gledališčih?

Vpisi na srednje šole in fakultete so že v polnem teku in po dolgih letih precej pičlega zanimanja za poklice v gradbeništvu, letos kaže, da je zanimanja precej več. Osnovnošolci lahko poklice spoznavajo tudi na posebnih tehniških dnevih, ki jih organizirajo fakultete. Beton in preostale materiale ter konstrukcije pa tudi malo drugačne delavnice s področja gradbeništva, geodezije in vodarstva spoznavamo na tehniškem dnevu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Število pi predstavlja razmerje med premerom kroga in njegovim obsegom. Njegove decimalke se nizajo v neskončnost in se nikoli ne ponovijo. To pomeni, da verjetno vsebujejo tudi vaš rojstni datum, EMŠO, ali pa morda številko vašega bančnega računa. 14. marec velja za dan števila pi, za svojega si ga je izbrala tudi matematika. Prav tako se je na ta dan rodil Albert Einstein in umrl Stephen Hawking.O vsem naštetem z dekanom Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Janezom Bončo.

Pri nas pa ta teden nadgradimo še z današnjim Slovenskim dnevom možganov, ki vse od leta 2016 poteka pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa od koder prihajata dr. Maja Bresjanac in Lana Blinc s katerima se Maja Ratej pogovarja tudi o projektu za najmlajše Robijev kovček, v katerem so tudi namigi kako lahko vsi v kar najboljši kondiciji ohraniti naše možgane.

Prvega aprila letos naj bi po nekaterih napovedih v Slovenijo pripeljal hitri vlak FrecciaRossa, ki bi slovensko prestolnico povezal z lombardijsko – z Milanom. Po začetnem navdušenem pisanju o novih, hitrejših in udobnejših možnostih potovanja iz Slovenije v Italijo, pa se je zdaj izkazalo, da zaradi infrastrukturnih in drugih pomanjkljivosti povezave še nekaj časa ne bo pri nas. Kdaj jo lahko pričakujemo in kaj je treba še postoriti, da bomo tudi v Sloveniji pozdravili rdečo puščico?

Nekaj let po zaprtju obalne ceste za promet, naj bi priobalni pas začel dobivati novo podobo. V ta namen je bil razpisan javni natečaj, ki je prinesel zanimive rešitve. Sogovornica: - krajinska arhitektka Darja Matjašec, predsednica ocenjevalne komisije

Kakšen je pložaj žensk v znanosti?

Od 8. februarja do 12. marca, do gregorjevega, ko je bil včasih prvi spomladanski dan ‒ dan, ko se ženijo ptički ‒ je v Ljubljani LUV fest, festival ljubezni, umetnosti in vandranja. V sklopu festivala je bilo v mestu kar nekaj vodenja s temo ljubezni, na primer, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so predstavili zgodbo o nesojeni ljubezni med Ivanom Tavčarjem in Emilijo Terpinc, v Muzeju novejše zgodovine so poiskali tiste, ki jih je pretrgala 1. svetovna vojna, še vedno pa je organizirano vodenje po starem mestnem jedru, na katerem med drugim izvemo, kaj je bil namen preduhov oziroma "usranih gas" in zakaj na Starem trgu ni številke 13. Vmes pa vandrovce po skritih kotičkih Ljubljane spremljajo svetlobne instalacije, Brbotanje Mateja Bizovičarja, vodenje pa se konča na Kongresnem trgu s čudovito svetlobno Kozmično privlačnostjo Janeza Grošlja, ki je najlepše vidna, ko se stemni.

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov? Sogovornik: Tomaž Okorn, MMC   Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

V Ankaranu te dni poteka 31. posamično državno prvenstvo v standardnem šahu za mlade do 8, 10, 12, 14, 16 in 18 let za leto 2024. Pomerilo se bo več kot kot 180 tekmovalk in tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov in društev. Med prijavljenimi je kar devet aktualnih državnih prvakov in prvakinj od dvanajstih možnih. Z mladimi šahisti se pogovarjamo o tem, kaj jih pri šahu privlači, kako drugačno je šahovsko razmišljanje in o ljubezni do šaha.

Dr. Dušan Keber je upokojeni zdravnik, nekdanji minister za zdravje, zdaj pa tudi aktivist, ki si v zadnjih letih prizadeva za prenovo javnega zdravstva. Poudarja, da v svojem življenju še ni doživel tako slabih razmer v slovenskem zdravstvu, ki se slabšajo zadnjih 20 morda 30 let. V pogovoru komentira trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, pove, kaj obžaluje iz svojega mandata ministra za zdravje ter se sprašuje zakaj Vlada ne poseže v trenutno stavko. Poslušajte tudi: Kako bo potekala oskrba bolnikov po 1. marcu? Javno zdravstvo na operacijski mizi (dr. Valentina Prevolnik Rupel, Borut Mekina, Brigite Ferlič Žgajnar)

Preverjali smo, kakšne bodo razmere v zdravstvu po 1. marcu, po umiku soglasja zdravnikov za nadurno delo, od Štajerske do Primorske. V mariborskem zdravstvenem domu je 26 zdravnikov umaknilo soglasja, ker pa jih kar 23 med njimi družinskih zdravnikov, lahko nastopijo težave predvsem pri organizaciji dela v družinski medicini. Kako bodo delovale družinske ambulante, tudi ambulanta za neopredeljene, kot tudi dežurstva in nujna medicinska pomoč? Več skrbi za delo po 1. marcu je občutiti v zavodih na Goriškem, v slovenski Istri za zdaj paciente še pomirjajo. O preklicu soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih ne razmišljajo, večina ima namreč tudi sama zunanje sodelavce, brez katerih kakšnega programa ne bi mogli izpeljati. Nadejajo si, da bi do sporazuma prišlo čim prej. V ZD Ljubljana natančno število zdravnikov, ki stavkajo, vodstvu ni znano, ker se vsak odloča za stavko samostojno, so nam povedali … gre pa, kot so dodali, zgolj za posameznike. Prav tako je zelo nizek tudi odstotek tistih, ki so umaknili soglasje za nadurno delo. Poslušajte tudi: dr. Dušan Keber: Priča smo načrtni razgradnji javnega zdravstvenega sistema Javno zdravstvo na operacijski mizi (dr. Valentina Prevolnik Rupel, Borut Mekina, Brigite Ferlič Žgajnar)

Iztekajo se zimske počitnice za približno 153.000 učencev in dijakov iz osrednje in zahodne Slovenije. In čeprav so prve asociacije ob tem za marsikoga smučanje, toplice, zimovanja in druge počitniške dejavnosti, je lahko – kot pravita Anže in Jakob iz Čadrga - čisto zabavno tudi doma na kmetiji. Njuno družino smo obiskali na ekološki kmetiji Pri Kumru v vasici visoko nad sotesko Tolminke.

Kaj dogaja? Aktualne družbenopolitične afere kar kličejo po obdelavi v televizijski satirični oddaji. Ob začetku nove sezone, ki prinaša vrhunsko politično satiro, presenetljive glasbene priredbe, odlične imitacije in zanimive gostje, se pogovarjamo z enim od ustvarjalcev oddaje Robertom Petanom.

V večernih urah smo na festivalu Ment. Gre za enega vodilnih predstavitvenih festivalov in konferenc v naši regiji, ki že 10. zapored v Ljubljano prinaša svežo glasbo in najpomembnejše akterje v glasbeni industriji. Dogajanje se je začelo že sinoči, na deseti rojstnodnevni zabavi, na kateri so glavno vlogo odigrali domači MRFY. V ljubljanskem Kinu Šiška je tudi Val 202.

Dosegli smo vrh, gripa in druge akutne okužbe dihal začenjajo pojenjati, ob tem pa je dobro tudi to, da je pred nami še teden in pol počitnic, ko je stikov med nami manj. To bi lahko še dodatno zavrlo širjenje okužb, pravi virologinja Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Kaj je to moškost, kakšen je idealnotipski moški in kaj je nasilje na podlagi spola? To so vprašanja, ki jih je skupina mladih raziskovalcev na področju študij moškosti zastavljala svojim sovrstnikom iz srednjih šol po celotni Sloveniji. Gre za projekt Carmia, ki je v okviru Mirovnega Inštituta ozaveščal mlade o nasilni moškosti kot preventivnem pristopu k preprečevanju nasilja na podlagi spola. Z izvajalci projekta smo se pogovarjali o tem, kaj nam o dojemanju še vedno precej "tradicionalne" moškosti povedo odzivi srednješolcev. Zapiski: Dokumentarni film Onkraj moških in moškosti (2011)

Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presenetila informacija, da bodo morali nazaj v Ukrajino. Sogovornica: Cvetka Kernel, koordinatorica projekta

Ob 460. obletnici rojstva italijanskega astronoma Galilea Galileija razmišljamo o njegovem pomenu v zgodovini. Kot razlaga astrofizik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter, je bil Galilei prvi človek, ki je uporabil teleskop za pogled v nebo in iskal resnico z eksperimentom. Kot še poudarja, je bil človek moderne dobe in tudi precej podjeten znanstvenik. Naredil je ogromno eksperimentov, ki so postali že skoraj kultni. Kljub temu pa je po vseh teh stoletjih še vedno zanimivo, da ga Cerkev še vedno ni povsem priznala oziroma popravila krivice, ki mu jo je storila. "Še vedno nima spomenika," ob tem ugotavlja dr. Zwitter.

Kdaj ste neko stvar storili prvič? In kako se tega prvič spominjate? Prvi poljub, prvi seks, prva zaljubljenost, prva resna zveza so pomembni mejniki v življenju mladostnikov, ki včasih neopaženo zdrsnejo mimo in se jih čez čas morda niti ne spomnimo več. Novinarki Neža Prah Seničar in Urška Henigman se potrudita, da se mladi svojih prvič spominjajo in o njih tudi govorijo ter s tem morda še koga pomirijo, da je vse to, kar doživljajo, normalno.Projekt Prvič je televizijsko in radijsko sodelovanje. Slišite ga lahko na Radiu Prvi v okviru podkasta Prvič in gledate na TV Slovenija vsak ponedeljek ob 20.30.  Zapiski: Prvi del podkasta Prvič: Šok; Mladi za Prvič; Skit.

Slab odstotek otrok, ki se rodijo pri nas, oziroma približno 12 na mesec, na svet s seboj prinese tudi srčno napako. Številne je mogoče pozdraviti, a je zdravljenje praviloma dolgotrajno, starši pa se ob tem pogosto počutijo nemočni, prestrašeni in nerazumljeni v svojih stiskah. Tudi zato društvo "S srcem za srčke" staršem že nekaj let nudi informiranje, pomoč in podporo, posebno akcijo risanja srčkov po vrtcih in šolah pa o teh prirojenih težavah skušajo ozaveščati že najmlajše. Maša Pavokovič in Predsednica društva Maja Mesič Štrubelj sta namreč tudi sami izkusili stiske takega starševstva in vesta, kaj staršem takrat najbolj pomagalo.

Bloudkova priznanja so najvišja državna priznanja v športu. Slovenski šport je v skoraj neverjetnem rezultatskem razcvetu, seveda pa niso samo vrhunski tekmovalni športni dosežki tisti, ki jim je treba namenjati državne časti. Tu so še številni posamezniki in posameznice, ki delujejo v ozadju, pogostokrat povsem entuziastično in prostovoljno. Z lanskimi dopolnitvami zakona o Bloudkovih priznanjih so najvišjih časti deležni vsi dobitniki olimpijskih in paralimpijskih medalj, medalj z olimpijad gluhih in naglušnih športnikov ter šahovskih olimpijad. Takšnih, ki niso bili nagrajeni v preteklosti je še 37, nagrade jim bodo podelili še letos, na letošnji 59. podelitvi pa so bili bolj v ospredju nagrajenci za življenjska dela.

Izšla je prva knjiga nove zbirke Založbe ZRC z naslovom "Osemdeseta: Pojmovnik nekega kulturnega polja". To je knjiga Civilna družba Tomaža Mastnaka.V knjigi je zbranemu gradivu iz osemdesetih let, s katerim je prikazal in dokumentiral takratne razprave, dodal kritično refleksijo. Z zgodovinsko distanco ugotavlja, kaj smo takrat spregledali in kdaj se nismo zavedali drugih sil, ki so takrat še delovale pri nas in usmerjale našo zgodovino. Izid knjige je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Sogovorniki: dr. Tomaž Mastnak, prof. dr. Oto Luthar, zgodovinar in ZRC SAZU, dr. Gorazd Kovačič, sociolog

Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite je ta konec tedna prvič organizirala zimski tabor za družine. Šport je namreč eden najpomembnejših dejavnikov pri krepitvi samozavesti in vključevanju v družbo, osrednji cilj tabora na Rogli pa je mladim in njihovim družinam predstaviti čim več aktivnosti.

Na Večni poti le streljaj stran od ljubljanskega živalskega vrta je v zadnjih dveh letih in pol zrasel eden od najsodobnejših raziskovalnih kompleksov pri nas. Potem ko so bili dolga leta strpani v pomožnih prostorih, garažah in celo ladijskih kontejnerjih, je zdaj Nacionalni inštitut za biologijo tik pred odprtjem. 36 milijonov evrov vredna naložba na več kot 6500 kvadratnih metrih novih prostorov prinaša tudi novo vrhunsko raziskovalno opremo. Od čebelnjaka in karantenskega rastlinjaka na strehi, do najsodobnejših laboratorijev in rastlinskih karantenskih komor. Inštitut, kjer s pridobitvijo novih prostorov napovedujejo krepitev znanstvene odličnosti in možnosti za gostovanje uveljavljenih strokovnjakov v tujini. Sogovorniki: prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo; izr. prof. Bojana Žegura, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka; dr. Nataša Mori, vodja oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov; doc. dr. Danilo Bevk, oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov; dr. Jernej Polajnar, oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov; doc. dr. Alenka Žunič Kosi, oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov; prof. dr. Maruša Pompe Novak, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo; doc. dr. Špela Baebler, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo;  dr. Darja Stanič, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo; dr. Magda Tušek Žnidarič, oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo.

V Črni na Koroškem se danes družijo in merijo ekipe v graditvi gradov Kralja Matjaža. Gre za že 32. prireditev po vrsti, v vseh teh letih pa so tekmovalci postavili kar 1430 skulptur v čast Kralja Matjaža. V občini si sicer prizadevajo, da bi dogodek vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Dogodek se bo sklenil jutri, ko bo program tradicionalno namenjen otrokom.

Čas se odšteva, nihče ne ve, kaj se zgodi, ko se na uri izpiše 00:00. V Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju so odprli novo, prav posebno sobo pobega. Že na prvi pogled opazite arhitekturno posebno stavbo v obliki orbite, ki v notranjosti obiskovalcem ponudi svet vesolja, zvezd, lun in raket.

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem. Kakšna so ob vstopu na obvezniški trg tveganja, kakšne so omejitve in pričakovani donosi? Gost Roka Kužela je poznavalec obvezniških trgov Primož Cencelj, izvršni direktor za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Brane Zorman, glavni pevec in ustvarjalna sila legendarne punkovske skupine O! Kult v osemdesetih letih, o uradni izdaji skladbe Zvestoba pri ljubljanski elektronski založbi KRI records.

V 17. stoletju so letečo žuželko, ki oprašuje cvetlice, čebelo imenovali bučela. Tovrstne informacije o tem, kako je zvenela slovenščina v preteklosti, lahko sedaj najdete v digitalizirani obliki Megiserjevega slovarja iz leta 1603, ki je ena od novosti posodobljenega portala Slovarjev Inštituta za slovenski jezika Frana Ramovša ZRC SAZU – Fran. Ta že od leta 2014 marsikoga vsak dan rešuje iz takšnih in drugačnih jezikovnih zagat.

Včeraj so v Groningenu v sklopu showcase festivala Eurosonic podelili prestižne nagrade Music Moves Europe. Med nagrajenci večera je bil tudi naš dvojec freekind, ki ga sestavljata Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič. Med 15 nominiranci opaznejših glasbenih ustvarjalcev sta nagrado žirije, ki jo sestavlja pet uglednih ljudi iz svetovnega glasbenega posla, prejeli prav oni, žirija pa je svojo odločitev pospremila z besedami “Pri freekind obožujemo vse. Njuna glasba je kot velik objem. Tako sanjav”. Letna nagrada Evropske unije, ki spodbuja še neuveljavljene umetnike, da ohranjajo in predstavljajo Evropsko unijo, zmagovalcem prinese potrditev za naprej in denarno nagrado v vrednosti 10.000 evrov. Dvojec Freekind, ki je tik pred odhodom v Groningen izdal najnovejši singel Made it, po podelitvi nagrad pa v sklopu festivala Eurosonic tudi nastopil in navdušil, se je tako pridružil seznamu preteklih zmagovalcev, med katerimi so tudi Stromae, Rosalía, Dua Lipa, Hozier in drugi. V Groningenu, kjer poteka festival, je Neja Jerant pred mikrofon povabila Saro in Nino ter preverila prve vtise in njune načrte za naprej.

Od naftnega črpališča Hoima v Ugandi do pristanišča Tanga v Tanzaniji je 1500 kilometrov. Ravno na tej liniji trenutno poteka gradnja najdaljšega naftovoda na stari celini. Gre za poseg v okolje, ki bi povzročil nepopravljivo škodo. Gradnja naftovoda je rokah francoskega podjetja in tudi nafta bi se izvažala pretežno v zahodne države.Da bi zaščitili svoje okolje in človekove pravice, se prebivalci Ugande zdaj obračajo na evropske institucije, kjer se sprejema nova Evropska direktiva o odgovornosti podjetij glede trajnostnega delovanja. Situacija v Ugandi, je zgolj eden od primerov neokolonializma in "strganja Afrike". O stanju v Ugandi in o novi evropski direktivi sta spregovorila aktivista Nicholas Omonuk Okoit in Maxwell Atuhura.

Konec lanskega leta je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini odprlo za javnost prenovljeno Hišo aleksandrink. V njej je na ogled zapuščina, ki so jo tri stoletja prinašale iz Egipta. Namen Hiše aleksandrink pa ni samo razkazovanje posod in svilenih oblek, temveč tudi ohranjanje spomina na te požrtvovalne in emancipirane ženske.

Ta teden smo napeto pričakovali Nasino izstrelitev pristajalnika Peregrine proti Luni. Misija je del Nasinega programa komercialne dostave tovora na Luno. Sprva je šlo vse po načrtih, pristajalnik se je uspešno ločil od nove rakete Vulcan, potem pa so se začele težave, zaradi katerih so pristanek na Luni odpovedali. Aljoša Masten, ki na Multimedijskem portalu RTV Slovenija že vrsto let spremlja teme in novice v povezavi z vesoljskimi misijami, je za Val 202 komentiral na novo razplamtelo vesoljsko tekmo, v kateri igrajo čedalje večjo vlogo tudi zasebni ponudniki. ZAPISKI: Prispevkom Aljoše Mastna lahko sledite na Multimedijskem portalu RTV

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU so razglasili besedo leta 2023. To je postala ujma. Drugo mesto je zasedla nutrija, tretje uvrščena pa je bralna pismenost. Za novotvorjenko so razglasili strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence, za kretnjo preteklega leta pa solidarnost.Sogovorniki: dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu, dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu, Valerija Škof z Zveze društev Gluhih in naglušnih Slovenije v znakovnem jeziku, tolmačila je Mojca Korenjak.   Zapiski: Izbor za besedo leta 2023: ujma

Na Valu 202 smo vseskozi v dobri družbi vrhunskih športnic in športnikov. Tokrat so pred naše mikrofone stopile slovenske zmagovalke tekem za Zlato lisico: Mateja Svet, Nataša Bokal in Tina Maze. Urška Horvat je zaradi zdravstvenih težav druženje na 60. Zlati lisici izpustila. Foto: MMC RTV SLO/T. O., Mateja Svet na Zlati lisici 2024

To je reportaža iz La Paza, natančneje iz Case Verde in samoorganizirane Skupnosti Awichas. Awichas v ajmara kulturi, iz katere izhajajo, pomeni babice.V tej prvotno izključno ženski skupnosti babic, ki je nastala že v osemdesetih, imajo danes dom in prostor za druženje - sicer v manjšini - tudi achichos ali v prevodu dedki. S časom se je Skupnosti awichas kasneje pridružil še vrtec in medicinski center alternativne medicine, iz česar je nastala krovna organizacija Ajmara, skupnost v urbanem okolju Pampajasija. Ta je za etnično skupino ajmara, ki tradicionalno naseljuje visokogorje Andov, a se je zaradi različnih okoliščin začela vedno bolj preseljevati v mesto, izjemnega pomena.

Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa? Uporabljajte javni prevoz, pustite avtomobile doma, vozite se s kolesom ali se na pot odpravite peš in res dobro premislite vsako pot v center mesta v naslednjih dveh letih, opozarjajo številni v povezavi s spremembami prometnega režima v centru Ljubljane. V povezavi s tem pa gre tudi poziv delodajalcem, (javnim) podjetjem, ki so v Ljubljani, da premislijo tudi o kakšni posodobitvi delovnih pogojev in možnosti dela od doma oziroma na daljavo.  Sogovornika: Žiga Leban, Ljubljanska parkirišča in tržnice, Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa Dodatne informacije: Policisti ob začetku obsežnih del: Zastoji se bodo pojavljali tudi tam, kjer jih doslej ni bilo V četrtek se začenja podiranje nadvoza nad Dunajsko cesto

Strojetvor, že izbrana novotvorjenka leta. Besedo za stvaritev umetne inteligence si je izmislil oziroma jo predlagal Marko Koder. V zadnjih enajstih dnevih smo vam predstavili vseh enajst kandidatk za besedo leta 2023. Gentrifikacija, draginja, nutrija, "štempljanje", ujma, osebni zdravnik, nevihtna celica, ujma, vojna, zal in UI so kandidatke, za katere lahko v spletni anketi glasujete do 9. januarja in s tem pomagate izbrati novo besedo leta. Hkrati vas na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vabijo tudi, da napišete pesem, ki bo vključevala vseh 11 letošnjih kandidatk. Tudi to bodo razglasili 9. januarja, prav tako kretnjo leta … še nekaj dni lahko glasujete na www.beseda-leta2023.si.

Nevihtna celica je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi, ki so zaznamovali to poletje. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda vojna je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem zaradi številnih vojnih konfliktov, ki še vedno trajajo in ki so vzplamteli na novo. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Ujma je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi in najhujšo naravno katastrofo v Sloveniji.Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Nutrija je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z besedami kot so: odstrel, lov, ... Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Skoraj vsaka tretja ženska je imela izkušnjo nasilja, z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka dvajseta je bila posiljena. Po podatkih vseevropske raziskave iz leta 2014 žrtve nasilje večinoma zamolčijo – najhujše primere nasilja partnerja je prijavilo samo 14 odstotkov žensk, samo lani pa so v Sloveniji zabeležili tudi 13 femicidov. Po ocenah društva SOS telefon je primerov nasilja za 20 odstotkov več, kot kažejo številke, a ostaja neprijavljeno zaradi občutka krivde in sramu. Po izsledkih različnih raziskav mine v povprečju sedem let, preden žrtve zapustijo nasilni odnos, in preden zares odidejo, se prav tako povprečno sedemkrat vrnejo. Praznike smo preživeli z uporabnicami mariborske Varne hiše, ki so to notranjo moč našle. V hiši novih začetkov, varnosti in zaupanja, kjer se srečujejo strah pred novim začetkom, opolnomočenje in razmišljanje o novem življenju in korakih, ki bodo privedli do njega. Predbožično dogajanje je spremljala Sara Zmrzlak.   Žrtve nasilja v Sloveniji se lahko obrnejo po pomoč na katerokoli od organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja:  policija (113),  anonimni telefon policije (080 1200), center za socialne delo,  SOS telefon (080 1155),  Tom – telefon za otroke in mladostnike (116 111),  Zavod Emma (080 2133).        

Bralna pismenost je ena izmed enajstih kandidatk za besedo leta 2023. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Zal je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, morda ne toliko uporabljana, zato pa toliko bolj iskana beseda lani. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Pri Frekvenci X smo se v preteklosti lotili tudi Božička. Če seveda pustimo dvom o njem ob strani in se prepustimo domišljiji, nas je zanimalo, kako dobremu možu v rdeče-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke. S kalkulatorjem, ravnilom, obilico fizalne in matematične premetenosti, celo kvantne mehanike, je v ta izziv zagrizel dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani, z njim se je pogovarjala Nina Manfreda, bral je Miha Švalj.

Osebni zdravnik je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v prvi polovici leta, ker smo se očitno potem ukvarjali še z drugimi rečmi. Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo. Na Valu 202 smo se odločili, da vam jih predstavimo. Vsak dan, do končnega izbora 2. januarja, po eno.

Odpravili smo se v Pravljično deželo. V knežje mesto, kjer je te dni resničnost prepletena s pravljičnostjo in kjer ne iščejo potrditve odraslih, ampak otrok. Že 24. izvedba otroškega prazničnega dogajanja v sedemnajstih programskih dneh združuje vile, škrate in druga pravljična bitja.

Letos zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil leta 1953 posnet in poslan v kinematografe. Ob tej priložnosti so v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili razstavo Vesna – še vedno mlada, 70 let slovenske filmske uspešnice. Z razstavo se ob filmu poklanjajo tudi Mateju Boru, ki je za Vesno napisal scenarij ‒ letos je minilo 110 let od njegovega rojstva. V rokopisni zbirki NUK-a namreč hranijo tudi Borovo zapuščino, v kateri je shranjeno njegovo ustvarjanje za ta film. Na razstavi je poleg gradiva iz Narodne in univerzitetne knjižnice na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo. Na Valu 202 smo se odločili, da vam jih predstavimo. Vsak dan, do končnega izbora 2. januarja, po eno.

Da se greh pove, grešnika pa ne, je rad dejal pokojni Pavel Medvešček, ki so mu posoški staroverci zaupali izročilo predkrščanskega verovanja. A staroverstvo ni bilo živo samo v Posočju, ampak tudi na Krasu, kar pričajo staroverska naravna obredna mesta, ki jih dobro pozna Boris Čok. V svet staroverstva, ali kot raje reče sam naravoverstva, ga je vpeljala že bižnona oziroma prababica in tako praktično že vse od mladih let zbira pričevanja starejših ljudi o staroverskih obredih o svetih krajih predkrščanske dobe. Pred tremi leti pa je ustanovil tudi slovensko rodnoversko skupnost Otroci Triglava.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, od včeraj pa med enajstimi finalistkami že izbiramo novo. Na Valu 202 smo se odločili, da vam jih predstavimo. Vsak dan, do končnega izbora 2. januarja, po eno.

Morda ste slišali, da so v sredo dopoldne v Ljubljani zaznali močan vonj po plinu, zaradi česar so številni poklicali na Upravo za zaščito in reševanje, na terenu so bili gasilci, delavci Energetike Ljubljana in policija.No, izkazalo se je, da se je vonj razširil s fakultete za farmacijo. Kot so ob tem pojasnili na fakulteti, se je plin sprostil med eksperimentom v jutranjih urah, kjer naj bi med načrtovano kemijsko reakcijo nastala organoselenova spojina. V zrak naj bi v najslabšem primeru ušlo 100 miligramov spojine v plinastem stanju, ki pa ima zelo nizek prag zaznavnosti vonja, zato so jo tudi zavohali na širšem območju Ljubljane. Med drugim so jo zaznali na dva kilometra in pol oddaljeni fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer smo se o tovrstnih spojinah pogovarjali z dr. Krištofom Kranjcem, docentom na področju organske kemije.

Zamude vlakov, ki so posledica investicijskih del na slovenski železniški infrastrukturi, bodo dolgoročno prinesle boljše razmere v železniškem prometu in s tem tudi za uporabnike. Sliši se obetavno, trenutni položaj pa je kritičen. Kdaj bodo ta dela končana in kakšne so sploh trenutne kratkotrajne rešitve, smo se pozanimali na Slovenskih železnicah in na Inštitutu za politike prometa.Sogovornika:   Marko Peterlin, Inštitut za politike prometa Uroš Zierer, služba za marketing na Slovenskih železnicah

Tako je na šesti podelitvi priznanj faca leta povedala Izabela Škornik, gimnazijka, Unicefova junior ambasadorka in ena izmed letošnjih dobitnikov priznanj. Faca leta vsako leto postane 12 otrok in mladostnikov, ki nas v tistem letu navdušujejo in navdihujejo. Letošnji nabor nagrajencev je bil pester tako po starosti kot po tem, s čim se nagrajenci ukvarjajo. "Od mladih fac se lahko naučimo, da se pri tem, kar počnemo, ne zmenimo za to, ali je to pomembno, ali bo prineslo točke in ali bomo v očeh nekoga drugega zato boljši. Početi moramo tisto, kar se nam zdi pomembno, in zato, ker nam je mar," je povedala članica strokovne žirije in odgovorna urednica časopisa za otroke Časoris doktorica Sonja Merljak Zdovc.

Z basistom skupine Tabu smo se pogovarjali shodu ljubiteljev ameriških avtomobilov in velenjski glasbeni sceni.

Ena od zanimivosti mesta Velenje je tudi ta, da je muzej v Velenjskem gradu starejši od samega mesta. Mesto je letos obeležilo 64 let, muzej 66. Je pa muzej oktobra v Bratislavi, na podelitvi nagrad Živa za najboljši slovanski muzej leta, prejel posebno nagrado za vodenje in učinkovitost ekipe. Z eno od razstav, z mastodontom pa so bili tudi nominirani za Valvasorjevo nagrado.Razstava o mastodontih vsekakor je ena bolj obiskanih razstav muzeja, Veroniki Gnezda pa je fascinantna zgodba o afriški zbirki, več pa nam pove v pogovoru z direktorico in višjo kustosinjo v Muzeja Velenje, Tanjo Verboten.   Foto: Tanja Verboten

V terenskem studiu Vala 202 smo gostili kar nekaj glasbenikov, in čeravno Velenje velja za velesilo slovenskega repa, bodo z nami predvsem glasbeniki drugačnih glasbenih zvrsti, kar pa pomeni le to, da je Velenje tudi glasbeno raznovrstno. Tokrat gostimo Mihaela Hrustlja.

Praznično vzdušje je okužilo številna evropska mesta, med drugim tudi prestolnico sosednje Hrvaške, ki se je v teh dneh spremenila v pravo adventno pravljico. Zagreb ponuja široko gastronomsko ponudbo, številne koncerte ter dogajanje za mlade in najmanjše. Je pa res - za storitve boste morali odšteti kar nekaj denarja.

Zdaj pa o verjetno najbolj znanem velenjskem festivalu – o dragulju v tej festivalski kroni – Pikinem festivalu, nad katerim še posebej bdi direktorica javnega zavoda Festival Velenje, Barbara Pokorny. Kako to, da je Pika našla svoj dom prav v Velenju?Foto: Pikin festival

V dodobra zapolnjeni Knjigarni Konzorcij v Ljubljani je dvoje legendarnih alpinistov našega časa predstavilo novi alpinistični knjigi. Reinhold Messner je spregovoril o svoji knjigi, ki nosi naslov Podobe smisla. Kot prvo te vrste jo je po skoraj 80. knjižnih izdajah napisal skupaj s svojo ženo Dianne, ki je prav tako prišla na predstavitev. Povabil ju je slovenski alpinist in avtor knjige z naslovom Mojih 33 odprav Viki Grošelj. Kot kaže Messnerjev primer življenje najboljše alpiniste obdaruje dvakratno: najprej že med samimi plezalnimi podvigi, potem pa še s spomini, ki jih na stara leta lahko podoživljajo v dolini.

Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet, a lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti. Snega v gorah sicer ni veliko, več kot meter šele nad nadmorsko višino 2000 metrov, a nevarnosti na gornike v visokogorju kljub temu prežijo na vsakem koraku. Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, specifične snežne razmere, pogosto tudi močan veter, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Na to je v tem tednu, ob začetku zimske sezone v naših gorah na Pokljuki opozorila tudi Planinska zveza Slovenije.Sogovorniki: Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije

Približno 300 000 velikih gospodinjskih aparatov na leto pri nas pokupijo gospodinjstva, 150 000 hladilnikov, 200 000 televizorjev in od 10 do 15 milijonov drobne opreme. Podatek smo izvedeli na predstavitvi kampanje Itak, da se da; nastala je pod pokroviteljstvom družbe ZEOS, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo, sijalke, baterije in sveče. Ob tem pa v družbi spodbujajo tudi ponovno uporabo, souporabo in popravilo aparatov. In prav temu, da se kakšno stvar da popraviti tudi doma, je namenjena kampanja Itak, da se da. V 100-ih videoposnetkih, ki jih je sooblikoval ljubiteljski serviser Siniša Martin, želijo posameznikom ponuditi orodja in znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, na drugi strani pa z njimi spodbujamo podaljševanje življenjske dobe aparatov in s tem tudi sodelovanje z lokalnimi servisi. Posnetki so na voljo na kanalu Še sem uporaben na YouTubu in na spletni strani www.zeos.si. Za konkretna vprašanja, namenjena serviserjem, pa je na voljo stran Kam s tastarim na Facebooku.

Čeprav so danes mogoče že odšle v pozabo, se jih večina spominja s posebno toplino. Govorimo o znamenitih, doma narejenih punčkah iz cunj, ki jih poznajo po celem svetu in so mnoge v otroštvu spremljale na vsakem koraku. Unicef Slovenija s pomočjo punčk iz cunj že 20 let zbira sredstva za program cepljenja otrok proti osmim nalezljivim otroškim boleznim v državah v razvoju. Vsaka ročno narejena punčka, ki je na ogled na razstavi na Ljubljanskem gradu, predstavlja otroka iz države v razvoju, ki ga je treba cepiti in potrebuje našo pomoč.

Danes je svetovni dan boja proti aidsu in v središču Ljubljane se je odprl muzej spolno prenosljivih okužb v nočnem življenju. Vanj se vstopi skozi nožnico in prva stvar, na katero naletimo, so miti, ki ne držijo. Na primer, da med menstruacijo ženskam ni treba uporabljati kondoma ali da pri oralnem seksu ni mogoče dobiti spolno prenosljive okužbe.Foto: Bobo

Improvizacijsko gledališče je šport, kjer kraljujeta domišljija in spontanost, kjer so atleti profesionalci v soočanju z nepredvidljivim. Njihov cilj je jasen: iz predlogov občinstva brez scenarija in pripomočkov uprizoriti bodisi komičen ali tragičen, zagotovo pa edinstven prizor. Bogato tradicijo improv gledališča pri nas že 30 let ohranja vseslovensko prvenstvo v improvizaciji - Impro Liga. O pomenu impro gledališča smo se pogovarjali s prvo in tretjo generacijo Impro Lige.

"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila. Tatjana Pirc je v letih 2019 in 2020 zbrala številna pričevanja, dejstva, mejnike in zanimivosti o Adrii Airways. Epizode, ki jih je pripravila, sestavljajo zgodbo, ki jo najdete v podkastu Adria4ever in v aplikacijah za podkaste.   Foto: Katarina Kolenc - Pogovori, objemi, poljubi … 

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženjaVsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Med povsem sveže izdanimi knjigami, predstavljenimi na letošnjem knjižnem sejmu, je tudi knjiga Ivana Ilicha, na Dunaju rojenega rimskokatoliškega duhovnika, po očetu Hrvata, avstrijsko-ameriškega filozofa, družbenega kritika, teologa, antropologa in poliglota, ki je velik del življenja preživel na obeh ameriških celinah. Tudi na podlagi svojih lastnih izkušenj dela v različnih družbah in okoljih je razvil nekatere nekonvencionalne, samosvoje in pogosto za otopelo družbo precej radikalne in provokativne ideje in razmisleke o sistemih, ki vse bolj ukalupljajo družbe in z njimi slehernikov vsakdan. Več kot 50 let po izidu smo zdaj prvič dobili tudi slovenski prevod njegovega najbolj znanega dela z naslovom »Razšolanje družbe«, ki utečene načine in dosežke šolanja postavlja v povsem drugačno luč. Bi torej šole in vso družbo morali najprej razšolati?

Nekaj utrinkov in izjav nagrajencev, prejemnikov stanovske nagrade Čuvaj/Watchdog medijskim ustvarjalcem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.

Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma smo gostili zdravnika infektologa, pisatelja, podkasterja in spletnega vplivneža Davida Zupančiča. Leto dni po izjemno uspešnem prvencu Življenje v sivi coni je izdal svojo novo knjigo z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri z dobronamernimi, znanstveno podkrepljenimi in anekdot polnimi zapisi spodbuja bralca k drobnim spremembam, s katerimi bo življenje lažje obvladljivo in predvsem mirnejše. V pogovoru govori tudi o soočanju z besednimi kritikami, učenju čuječnosti in tudi o učinkih čarovniških trikov s kartami. Pogovor je vodila Maja Ratej, posnela sta ga tonska mojstra Damjan Rostan in Vladimir Jovanovič.

Smučarski navdušenci že nestrpno čakajo začetek nove smučarske sezone, saj ta po dolgem času prinaša tudi novosti na slovenskih smučiščih. Kar devet gorskih centrov je bilo uspešnih na razpisu za nepovratna sredstva iz evropskega sklada React, tako da po dolgih letih suše lahko govorimo o nekakšni modernizaciji naših gorskih centrov.

Na novinarskem festivalu Naprej/Forward, ki poteka te dni, razpravljajo o različnih temah. Tudi o medijski krajini, ki se spreminja vse hitreje, o digitalizaciji medijev in vprašanju, ali bomo čez 20 let še gledali televizijo in brali časopise. Zbrali bomo razmišljanja novinarskih kolegov, ki svoje delo opravljajo pri različnih časopisnih in televizijskih hišah.O prihodnosti tradicionalnih medijev razmišljajo priznane urednice in novinarke. Razmišljanja je zbrala Neža Borkovič, na terenu pa je snemala Sabina Zorman. Sogovornice: odgovorna urednica Nedeljskega dnevnika Tatjana Tanackovič, direktorica in odgovorna urednica informativnega programa PRO PLUS Tjaša Slokar Kos, voditeljica TV Slovenija Elen Batista Štader.

Potem ko je upravni odbor podjetja OpenAI, ki je javnosti pred letom dni predstavilo jezikovni model ChatGPT, odstavil izvršnega direktorja Sama Altmana, je nekaj dni zatem sporočil, da so dosegli dogovor o njegovi vrnitvi na mesto izvršnega direktorja. Dogajanje v vrhu podjetja OpenAI je v teh dneh pritegnilo veliko pozornosti svetovne javnosti. Upravičeno? In na kakšne zaplete v ozadju nakazuje?Sogovornika: dr. Sašo Dolenc, urednik portala Kvarkadabra dr. Blaž Zupan, raziskovalec in predavatelj na področju strojnega učenja in umetne inteligence na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko

Le nakaj ur po tem, ko je 22. novembra 1963, torej pred šestdesetimi leti, ura v Dallasu odbila poldne, je pod streli atentatorja umrl 35. predsednik ZDA John F. Kennedy. Časopisne naslovnice z vsega sveta je vrsto let skrbno iskal in zbiral slovenski novinar in urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin. Zdaj jih postavlja na ogled v hodniku Cankarjevega doma in napoveduje mesec JFK.Šest desetletij po enem od najbolj razvpitih in skrivnostnih atentatov v zgodovini, atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, misli Alija Žerdina, Uroša Lupuščka in Toneta Kregarja niza Nina Zagoričnik.

V založbi Slovenskega doma Zagreb je izšla knjiga o slovenskih taboriščnikih v najbolj brutalnem ustaškem taborišču. V prvi poglobljeni raziskavi o usodi Slovencev v NDH, ki vključuje podatke o več kot 400 taboriščnikih, več kot 300 jih je v Jesenovcu tudi umrlo, je opisan del grozovite zgodovine, ki ga prejšnja država z namenom preprečevanja mednacionalnih konfliktov ni želela preveč izpostavljati.

Za Slavonijo je značilna nižinska ravnica, kjer je nekoč bilo dno Panonskega morja. Kljub bogati naravni, zgodovinski in kulturni dediščini, pa mladi odhajajo. Mimo številnih zapuščenih hiš smo prišli tudi v mesto Vukovar, ki je bilo leta 1991 zravnano z zemljo.Toda številni mladi Slavonci ostajajo in so odločeni, da se ne bodo vdali v usodo, ki jim jo piše tragična polpretekla zgodovina, ampak bodo obrnili nov list in, čeprav tam ni več morja, tudi s turizmom ustvarili drugačno prihodnost.

Volemija je zimzeleno drevo, visoko od 25 do 40 metrov. Ima značilno lubje, ki je temnorjavo in grčasto, zato lahko spominja na čokoladne kosmiče. Čeprav je drevo na prvi pogled videti kot jelka ali tisa, nanj zagotovo še niste naleteli med sprehodom v gozdu. Predvsem zato, ker v naravi raste samo na osameljenem rastišču v majhni osamljeni soteski v Avstraliji.Volemija je sila zanimiva razstlina, še živeči fosil, za katero je veljalo, da je izumrla že pred milijoni let. Odkrili so jo po naključju vsega tri desetletja nazaj. Najdemo jo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Odpeljemo se v središče največje vinorodne dežele – v Maribor, kjer javno martinovanje prirejajo že 38 let. Letos vnovič z dvodnevnim praznovanjem z več kot 70 lokalnimi ponudniki na več prizoriščih. Čeprav ima praznik korenine daleč v preteklosti in še zdaleč ni samo »mariborski«, so ga v štajerski prestolnici vzeli za svojega.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, ki v teh dneh praznuje 85. obletnico. Njene zgodovinske korenine pa lahko najdemo že v letu 1693, ko je skupina kranjskih cerkvenih in posvetnih izobražencev ustanovila Akademijo delavnih, to je bila Academia operosorum.O SAZU, njegovih temeljih, vlogi, poslanstvu in izzivih časa smo se pogovarjali z: akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc, podpredsednico SAZU, akademikinjo zasl. prof. dr. Alenko Šelih,  akademikom prof. dr. Petrom Štihom, predsednikom SAZU, akademikom prof. dr. Jožefom Muhovičem, tajnikom razreda za umetnosti, in vodjo Biblioteke SAZU Petro Vide Ogrin.

Osebne izpostavljenosti visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju v Sloveniji so nizke in v povprečju dosegajo malo več kot odstotek zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti, kaže najnovejša študija Inštituta za neionizirna sevanja. V njej so preučevali zlasti prispevek nove tehnologije 5G. Kot ugotavljajo, največ k povprečni izpostavljenosti prispevajo radijski in televizijski oddajniki, opažajo tudi povečevanje sevanja, ki ga prispevajo WiFi naprave, tehnologija 5G pa je z 2-odstotnim prispevkom na spektru sevanj na petem mestu.Gosta: dr. Damjan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji in dr. Peter Gajšek, direktor Instituta za neionizirna sevanja.

Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.Kot je v pogovoru z Mirando Bratkič pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, so astronomi že v petek zaznali močen sončev izbruh, tako so morebiten severni sij napovedovali tudi pri nas. Pojav se je v zadnjih tednih pojavil tudi nad Veliko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Najlepše viden je običajno jeseni in spomladi, pogostost tega pojava v srednji Evropi pa je odvisna od dejavnosti Sonca.

Danes je malo znano, da so nekoč pri nas živeli Cobenzli, plemiška rodbina, ki je imela v posesti kar nekaj gospostev in gradov in se je povzpela med najvišje avstrijsko plemstvo z najvišjimi dvornimi funkcijami. Glavni junak naše zgodbe o Cobenzlih je Janez Filip, ki je leta 1777, kot diplomat na nadvse kočljivi misiji v Francijo, spremljal cesarja Jožefa II., ki naj bi preveril posteljne težave svoje mlajše sestre Marije Antoanete in njenega soproga, francoskega kralja Ludvika XVI. O teh tajnih zadevah, ki so bile sicer javno znane, Janez Filip Cobenzl, kot se za diplomata spodobi, v svojem dnevniku, ki je nastal na tej misiji, ni pisal. Omenja pa številna druga srečanja. Dnevnik je pred kratkim iz antikvariata Steffen Völkel Rare Books pridobila Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenija, izredna finančna sredstva za nakup pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Po skoraj štirih tednih od napada Hamasa na Izrael je v povračilnem izraelskem bombardiranju število žrtev v Gazi preseglo 9000. Civilisti nimajo nobene prednosti ali zaščite pred vojaškimi tarčami: izraelska vojaška letala so že večkrat napadla begunsko naselje Džabalija, napadene so šole pod zastavo združenih narodov, bombe padajo v neposredni bližini največje bolnišnice v Gazi Al-Shifa, kamor se je zateklo več deset tisoč ljudi. Izraelska vojska je potrdila tudi napad na konvoj reševalnih vozil.Stopnjuje se izraelska kopenska ofenziva. Humanitarne razmere v enklavi pa so do skrajnosti zaostrene: skoraj polovica bolnišnic v Gazi zaradi pomanjkanja goriva ne more več zdraviti bolnikov, primanjkuje zdravil, pitne vode, hrane. Unicef opozarja, da je v Gazi vsak dan ubitih ali ranjenih več kot 400 otrok. Pozivov k vsaj humanitarnemu premirju ognja je vsak dan več. Morda se nam zdi Gaza daleč, a lekcije preteklosti so jasne: nobena država ni otok in vsaka vojna zamaje in vpliva na ves svet. Kakšno je stališče Slovenije, ki bo z novim letom postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov?

Tri doline – Mežiška, Dravska in Mislinjska – ter tri pogorja – Karavanke, Pohorje in Kamniško Savinjske Alpe – sestavljajo sestavljanko dežele, ki jo poznamo kot Koroško. Koroške kmetije so v primerjavi s kmetijami po drugih koncih Slovenije velike, a je večina gozd, obdelovalne površine in travniki pa so strmi in zahtevni za obdelovanje. Morda je tudi zato delež kmetij, ki imajo poleg kmetijske dejavnosti priglašeno tudi dodatne storitve razmeroma visok. Množičnega turizma ne poznajo, pretežni delež tistih, ki jih obiščejo za več dni pa se nastani v eni od številnih turističnih kmetij, ki jih zaznamujejo gostoljubnost, dobrosrčnost in ljubezen do domače zemlje.

Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, pri kateri gre pravzaprav za jemanje obrazne maske po človekovi smrti. Koliko takih mask je shranjenih v slovenskih javnih zbirkah, je bil cilj raziskave, ki je pri nas potekala v okviru evropskega projekta TRACES - Posredovanje sporne kulturne dediščine z umetnostjo. Od intervencije h koprodukciji, izvedlo pa jo je Društvo za domače raziskave. Rezultati raziskave so zdaj zbrani v znanstveni e-monografijo Odlivanje smrti, ki jo je skupaj z društvom izdal Inštitut za novejšo zgodovino. Zbirka mask z vsemi podatki pa je javno dostopna na portalu Zgodovina Slovenije – Sistory, ki nastaja v okviru dejavnosti raziskovalne infrastrukture Slovenskega zgodovinopisja.

Stečki so skrivnostni monoliti različnih oblik iz srednjega veka, ki so posuti pretežno po današnji Bosni in Hercegovini, najdemo pa jih tudi v Črni gori, na Hrvaškem in v Srbiji. V sedemdesetih letih so jih popisali in ugotovili, da jih je sedemdeset tisoč, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih je morda tudi sto tisoč in več. Večina stečkov je v vlogi nagrobnega spomenika, večina je brez okrasja, drugi imajo vklesane slikovne motive, tretji pa napise v izumrli glagolici in bosančici. Že nekaj let vznemirjajo slovensko arheologinjo Sašo Čaval, raziskovalko z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, ki je na razpisu za utrditev samostojne raziskovalne poti Evropskega raziskovalnega sveta pridobila skoraj 2,8 milijona evrov sredstev.

Obračunavanje kdo, komu, koliko in kako, nikoli ni bilo vprašanje. Že pred iznajdbo novca so ljudje poznali finančne instrumente, naturalni denar, kar pa poenostavi prav iznajdba novca v 6. stoletju pred našim štetjem. In zato večkrat slišimo, da je iznajdba denarja tako pomembna kot iznajdba kolesa. Kako zelo zanimiva je zgodovina bančništva, tudi na naših tleh, lahko preverimo v Bankariumu - muzeju bančništva Slovenije, kjer je na ogled zbirka hranilnikov, ki jih poznamo že od antike. Zanimiva je tudi zbirka bankovcev, med njimi je na ogledu tolar Marije Terezije, ki jih je Bankariumu posodil Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.

Ko zarohnijo priredbe legendarnih punk rock in metalskih zasedb iz instrumentov, na katere igrajo roboti, izdelani iz recikliranih strojev, ki delujejo na stisnjen zrak, se v koncertni dvorani skupaj znajdejo tehnološki navdušenci, ki so prepričani, da obstaja samo edina možna prihodnost, ta je v zlitju robotov in človeka, ter tisti, ki so prišli v nostalgiji po Motörhead in NoMeansNo. Nekateri menijo, da roboti lahko nadomestijo človeške člane bendov, da so kot bitja. Ustanovitelj robotske zasedbe Compressorhead berlinski umetnik Frank Barns je navezan na svoje robote. Z njimi potuje, z njimi ga družijo skupni spomini. Nekoga v občinstvu pa je na koncertu na festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah zaskrbelo, kako so ljudje v publiki robotom na odru stregli: "Če je robot rekel, naj ploskamo, smo ploskali."

25. novembra zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Čeprav se komu morda zdi, da ga problematika ne zadeva, nevladne organizacije zadnja leta opažajo 20-odstotno povečanje števila primerov nasilja nad ženskami. Zato bi nas, če ne zaradi drugega, zaradi tega moralo skrbeti kot člane družbe, pravi Tanja Rudolf Čenčič, vodja projekta Hiša strahov. Projekt že tretje leto zapored za vse obiskovalce ponuja brezplačno izmišljeno simulacijo nasilnega okolja. Letos pa ozaveščajo prav o nasilju nad ženskami in dekleti. Hišo strahov na Rimski cesti 3 v Ljubljani lahko do vključno 31. oktobra 2023 obiščete vsak dan med 16. in 20. uro.

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov.   Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Športna aktivnost, sploh redna in prilagojena zmožnostim posameznikovega telesa, je eno najboljših preventivnih zdravil, kar mu jih lahko privoščimo. Toda intenzivna vadba lahko povzroča tudi zdravstvene zaplete, bodisi zgolj odkrije prej zakrite napake srčne mišice, bodisi sproži kako na novo nastalo težavo. Na kaj morajo torej paziti rekreativni ali profesionalni športniki, kako težave pravočasno odkriti, zakaj vse pogosteje na športnih igriščih videvamo tragične srčne zastoje tudi med mladimi športniki in zakaj bi na opozorilne znake morale biti še posebej pozorne ženske?Gostja: kardiologinja dr. Katja Ažman Juvan, strokovnjakinja za športno kardiologijo in dolgoletna članica medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije

Šestindvajsetletna Tjaša Skubic je po izobrazbi kineziologinja. Je tudi lastnica plesnega studia Monopole in znamke Zorya. Decembra lani se je njeno življenje z diagnozo z NK/T-celičnim limfomom, zaradi katerega se je morala zdraviti s kemoterapijo, obsevanji in s presaditvijo matičnih celic, življenje obrnilo na glavo. Svojo zgodbo, ki jo je med zdravljenjem odkrito delila s številnimi sledilci na Instagramu, je zaupala tudi nam. O diagnozi, zdravljenju in zapletih med zdravljenjem, zdravstvenem sistemu, o podpornem sistemu ter o življenju pred rakom in po njem. Foto: Hannah Koselj Marušič

Slovenija ni znana samo po biotski pestrosti, ampak se ponaša tudi z visoko stopnjo geopestrosti kamnin, ki so raznovrstne po mineralni sestavi, starosti ter po načinu nastanka. Eden izmed krajev, kjer lahko vse to vidimo, je rudnik Sitarjevec v Litiji, ki ga uvrščamo med najstarejše rudnike na Slovenskem.Znano je, da so rudo tam izkoriščali že Kelti, potem tudi Rimljani. Rudnik, ki je nekoč sodil med največja nahajališča svinčene rude v Evropi in velja za eno najbogatejših najdišč različnih mineralov v evropskem in svetovnem merilu, so zaprli leta 1965. Zadnjih nekaj let je ponovno odprt in posebnost litijskega podzemlja so prav gotovo limoniti, pravijo jim tudi železovi kapniki, ki jih ne boste videli nikjer drugje v Evropi.

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je imela v skoraj 250 letih veliko različnih poimenovanj in lahko praznuje tudi več rojstnih dnevov. Enega ima tudi 13. oktobra. Leta 1945 so namreč prav na ta dan knjižnico preoblikovali v Narodno in univerzitetno knjižnico. Tatjana Pirc opisuje, kaj vse se je z našo osrednjo, največjo in najpomembnejšo knjižnico dogajalo od leta 1774 naprej.

Ves konec tedna svet opazuje spopade med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko, med več kot tisoč žrtvami so tudi tujci. Izrael je za nadaljevanje operacij vpoklical 300.000 rezervistov in napovedal popolno blokado Gaze, Hamas pa je raketne napade iz Gaze še okrepil. S slovenskim zunanjim ministrstvom je do zdaj navezalo stik 29 slovenskih državljanov, ki se nahajajo v Izraelu. Deset jih je že odpotovalo domov, za ostale zunanje ministrstvo išče možnosti za vrnitev, tudi s pomočjo drugih evropskih držav. Na Izraelski strani je bilo v spopadih, ki trajajo od sobote, ubitih več kot 800 ljudi, palestinska stran pa poroča o najmanj 560 žrtvah. Poklicali smo na izraelsko in palestinsko stran.Sogovorniki: Izraelska medijska ustvarjalka Daniela Slavik, Tel Aviv Palestinska novinarka Noor Harazeen, Gaza Palestinski novinar Fareed Taamallah, Ramala

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Menihi? Redovniki? Kapucini? To niso sopomenke. V Škofji Loki najdemo tudi kapucinsko cerkev, kjer najdemo šest bratov kapucinov. Eden izmed njih, brat Jože Smukavec, o sobivanju z meščani, ljubezni do sočloveka in temu, da če gre sam po ulici, ljudje mislijo, da je iz muzeja. Zapiski: Škofja Loka: Igor Drakulič; Škofja Loka: Tina Dobrajc;  Škofja Loka: Jože Oblak.

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Jože Oblak je legendarni upokojeni voditelj Radia Sora. Pogovarjamo se o fenomenu pravega mestnega Kina Sora, kjer je 40 let vrtel filme, na začetku iz kolutov. O dušah manjših kinov in tem, da so se skozi čas vrteli žanrsko zelo raznoliki filmi. Zapiski: Škofja Loka: Igor Drakulič; Škofja Loka: Tina Dobrajc;  Škofja Loka: Kapucin Jože Smukavec. 

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Škofja Loka z okolico od nekdaj navdihuje tudi slovenske umetnike. V Poljanah nad Škofjo Loko je v hiši, v kateri sta se rodila slikarja Janez in Jurij Šubic, na ogled stalna muzejska zbirka. Ena izmed znamenitih slik Ivana Groharja, ki je kar nekaj let živel v Loki, na primer nosi naslov Škofja Loka v snegu. Tudi ena izmed mlajših akademskih slikark, ki dela in živi v Škofji Loki, v svoja dela vnaša elemente, ki spominjajo na škofjeloško okolico. Zapiski: Škofja Loka: Igor Drakulič; Škofja Loka: Jože Oblak; Škofja Loka: Kapucin Jože Smukavec.

V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Ločan Igor Drakulič je poznan kot novinar in organizator teka štirih mostov, že tradicionalno pa so se tekači podali tudi na Lubnik trail ali tek na Lubnik, kjer premagajo 14 kilometrov in 859 višinskih metrov. Zapiski: Škofja Loka: Tina Dobrajc;  Škofja Loka: Jože Oblak; Škofja Loka: Kapucin Jože Smukavec.

V drugem delu serije Svoboda na nitki izpostavljamo dobre plati ukvarjanja s tekstilom. V sodobnem času se je namreč namen tekstilnega dela premaknil od izpolnjevanja človeških potreb k izpolnjevanju psiholoških, duhovnih in socialnih potreb.Kakšna je dobrobit repetitivnega meditativnega dela za naše zdravje, kako s tem pomagati poškodovanemu okolju in kako so lahko tekstilne skupnosti prostor sprejemanja in integracije migrantov? Gostja je tekstilna umetnica, oblikovalka in terapevtka Jasmina Ferček, govorimo pa tudi s tremi tujimi ljubiteljicami tekstila z izjemnimi zgodbami. Sogovornice so Lisa R. Garlock, Katy Emck, Rachael Matthews. Prispevek je nastal po obisku ene izmed številnih okroglih miz na letošnjem Bienalu tekstilnih umetnosti, ki povezuje štiri slovenska mesta, Kranj, Škofjo Loko, Jesenice in Novo Gorico. Letos je v sklopu tega več mesecev trajajočega dogodka sodelovalo več kot 100 umetnic in umetnikov iz 27 držav. Okroglo mizo in ostale posnetke si lahko ogledate tukaj.

4. oktober je svetovni dan živali, saj na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, zavetnik živali, ki se je menda znal z njimi tudi pogovarjati. O sporazumevanju med človekom in psom v novi knjigi, ki bo izšla prav na dan živali, piše tudi akademik dr. Marko Snoj. Pes, ki živi s človekom, mora znati več jezikov: tistega, s katerim se sporazumeva s svojo vrsto in drugimi živalmi, telesno govorico in človeško, poznati pa mora tudi ime, ki mu ga je dal človek in ki je ena od vezi med človekom in psom.In prav pasja imena so glavna tema nove knjige z naslovom Imena slovenskih psov, ki jo je doktor jezikoslovnih znanosti Marko Snoj napisal kot spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom.

V ponedeljek je okoljski aktivist Alban Grosdidier v središču Ljubljane z ogromnim balonom, poimenovanim Gospa Pravica, opozarjal na predlog evropske direktive, s katero bi podjetja v EU-ja odgovarjala za teptanje človekovih pravic in uničevanje okolja.

S širjenjem avtocestnega omrežja in z večanjem prometa je vožnja v nasprotno smer postala del našega vsakdana, število potrjenih primerov pa z leti še narašča. Gre za hujši prekršek v predpisih cestnega prometa, ki voznika motornega vozila poleg globe in kazenskih točk ter odvzema vozniškega izpita lahko stane tudi življenja. To nevarno dejanje je hkrati tudi velika grožnja za soudeležene v prometu.

Čeprav to ne bi smela biti tabu tema, se je o spletni pornografiji doma s starši pogovarjala samo desetina otrok. Prav tako morajo starši biti previdni tudi pri tem, s kom pridejo otroci v stik med igranjem računalniških iger.S pornografijo je prišlo v stik kar 11 odstotkov deklet, mlajših od šest let, in 14 odstotkov deklet, starih med 6 in 8. Fantov nekaj manj. To so podatki raziskave Safe.si. Pogovor o spletni pornografiji ne sme biti tabu, pogovarjati pa se je treba tudi o računalniških igrah in tveganjih, ki jih lahko prinesejo. Sogovornika: Ajda Petek, sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Rok Gumzej iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.

Ženska prede, ženska plete, ženska tke, ženska šiva. Izdelovanje tekstila ima globoke korenine v zgodovini človeštva in je že od nekdaj v domeni žensk. Vse do 19. stoletja so kar 12.000 let praktično vsak kos oblačila ročno izdelale ženske.V 1. delu dvodelne serije o opolnomočenju žensk skozi tekstilne skupnosti Svoboda na nitki v zgodovino gledamo s Svetlano Slapšak, Zalo Orel in Jasmino Ferček, ženskami, ki pišejo, raziskujejo in soustvarjajo tekstilne skupnosti. Prispevek je nastal po obisku ene izmed številnih okroglih miz na letošnjem Bienalu tekstilnih umetnosti, ki povezuje štiri slovenska mesta, Kranj, Škofjo Loko, Jesenice in Novo Gorico. Letos je v sklopu tega več mesecev trajajočega dogodka sodelovalo več kot 100 umetnic in umetnikov iz 27 držav. Okroglo mizo in ostale posnetke si lahko ogledate tukaj.

Svetovni dan brez avtomobila, ki sovpada s koncem tedna mobilnosti, spodbuja voznike, naj se vsaj ta dan na pot namesto z avtomobilom odpravijo na bolj trajnosten način, peš, s kolesom ali javnim prevozom. Številne občine bodo za promet zaprle del središča ter z različnimi vsebinami spodbujale in krepile trajnostne mobilnosti. Seveda pa je za trajnejše spremembe v načinih premikanja potreben predvsem razmislek pri vsakem posamezniku, zato nas je zanimalo, kaj si mimoidoči mislijo o trenutnem stanju slovenskega prometa in kje vidijo možnosti za njegovo izboljšanje.

V naslednjih minutah se zapeljemo z javnim potniškim prometom. Ali pač ne. Morda bomo ostali na postaji. Iskanje prostega sedeža na medkrajevnem avtobusu je vse bolj podobno loteriji, kar onemogoča načrtovanje potovanj zlasti tistim potnikom, ki javni prevoz uporabljajo za pot v službo, šolo, fakulteto ali denimo k zdravniku.

Tudi vi kdaj postanete nervozni in v vas zavre, ko vam nekdo odvzame prednost? Zavpijete na voznika pred seboj, čeprav veste, da vas ne sliši? Niste edini. Raziskovali smo fenomen cestnega besa. Zakaj nastane, kakšne so njegove oblike in kako ga obvladovati.

Od 8. septembra pa vse do 8. oktobra pri nas poteka že šesti Nacionalni mesec skupnega branja. Vrsta organizacij s področja književnosti in spodbujanja branja želi z njim poudariti, da nas branje povezuje na najrazličnejše načine. O skupnem branju, znanju kot vrednosti in vplivu umetne inteligence na naš odnos do vedenja se je Maja Ratej pogovarjala z urednico in pisateljico Tino Bilban.

V začetku septembra ste lahko na naših valovih slišali prispevek na temo, kako pomembno je, da se otroci v prostem času dovolj gibajo in da tudi sami sodelujejo pri tem, katero interesno dejavnost bodo v tem šolskem letu obiskovali. Na gibalnem področju pa obstaja množica mladih, ki zaradi različnih vzrokov ostanejo brez tako želene vadbene skupine, saj je v Sloveniji tekmovalni šport tisti, ki klubom prinaša denar. Kako torej otroke, ki ne želijo tekmovati, ali pa so jih vrstniki gibalno prehiteli, obdržati v društvih in klubih, pa tudi o nespodobnih praksah, ki niso tako redke.

Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. V pogovoru z dr. Nadjo Šinkovec Zorko o bolezni, ki jo prenašajo klopi, o posledicah, zaščiti in cepivu.

Družinski festival Rimljani v Ljubljani bo pravo interaktivno raziskovalno doživetje za mlade radovedneže in starše. Lahko boste odkrivali skrivnosti Emone, starodavne predhodnice naše prestolnice in doživeli pravo antično preteklost. Kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Nika Damjanovič vabi na ples, na igranje na antične inštrumente, vojskovanje, okušanje pogače in še in še. Če se podate na potep po stopinjah Rimljanov, le previdno, da ne zdrsnete v kloako!

V zadnjem govoru o stanju v Uniji pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen največ poudarkov namenila konkurenčnosti in avtonomiji evropskega gospodarstva, zagotovila pa je tudi nadaljnjo brezpogojno podporo Ukrajini in se zavzela za nadaljnjo širitev Unije. S čim se ima 300 dni pred evropskimi volitvami pohvaliti trenutni sklic komisije in parlamenta in kako se umešča na hitro se spreminjajočo se geopolitično sliko, smo povprašali strokovnjakinjo za evropske zadeve profesorico Sabino Lange.

Malokdo se na vsakodnevno pot odpravi brez človekovega novega najboljšega prijatelja. Ne, tokrat ne govorimo o psu, temveč o mobilnem telefonu, ki je ves čas z nami na poti. Nas pa ta v nasprotju z našim pasjim prijateljem veliko bolj ogroža, ko smo z njim na poti. In to ne velja samo za voznike, temveč tudi za pešce. Sogovornica: mag. Nina Kumerdej iz Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu

Koprčan in olimpijski podprvak v kajtanju razreda formula kite Toni Vodišek je najprej blestel v mladinskih kategorijah, kar trikrat zapored je bil svetovni prvak, potem pa to nadaljeval še v članski konkurenci. Krivec za to, da je Toni sploh pristal v konkurenci jadralcev, pa je njegov oče Rajko. Kakšen šport je kajtanje? Kako se olimpijski adut pripravlja na bližajočo se preizkušnjo?

Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo. Kaj preverjajo in na kakšne kršitve ob morskem pregledu slovenske obale naletijo?

Sonce in veter sta zavetnika solinarjev. Sta božanstvi, h katerima se obračajo po pomoč. Ju malikujejo. Letos jim kaj prida nista bila naklonjena. Zaradi poletnih nalivov se je proizvodnja soli ustavila za več mesecev.Kako naprej? Kaj se bo zgodilo ob ponovnem deževju? Odgovarja Klavdij Godnič, direktor družbe Soline.

Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let. "Nisem genij! Ne želim biti skromen, ampak je pač tako, da sem imel v določenem trenutku le možnost, da sem se izrazil, kot sem si želel," je rekel Sašo Hribar v enem od intervjujev in dodal: "Sem pa res drugačen, to sem opazil že zdavnaj."Ogromno ljudi ga je poznalo, sodelovalo z njim, bil je človek, ki si ga preprosto moral imeti rad. Spominjajo se ga Milan Krapež, Darja Groznik, Miha Lampreht, Ilinka Todorovski in Robert Škrjanc. Prisluhnete lahko tudi nizu utrinkov iz njegovih intervjujev za Radio Prvi in Val 202, k čemur – naslanjajoč se na televizijski dokumentarec Radio Ga Ga – dodajamo še nekaj legendarnih imitacij, nastalih ob petkih, ki brez njega ne bodo več enaki.

Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo, ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150 domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo neprevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč.

Če ste starši ali pa skrbniki otroka, ki hodi v osnovno šolo, se boste v naslednjih dneh in tednih ukvarjali tudi s tem, kaj bo počel po pouku, h kateri dejavnosti ga bomo vpisali ter kaj bi bilo zanj dobro in koristno. Oddaja vam bo morda odgovorila na ta vprašanja, zagotovo pa si boste sami pri sebi postavili še kakšno dodatno. Kako torej v otrokov prosti čas primerno uvrstiti dovolj gibanja, tudi umetnost, ter povsem neorganizirano igro in pomoč v gospodinjstvu?

V morju slabih novic in dogodkov, ki so se to poletje odvili v Sloveniji, so trenutki, ko je zelo težko ostati pozitiven. A tragedije ustvarijo tudi lepe zgodbe. Ena izmed takih se je prejšnji teden odvila na Škofjeloškem, ko se je med domačini in našimi zahodnimi sosedi spletla prav posebna vez. Skupina italijanskih vojakov in pripadnikov civilne zaščite je skoraj tri tedne brez predaha pomagala domačinom pri sanaciji poplavnih območij, predvsem pri gradnji in popravilu mostov. Sogovorniki: Mario Ferazzano, pripadnik italijanske civilne zaščite, Fedja Vraničar, podpolkovnik Slovenske vojske, Stanko Livk, predsednik krajevne skupnosti Zminec.

Analiza 11 vzorcev naplavin, ki so jih od Dravograda do Črne na Koroškem odvzeli 12. avgusta, je pokazala presežne vrednosti svinca, cinka in kadmija vzdolž reke Meže. Po včerajšnji objavi rezultatov so prebivalci upravičeno zaskrbljeni nad tem, v kakšno dodatno nevarnost so jih potisnile avgustovske poplave. Izstopajo predvsem vrednosti svinca, kadmija in cinka, ki so v zgornji Mežiški dolini že doslej predstavljali zdravstveno tveganje, trenutna analiza pa je pokazala, da je zdaj preveč nevarnih kovin tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Pojasnjuje raziskovalka dr. Tea Zuliani, ki je izvajala analize odvzetih vzorcev.

Novo šolsko leto je pred vrati in z njim nejevolja, ne le osnovnošolcev in dijakov, temveč tudi voznikov, ki se bodo znašli v gneči okoli šol. Šolske poti in okolice šol od voznikov zahtevajo še večjo pazljivost.Kako bo letos urejen promet okoli šol, pojasnjuje Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi.

Svet digitalnih iger se je v zadnjem desetletju razvijal s pospešeno hitrostjo. Preigravala naj bi jih skoraj polovica svetovne populacije, več sto igričarjev pa se je konec tedna zbralo in tekmovalo v mariborski dvorani Tabor. Prisluhnite reportaži z najdlje trajajočega tovrstnega dogodka v Sloveniji.

V zadnjem delu letošnje serije Poletje v laboratoriju se spuščamo globoko na oceansko dno. Sodelavca Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec sta se to poletje pridružila štiritedenski raziskovalni odpravi na vzhodnem Pacifiku. V raziskovalni ekspediciji, ki jo je vodila dr. Monika Bright iz Univerze na Dunaju, so pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci odkrili doslej še neodkrit habitat, kar velja za prelomno odkritje na področju morske mikrobiologije. Bili so prvi v zgodovini, ki so pogledali v jame pod vrelci. Z nami pa delita tudi svojevrstne izkušnje enomesečnega bivanja na visokotehnološko opremljeni ladji sredi Pacifika, daleč od civilizacije, daleč od trgovskih poti. Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Med tistimi, ki popisujejo slovenske gozdove Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Kako smo jemali mero plazu Poletje v laboratoriju: Korozija naša vsakdanja Poletje v laboratoriju: V čudežni deželi polimerov Poletje v laboratoriju: O inteligentnih strojih

Od leta 2004 je 26. avgust med drugim tudi svetovni dan psov, ki nas spomni, da si tudi psi zaslužijo dobro življenje in skrb zanje. Zato smo se oglasili v ljubljanskem Zavetišču za zapuščene živali, ki pa je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002, na svetovni dan živali. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana, zdaj pa z njim upravlja zavod Živalski vrt Ljubljana.Leta 2019 so tam na območju nekdanjih hlevov Ljubljanskih mlekarn zgradili novo zavetišče, kamor lahko namestijo do 120 psov. Sogovornica je Olja Ivanović, vodja oskrbnikov Zavetišča Ljubljana.

Max Ajl je višji znanstveni sodelavec na oddelku za študije konfliktov in razvojne študije na univerzi v Gentu ter raziskovalec tunizijskega Observatorija za prehransko neodvisnost in okolje. Spregovori o novih zelenih dogovorih in drugih zelenih prehodih ter tem, kakšen transformativni potencial imajo.

Zaspanost za volanom je poleg vožnje pod vplivom alkohola, uživanja drog ali drugih prepovedanih snovi ter uporabe mobilnega telefona, ki mu med vožnjo namenjamo preveč pozornosti, eden od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. Mikrospanec ali z drugimi besedami kratkotrajno spanje do največ 15 sekund se ne pojavi nenadoma, ampak nas nanj opozori naše telo. Da je boj z nevidnim sovražnikom neuspešen, se strinjajo tako v zdravstveni kot tudi v prometni stroki, vsi pa opozarjajo, da znakov utrujenosti ne smemo ignorirati, temveč se moramo v izognitev usodnim posledicam nanje pravočasno in ustrezno odzvati.Sogovorniki: dr. Martin Kurent, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Erik Logar, AMZS, vodja področja varna mobilnost, dr. Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Teden, ko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ravno poteka Poletna šola strojništva, preživljamo v enem od tamkajšnjih laboratorijev. Na dislocirani enoti v Tehnološkem parku deluje Laboratorij za eksperimentalno mehaniko, kjer izvajajo vse vrste poskusov s polimeri. Kaj točno so polimeri, zakaj kljub tujosti izraza predstavljajo nekaj najbolj običajnega v našem življenju in kaj ima pri vsem tem čokolada?Sogovorniki: dr. Lidija Slemenik Perše dr. Urška Gradišar Centa dr. Mohor Mihelčič Poslušajte tudi:  Poletje v laboratoriju: Gozdarski inštitut in gozdni monitoring Poletje v laboratoriju: Tam, kjer pripravljajo strele po naročilu Poletje v laboratoriju: Geološki zavod Slovenije Poletje v laboratoriju: dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za strojno inteligenco Poletje v laboratoriju: Miha Hren in Mirjam Bajt Leban, Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito

V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, iščejo varnejše rešitve. Ena od možnosti je tudi preselitev dveh naselij ob Letuški gmajni na drugo lokacijo v občini. Gre za približno 150 hiš, na izpraznjenem prostoru pa bi zgradili zadrževalnike, ki bi poplavno varnost povečali tudi nižje ob Savinji. O ideji se Matija Mastnak pogovarja s prebivalci, z županom Braslovč Tomažem Žoharjem ter hidrologom in gradbenim inženirjem Rokom Fazarincem.

Spletna aplikacija Poplave 2023 piše, da je do zdaj pomoč prizadetim v poplavah ponudilo več kot 33 tisoč ljudi. Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko, ki koordinira prostovoljce ocenjuje, da na terenu še vedno potrebujejo prostovoljsko pomoč. Poleg tega poziva vse, ki se bodo prijavili kot prostovoljci, naj ustrezno napišejo kdaj lahko ponudijo pomoč. Tako bodo tudi koordinatorjem in tistim, ki pomoč potrebujejo, olajšali delo.

Med finančnimi pomočmi, namenjenimi prizadetim v ujmi, je tudi izredna denarna socialna pomoč, za katero upravičenci lahko zaprosijo pri Centrih za socialno delo. Kdo ima do nje pravico in kako hitro je ta izvedljiva, kako prosilec dokaže svojo škodo, če ta uradno še ni popisana, kakšna bodo merila za višino dodeljene pomoči, sploh pri tistih upravičencih, ki do ujme še niso bili prosilci za socialno pomoč? Bodo te pomoči kakor koli vplivale na višino ostalih socialnih transferjev ali na upravičenost do drugih vrst pomoči pri humanitarnih organizacijah oz. drugih državnih organih? Sogovornica:   Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Kam se obrniti po pomoč in informacije? Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Centri za socialno delo.  

Poletje je čas, ko se praviloma pogosteje odpravljamo na daljša potovanja z avtomobili – ne le mi, temveč tudi naši kosmati prijatelji. V primeru, da nimamo možnosti, da bi naše ljubljenčke pustili v varstvu, ali pa bi počitnice preprosto želeli deliti tudi z njimi, jih moramo izpostaviti dolgotrajnejši vožnji v avtomobilu. Ta pa je lahko zanje stresna in tudi nevarna. Da bi bila vožnja zanje čim udobnejša in da bi varno pripeljali na cilj tako njih kot tudi sebe, je pomembno, da upoštevamo pravila, ki določajo pravilen prevoz hišnih živali.

V Sloveniji se ne izvaja le popis prebivalstva, temveč tudi gozda. Za to med drugim skrbijo strokovnjaki Gozdarskega inštituta. Na terenu so tretjino leta, v tem času pregledajo 800 gozdnih ploskev po vsej državi, na katerih podrobno popišejo vsako drevo, grm in odmrla drevesa. Iz prve roke povedo, da se lesna masa v naših gozdovih povečuje in da pri nas raste toliko dreves, da bi jih lahko naložili na skoraj 17 milijonov tovornjakov. Na eno od takih ploskev se odpravimo skupaj z dr. Galom Kušarjem in Anžetom Martinom Pintarjem z Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine na Gozdarskem inštitutu.  

V aplikaciji Poplave 2023 je prijavljenih več kot 30.000 ljudi, ki so bili pripravljeni oditi na pomoč kamorkoli po državi, pomagati in odpravljati posledice poplav prejšnji konec tedna. Preverjamo, kako delo poteka na terenu v Letušu v Savinjski dolini, kjer od jutranjih ur sanirajo namočen parket.

Eno od kapniško najbogatejših jam pri nas so prvi turisti obiskali že leta 1633 in tako letos zaznamujemo 390-letnico turizma v Vilenici in 60 let od njenega vnovičnega odprtja po tem, ko so v obdobju, v katerem je bila Primorska pod Italijo, Italijani zaminirali vhod vanjo. Jama, ki je ime dobila po vilah, ki po dežju še vedno včasih priplešejo iz jame, se ponaša z izjemnimi kapniki in pot do najlepše in zadnje Vilinske dvorane vodi prav po kapniškem rovu, v katerem so jamarji Jamarskega društva Sežana, ki skrbi za jamo, prepoznali različne figure, od Aristotela pa do Kipa svobode.

Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova te dni združuje film, literaturo in posameznike, ki jih zanima stanje sveta oziroma kako ustvariti boljšo prihodnost. Odvija se namreč festival Poletje na platnu in med platnicami, ki ga Slovenska kinoteka organizira v sodelovanju s Pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature. Ob festivalu v branje priporočajo: - Odrast: besednjak za novo dobo (zbornik) - Vesna Liponik: Roko razje - Tanja Badalič Volk: Razraščanja - Irena Štaudohar: Fižolozofija: čudeži vrtnarjenja - Jernej Županič: Navade in uzance - Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija - Jedrt L. Maležič: Napol morilke - Lučka Kajfež Bogataj: Planet voda - Boris Kolar: Potopimo Islandijo - Arkadij in Boris Strugackij: Piknik na robu ceste - Moritz Wienert: Samo mi smo - Ugo Bienvenu: Privzete nastavitve

Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev. Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali. Foto: GRS Škofja Loka

Na tistih poplavljenih območjih, ker so se vode že umaknile in stavbe niso zasute tudi s hudourniškim gruščem in plazovi, so ljudje osnovno čiščenje prostorov večinoma že lahko opravili, zdaj prihaja čas dolgotrajne, naporne in zelo drage sanacije stavb. Sanacija je kompleksen proces. Voda je zalila tudi skrite dele stavb, pravi obseg škode pa se bo pokazal šele skozi čas, zato je treba biti pri sanaciji zelo previden, je med gostovanjem v Svetovalnem servisu na Prvem programu radia povedal dr. Samo Gostič, vodja laboratorija na Gradbenem inštitutu ZRMK. Ponujamo nekaj nasvetov iz pogovora, ki ga je vodil Bojan Leskovec.

Ena od turističnih kmetij v idilični kraški vasi Avber je na pripravah na mednarodno tekmovanje iz astrofizike gostila najboljše slovenske dijake v fiziki in astrofiziki. Na pripravah so kot mentorji sodelovali bivša tekmovalca na olimpijadah iz astronomije in astrofizike Ema Mlinar in Jon Judež ter matematik Jakob Jurij Snoj. Vodja priprav je bil Vid Kavčič, tudi bivši olimpijec, poleg večletnih vodij ekipe Andreja Guština in Dunje Fabjan.

V vrtinec dogodkov preteklega konca tedna so bili vpeti tudi dežurni prognostiki in hidrologi na Agenciji za okolje. Kako je potekal dan prej, kako usodna noč in jutro, bi bilo kaj drugače, če bi ljudi bolj aktivno opozarjali, kaj je po človeški plati najbolj pretreslo njih? Na Agenciji za okolje se je s prognostikom Branetom Gregorčičem in hidrologom Janezom Polajnarjem danes pogovarjala Maja Ratej.

Poveljnik Gasilske Zveze Slovenije o intervencijah po poplavah.Petek o pretresljivih zgodbah, tudi gasilcev, ki so med reševanjem tvegali svojo varnost. Intervencije se razlikujejo - po požarih na Krasu je odziv na poplave popolnoma drugačen. Gasilci so pripravljeni, veliko vlagajo v usposabljanje, izobraževanje in varnost. Glede na teren, na katerem delujejo, je po Petkovih besedah sorazmerno malo nesreč, gasilci pa kvalitetno pomagajo v teh težkih situacijah. 

Tudi Ljubljana se ni izognila poplavam, tokrat so še najbolj prizadele severovzhodni rob glavnega mesta ob reki Savi. V Sneberjah je najhuje prizadeti območji obiskal Damjan Zorc.

V Črno na Koroškem se je terenska ekipa Vala 202 čez Sleme peljala za gasilskim konvojem, ki je prišel na pomoč v dolino pod Peco. Štab, kjer poteka vsa organizacija, je v Centru za usposabljanje delo in varstvo. Tam je od zgodnjih jutranjih ur pravo mravljišče vseh, ki skrbijo za koordinacijo dela in sanacije, nudijo tudi psihološko pomoč. Ena izmed najbolj zaposlenih je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki jo je novica o tem, da se na Koroškem obetajo hude poplave ujela v Dalmaciji.

Kar se je dogajalo v zadnjih dneh je povezalo sicer razdeljeno Koroško. Pa ne le domačine, tudi obiskovalce, turiste. Na Prevaljah smo spoznali Nicka Simmonsa, Angleža, ki je vskočil s popravilom dotrajanih in nedelujočih črpalk za črpanje vode.

V zaselku Struge v občini Luče so bili odrezani od sveta. Ljudje so bili ujeti, polovica zaselka se je spremenila v otok. Prebivalci so pred deročo vodo, ki je vdrla v hiše, zbežali na strehe - z njih so jih reševali s helikopterjem. Pravi čudež je, da so vsi prebivalci ostali živi. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov in glavne ceste v Solčavo ni več. Domačinom je ostalo le to, kar so imeli na sebi.

Statiki so le odmahnili z roko in povedali, da ni več mogoče čakati, hišo je treba porušiti. Rešili so, kar so lahko, in s prijatelji izpraznili tri tedne staro stanovanje. Od petih objektov bo ostal le tri leta star hlev.

V Medvodah so zadnje dni na delu številne intervencijske ekipe, pridružili so se jim številni prostovoljci. Na pomoč pri odvozu nepregledne količine smeti, odpadkov in naplavin so s tovornjaki prišli celo iz prijateljskih občin Koper in Kočevje, številni pa se čudijo, kako jo je v središču kraja brez večjih posledic odnesla stavbe knjižnice. V Medvodah je bil Luka Hvalc.

Na Gorenjskem se je vse skupaj začelo z močnim deževjem prejšnji četrtek, najprej so na tem koncu Slovenije reke prestopile bregove. V Poljanski dolini, Škofji Loki in Selški dolini se je bližala katastrofa.Tamkajšnji prebivalci so navajeni pravilnega obnašanja ob deževju. A vseeno je bil prejšnji četrtek povsem drugačen. Sploh pa dnevi, ki so sledili. Ti so nekaterim za vedno spremenili življenja. Zgodbe prebivalcev, reševalcev, županov, prostovoljcev in samih rek smo zbrali v reportažo iz Poljanske in Selške doline ter seveda Škofje Loke.

Pogovor z Anito Ogulin, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje. Pri ZPM so že pred katastrofo pomagali mnogim, ki niso zmogli sami. Zdaj so izgubili svoje premoženje, celo službe. Anita Ogulin poudarja, da so se vrnili ljudje, ki so jih že reševali in rešili. Otroci so ostali brez predmetov, ki so jim pomenili dom, občutek varnosti. "Teren me je popolnoma presunil. Naletela sem na hišo, ki je bila s hudournikom popolnoma zasuta, v njej so bili tri dni stari dojenčki. Naletela sem na očeta samohranilca, ki je maja plačal zadnji obrok kredita za svojo hišo, na koncu mu je plaz porušil celoten objekt. Nič več ne more rešiti." - Anita Ogulin Dobrodelni dan na RTV Slovenija vas ves dan nagovarja na programih Radia in Televizije Slovenija. Pomagajte na 01 472 00 11 ali pošljite DARUJ5 ali DARUJ10 na 1919.

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o čustvih, koordinaciji in prostovoljcih. Poziva k uporabi spletne aplikacije Poplave 2023, koordinacija prostovoljcev je tako lažja in bolj pregledna. “V ponedeljek ne moremo vsi pomagati na poplavljenih območjih, je prenaverno. Prosim, da bo ta pomoč čimbolj organizirana, se prijavite v spletni aplikaciji. Poiščlite tudi lokalne humanitarne organizacije, morda rabijo pomoč v skladišču. Morda vprašate domače gasilsko društvo, če počistite domač gasilski dom." - Srečko Šestan Dobrodelni dan na RTV Slovenija vas do 18.30 nagovarja na programih Radia Slovenija in do 22.30 na TV Slovenija. Sredstva zbiramo na telefonski številki 01 472 00 11.

Gasilec in pek Tomaž Steblovnik je za 24 ur ostal ujet med plazovi, s kombijem kruha. S sodelavcem sta ga podelila med krajane, kamor sta se zatekla. Ko ju je rešil helikopter, Tomaž ni odlašal in odšel kot radioamater pomagat v klicni center. V družinski hiši, ki jo je Savinja poplavila do 1. nadstropja, je poudarjal, da je njuna zgodba samo malenkost v primerjavi z drugimi. Pokazal je na hišo nedaleč stran: “Mlad par, nova hiša, dve noči sta spala v njej, zdaj je napol uničena.”

V letošnjem poletju je bilo poplavljenih veliko vrtov in njiv. Poplavljena območja moramo nujno ločiti na tista, ki so zaradi zalivanja kleti, poškodovanih obratov, skladišč in kanalizacij potencialno močno kontaminirana in na tista, ki so doživela manj nevarne, a za vrtnine vseeno potencialno uničujoče poplave. Za vse površine najprej velja, da jih je treba takoj, ko vlažnost zemljine to dopušča, prerahljati z rahljalniki ali orodji, ki v zbito zemljo dovajajo kisik. Sicer v njem ostajajo živi le tisti mikroorganizmi, ki povzročajo gnilobo, je v svetovalni oddaji Radia Maribor opozorila kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor Miša Pušenjak.

Katastrofalne ujme so opustošile marsikateri most po državi, o številki je še prezgodaj govoriti. Oglasili smo se na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer se s projektiranjem in revizijo mostov med drugim ukvarja dr. Tatjana Isaković. Kot je poudarila, imamo za projektiranje mostov skupne evropske standarde in če se uporabljajo pravilno, ne bi smelo biti težav. "Vendar pa moramo vedeti, da je bil to tako izjemen dogodek in da takih vodostajev in tolikšnih hitrosti vode pod njimi tudi aktualni predpisi težko predvidijo," je poudarila. Ključno težavo pa vidi tudi v ponovni reviziji, ki je pri nas – ni, zaradi česar smo po njenem zagotovo unikum v Evropi.

Vrata so nam odprli v Visokonapetostnem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani, kjer preizkušajo visokonapetostne naprave v Sloveniji, s posebno mobilno enoto pa so svojim naročnikom na voljo tudi na tujem.To poletje smo se na Valu povabili na obisk v kar nekaj impresivnih znanstvenih laboratorijev, med drugim smo spoznavali raziskovalce, ki so svoje profesionalno življenje posvetili koroziji, strojni inteligenci in plazovom, danes pa vstopamo v prostore, kjer znajo krotiti strele in kjer zmorejo strele pripravljati tudi po naročilu.

Nada Jamšek, ki skupaj z možem Martinom v Mostah pri Komendi skrbi za 120-glavo čredo živine pravi, da je živina poplave presenetljivo dobro prenesla."Odplavilo je hrano, bale, orodje, krmila, celo velike traktorske gume je odneslo … vse je šlo … celo do sosednje vasi. Ogromno stvari pogrešamo. Z možem zaradi visoke vode dolgo nisva mogla do krav, saj je voda na dvorišču preveč drla. Lahko sva jih le nemočno poslušala, kako so z glasnim mukanjem iskale pomoč. Po nekem čudežu se so snele z verige in našle pot ven, najmanjšim teličkom žal ni uspelo. Šest jih je odplavilo, trupel dveh še nismo našli." - Nada Jamšek Preberite še: MMC: Ujma nov udarec kmetom: številni ostali brez hrane za živali, tja že prihajajo tovornjaki krme

Poplavna voda lahko s seboj prinese veliko nesnage, tudi neznanih snovi, ki lahko predstavljajo mikrobiološko tveganje za zdravje.Zato se je treba pri čiščenju poplavljenih domov zaščititi, ne samo s škornji in rokavicami, pač pa je pomembna tudi zaščita oči in dihal, zaradi morebitnih plesni ali kakih drugih snovi kot so čistila, ostanki kurilnega olja ali drugih kemičnih snovi pravi Bonia Miljavac, višja zdravnica specialistka in predstojnica Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Novo Mesto. Opozorila je tudi, da naj bodo ljudje, ki čistijo stanovanjske objekte pozorni tudi na morebitne ureznine in druge rane in preverijo kdaj so bili cepljeni proti tetanusu. Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je v včerajšnjih Odmevih na Televiziji Slovenija svetovala tudi, da naj pri prekuhavanju vode, voda intenzivno vre vsaj eno minuto do treh in naj se tako prekuhano vodo uporablja tako za nego dojenčkov in malih otrok, za pripravo hrane pa tudi za umivanje zob.

Razsežnosti največje humanitarne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, se rišejo vsak dan posebej. Potem ko je voda ponekod že našla staro strugo in v poplavljenih objektih že brnijo vodne črpalke in razvlažilci, se pojavljajo vprašanja kaj z električno napeljavo in z belo tehniko, ki je bila v stiku z vodo.

Jurij Kočar, vodja servisne dejavnosti pri AMZS svetuje, da motorjev v zalitem vozilu nikoli in nikdar ne zaganjajte sami. Če vse zdi, da upanje za rešitev avtomobila še obstaja, naj ga lastniki s pomočjo avtovleke odpeljejo do servisne delavnice. V grobem velja, da če je avto poplavilo do pragov vozila upanje, da ga bomo popravili in usposobili za vožnjo, še ostaja. Pri vseh, ki jim je zalilo kabino do vzvratnih ogledal pa upanja tako rekoč ni več.Poslušajte še: Kaj s poplavljeno električno napeljavo in belo tehniko? NIJZ: Kako se zaščititi pri čiščenju poplavljenih domov

10 milijonov evrov humanitarne pomoči je slovenska vlada namenila prebivalcem na območjih, ki so jih prizadele katastrofalne poplave. Sredstva bosta prejeli humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas in sicer vsaka po pet milijonov. Kako bo potekalo razdeljevanje finančne pomoči? Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije sodelujeta že vrsto let. "Slišimo se v vsaki stiski!" pravita sodelavka Slovenske Karitas Helena Zevnik Rozman in Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega Križa Slovenije.

V Tacnu je danes velika čistilna akcija v kajakaškem centru. Nacionalnega poligona za slalomiste na divjiih vodah ni več, hkrati pa so brez prog ostali tudi drugi slovenski klubi. Že od zgodnjega jutra so bili na savskem bregu mnogi prostovoljci, trenerji in tekmovalci. Tam je bil tudi Jure Jeromen.

Deroči vodotoki in pustošenje narave je v tesni dolini ob potoku v hribih med Ljubnim ob Savinji in Lučami ujeli tudi duhovnika Karla Gržana, kaplana v Lučah in Solčavi. Od sinoči ima znova vsaj telefonsko zvezo, še vedno pa je odrezan od sveta.

Neurja so močno prizadela tudi bančni promet, predvsem pa odpirajo vprašanje, kako bodo šle slovenske banke na roke pri financiranju obnove. Luka Hvalc se je s temi vprašanji odpravil na Združenje bank Slovenije in se pogovarjal z direktorico Stanislavo Zadravec Caprirolo.

Po hudi poplavni ujmi zdaj številna območja v državi ogrožajo plazovi, po informacijah s terena se je v državi v teh dneh sprožilo več kot 1000 plazov.Česa takega na Geološkem zavodu ne pomnijo, pravi direktor tega osrednjega raziskovalnega inštituta za raziskovanje dinamike tal v Sloveniji dr. Miloš Bavec. "Dobrodošla je vsaka nova ura suhega vremena." Prebivalcem pa svetuje opreznost in stik z lokalnimi enotami civilne zaščite. "Prosimo, če je le mogoče, sanacije plazov se ne lotevajte sami, brez posvetovanja. Z nestrokovnimi sanacijami lahko zmanjšate stabilnost površin!"  

Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.Predstavnica ZPM Moste Živa Logar poudarja, da ljudje na prizadetih območjih potrebujejo čisto vse. Prošnje za pomoč zbirajo na 082057016 in 040176102. "Opozarjamo pa na podlagi izkušenj, da je zelo pomembno, da se pomaga in ne otežuje. Ljudje pogosto v želji, da bi pomagali ljudem, nehote lahko naredijo več škode kot koristi. Ne pomagajate ljudem z materialnimi donacijami, če ne veste katere konkretno potrebujejo. Najbolje, da se obrnete na preverjene, verodostojne humanitarne organizacije, da donirate prek njih." Kakor navajajo pri programu Botrstvo: Razumemo, da ljudje zdaj želijo pomagati, a jih hkrati pozivamo, naj bodo previdni, komu in kako darujejo. Verjamemo, da je želja po neposredni pomoči ljudem, skupaj z nezaupanjem v delo humanitarnih organizacij, lahko zelo velika, vendar opozarjamo vse, naj osebnih podatkov, računov, naslovov in drugih osebnih podatkov ne objavljajo in naj ne nakazujejo sredstev na objavljene OSEBNE račune. Taka pomoč lahko zelo velik in oster dvorezen meč: Nakazani zneski lahko znatno vplivajo na višine socialnih transferjev, štipendij in drugih dohodkov Prilivi zneskov kljub označbi CHAR lahko onemogočijo podeljevanje izredne denarne socialne pomoči Prejemniki so javno izpostavljeni: neznanci na domu, prinašajo nepotrebne donacije, ovirajo trenutne ekipe na terenu neprimerno nakazovanje sredstev na TRR svojcev prizadetih oseb: davčni in moralni zapleti Priporočamo izključno darovanje humanitarnim organizacijam, ki jih poznate oz. so preverjeno verodostojne. Večkrat se je že zgodilo, da so čez noč nastala društva, ki so neupravičeno zbirala sredstva ali jih pa niso bila sposobna koristiti za prave namene Vse, ki imate željo donirati pozivamo, da redno spremljate naše spletne strani, na katerih bomo sproti objavljali potrebe družin, ki so jih prizadele poplave. Trenutno bodo najbolj hvaležni za finančne donacije, saj ne vedo kdaj bodo razmere na cestah dovolj stabilne in dostopne, da se bodo lahko odpravili na pot oz. teren. Pomoč je potrebno nuditi takoj in učinkovito, ni pa smiselno prehitevat dogodkov in predvsem brez panike, ker ustvarja preveč prostora za napake in dodatne škode, predvsem pa poglablja stiske! S družinami v stiski pa smo dnevno v stiku, saj je naš cilj, da čim prej zaživijo v dostojnih razmerah! Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. Hrano z daljšim rokom trajanja, higienske pripomočke, plenice in šolske potrebščine lahko prinesete v skladišče ZPM Moste Polje na Zaloški 54 vsak dan med 8.00 in 18.00, donacije bodo razdelili družinam z vseh koncev Slovenije. TRR NAKAZILO: Veriga dobrih ljudiZPM Ljubljana Moste-Polje,Proletarska 1, 1000 Ljubljana ADDIKO bank d.d.: SI56 3300 0000 1303 865BIC: HAABSI22Koda namena: CHARNamen: pomoč prizadetim v poplavahSI00 750

Zgornjesavinjska dolina, zlasti predeli v občinah Luče in Solčava, je še vedno odrezana od sveta. Že vse do začetka ujme dogajanje spremlja Gregor Križnik, pomočnik poveljnika Gasilske zveze za Zgornjesavinjsko dolino in operater na številki 112.

Številni ljudje so se v teh dneh znašli v nezavidljivem položaju, izguba imovine in domovanja velja za eno največjih psiholoških stisk pri posamezniku. Povsem normalno je, da se na to odzovemo čustveno intenzivno, normalno pa je lahko tudi, da čustva zatremo in vse sile usmerimo v odpravljanje posledic povodnji, pravi klinična psihologinja Ivna Bulič. "Za psihično stabilnost posameznika je občutek varnosti prva in osnovna potreba. Izguba imovine je seveda velik napad na občutek varnosti. Za ljudi, ki so izgubili dom, podjetje, živino, ki so izgubili vse tisto, v kar so investirali, je to lahko zelo zelo hud udarec. Pomeni nekaj najhujšega, takoj za izgubo življenja ali pa hudo izgubo zdravja. Varnost je temeljna psihološko potreba, mora biti zagotovljena, da bi sploh lahko razmišljali o čemerkoli drugem. Vsekakor ni za podcenjevati psihološke travme teh dogodkov." Tolažba 'Saj bo vse v redu!' ali 'Samo, da smo živi!', ni najboljši način pristopanja k človeku v stiski, vsekakor pa je vsakršna pomoč in poskus vrnitve v normalnost zelo na mestu. "O psiholoških težavah trenutno bolj verjetno razmišljajo vsi tisti, ki so okoli prizadetih, kot pa oni sami. Pomembno je, da damo zelo jasno vedeti, da smo jim na voljo, to je največ, kar lahko storimo za nekoga v stiski. Da povemo, da smo jim na voljo, da jim damo jasno vedeti, da bomo pomagali in jih podpirali pri tem, za kar nas prosijo. Pomembno je, da pri tem nismo preveč vztrajni in vsiljivi, da ne kličemo 150-krat na dan z vprašanji 'Kako si?', 'A ti kaj manjka?' …, da se izogibamo pretiranemu svetovanju, kaj bi bilo dobro narediti. Ključno je, da sledimo prizadetemu človeku, njegovim potrebam, predvsem pa je dobro, da zna okolica pri prizadetem posamezniku zagotavljati vsaj nekaj normalnosti. Da jim na primer pripravimo topel obrok, da poskrbimo za njihove otroke, da si lahko oddahnejo, da sledimo temu, o čemer se prizadeti posameznik sploh želi pogovarjati v nastali situaciji. Predvsem pa se izogibajmo stavkom, ki bolje delujejo na nas, kot pa na njih, v smislu 'Saj bo vse v redu, vse se bo uredilo …', ali pa 'Pomembno je, da si preživel!'. To so bolj stvari, ki dajo boljši občutek nam, prizadetemu posamezniku pa povzročajo le še dodatno težo. Tem floskulam se izogibajmo, generalno jih opuščajmo, kadar je nekdo v težavah. Bolje je reči: 'Glej, sploh si ne morem predstavljati, v kakšnih težavah si trenutno. Kakorkoli ti lahko pomagam, tu sem.'" S klinično psihologinjo Ivno Bulić se je pogovarjala Maja Ratej, omenjali sta telefonsko številko, ki so jo za občane v stiski vzpostavili v Zdravstvenem domu Domžale. Na voljo so vam na številki 01 724 51 41 od 8.00 do 22.00 ure.

V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.

Nazarje. V centru je uničenih 85 odstotkov objektov, pravi Sebastjan Solar, poveljnik gasilcev. Ki jim je tudi zalilo dom in vso opremo. Skupaj z domačini odpravljajo neverjetno katastrofo. Poroča: Luka Hvalc.

Čeprav razmere niso tako kritične kot drugod po državi, so se sirene zaradi poplavljanja Save oglasile tudi v Ljubljani, in sicer na Brodu in v Tacnu ter v Novih Jaršah. Narasla Sava je v kajakaškem centru Tacen uničila vse, so sporočili s Kajakaške zveze Slovenije. Škoda bo ogromna. 

Naša terenska ekipa se je prebila tudi do Gorenje vasi in Srednje vasi v Poljanski dolini. Veronika Gnezda in Aleš Smrekar, ki sta se pogovarjala z domačini, sporočata, da za takšne razmere, kjer je na eni strani postošila Sora na drugi strani pa zemeljski plazovi, zmanjka besed.

Ob včerajšnjem silovitem naraščanju Savinje se je ta v Celju v dnevu in pol s 164 centimetrov povzpela na kar 700 centimetrov. Današnji obeti so veliko boljši, zjutraj je reka namreč upadla za dobra dva metra, na 474 centimetrov. Razmere se v Celju še naprej umirjajo, terenske enote so opravile preglede in že odstranjujejo posledice ujme. Evakuacija je preklicana za vsa področja, tako da se lahko prebivalci vrnejo domov, vzpostavljeno bo tudi napajanje z električno energijo in plinom, so sporočili z mestne občine. S celjske občine sicer tudi sporočajo, da je na srečo nepoškodavana ostala večina športnih objektov. Na Letnem kopališču Celje, ki se nahaja v neposredni bližini reke Savinje in potoka Ložnica, jih je le nekaj centimetrov ločilo od poplave, a na srečo se je vse dobro izteklo in ni prišlo do razlitja vode na kopališče. Žal pa je situacija na drsališču v Mestnem parku Celje drugačna. Drsališče je bilo poplavljeno, višina vode na objektu je celo višja kot v poplavah v začetku devetdesetih let. Na srečo so letos uspešno zaključili projekt povišanja transformatorske postaje, ki posledično tokrat ni bila poplavljena. Na drsališču bodo, takoj ko bo možno, pristopili k sanaciji. Prvi ukrep bo sanacija strojnice, temu bo sledilo čiščenje in saniranje nastale škode. Ob tem še informacija, da je utekočinjen amonijak, ki se uporablja pri pripravi ledu, pod nadzorom. Dvorano Zlatorog so že včeraj namenili namestitvi prebivalcev iz evakuiranih področij. Danes pa bo pred dvorano Zlatorog ob 13.00 uri zbor občank in občanov, ki želijo pomagati pri odpravi posledic poplav.

Na terenu v Škofji Loki sta Aleš Smrekar in Veronika Gnezda. Sporočata, da so razmere povsem drugačne kot v petek. Sogovorniki poudarjajo, da se počasi vračajo v stare tirnice, ampak vseeno poudarjajo, da do nekaterih še niso niti prišli.

Poplave so močno prizadele tudi osrednjeslovensko regijo. Še ena deževna noč je v Kamniku, Domžalah, Mengšu in Komendi minila bolj mirno kot včerajšnja, se pa že kažejo razsežnosti poplav, kakršnih domačini ne pomnijo. Stanje v najbolj prizadetih občinah severno od Ljubljane je včeraj popoldne preverjala Maja Ratej. Nekaj izjav sogovornikov: celo spodnje nadstropje nam je zalilo, imeli smo meter vode če sem čisto iskren, sem bil tako v šoku, da imam “blackout” “tamali” je rekel, da imamo pred hišo morje kaj hočem reči, še v življenju nisem kaj takega videla, narava sem nam fajn maščuje škode bo za več desetletij kot, da je vse reka, bale sena je razdrlo, apokalipsa ko sem prišel v spodnje stanovanje, je bila voda do gležnjev, v 15 minutah sem vnukinje nosil čez okno ven, voda je bila do vratu Kako so evakuirali vrtec v Mengšu:   "Začelo se je zjutraj, voda je narasla v petih minutah. Otroke smo spravile v zgornje nadstropje, izklopile elektriko, potem pa smo lahko samo še čakale. Nato sta prišla dva gasilca, ki sta bila ves čas pri nas. Skupno je bilo 22 otrok in štiri vzgojiteljice. Ko se je začela akcija reševanja, smo gasilcem v zgornjem nadstropju predale posameznega otroka, zavitega v odejo, ta pa ga je odnesel do traktorja in prikolice, zaradi deročega toka so odnesli tudi nas, vzgojitelje. Voda je segala do napisa 'vrtec', igrišče je bilo prekrito z vodo, tok je bil tako močan, da se ni dalo hoditi. Razmišljam, kaj vse bi se lahko zgodilo, a se je na koncu razpletlo odlično oziroma najboljše, kar se je lahko," vzgojiteljica Ksenja.   "Bilo je nepojmljivo, voda je ekstremno hitro naraščala. Tok je bil premočan za reševanje s šolnom, pridobiti smo morali največji razpoložljivi traktor, da smo lahko zraven prišli s prikolico. Najprej smo napeljali vrv od glavnih vrat proti vrtcu, to je bila koordinacijska os, zaradi deroče vode se namreč ni nič videlo, kar je bilo izjemno nevarno. Nato smo ob njej privezani nosili otroke. Vsak je vzel enega otroka v naročje in smo jih potem predali na prikolico, na kateri je bila vzgojiteljica, ki je mirila otroke. Otroci so bili prestrašeni, ampak izjemno pogumni, tako da smo jim vlivali pogum. Situacija je bila neverjetna," župan občine Mengeš Bogo Ropotar.

Za sobotno hidrološko napoved smo poklicali na Agencijo RS za okolje. Hidrolog Janez Polajnar: "Danes lahko težave pričakujemo na sotočju Save in Krke. V večjem delu države pa je postopno upadanje. Savinja bo počasi upadla, Drava je pod nadzorom, tudi Mura, ki sega do roba protipoplavnih nasipov"

Med najbolj prizadetimi v včerajšnjih poplavah so bili številni kraji v porečju Savinje. V petek popoldne in zvečer se je mimo Celja, kjer so morali evakuirati pet tisoč prebivalcev z območij tik ob reki, Savinja naprej razlivala na širšem območju Laškega, še posebej jo je skupilo središče mesta. Tam je bil tudi naš novinar Luka Hvalc.

V kakšnih razmerah se trenutno nahajajo slovenske reke? Katere lahko prestopijo bregove in poplavijo zvečer in v noči na soboto? Tudi reke, za katere to ni običajno? In kaj se dogaja z reko Dravo ter sodelovanjem z avstrijskimi pristojnimi službami?Sporoča dežurni hidrolog Janez Polajnar, ARSO:  Visokovodni val se pomika proti hrvaški meji. Pričakujemo v Zasavju in Posavju poplavljanje Save.  Tudi reka Mura je že skoraj na robu visokovodnih nasipov.  Poplavijo lahko reke s hudourniškim značajem. Razlivanje in poplavljanje lahko tako pričakujemo na več območjih, ne samo ob večjih rekah.  Dobili smo obvestili, da bo pretok reke Drave iz Avstrije še nekoliko višji. Je pa na žalost dotok v Dravo iz Slovenije, v reke iz Pohorja, Slovenskih goric in ostalih predelov, tudi Meža in Dravinja, prinesejo dodatno količine vode in to povzroča poplavljanje Drave v spodnjem toku. 

"Žal so se uresničile najbolj črne napovedi. Količina padavin v zadnjih 12 urah je bila celo večja od pričakovanj," je izpostavil Brane Gregorčič na današnji izredni novinarski konferenci na Agenciji za okolje. Padavinski dogodek še ni končan, smo na sredini, svarijo pristojni. Težišče poplavnega dogajanja se bo danes pomaknilo na območja osrednje, vzhodne in južne Slovenije. Poplavijo lahko reka Krka, Sava, Dravinja. Anja Hlača Ferjančič se je pogovarjala s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, ki je izpostavil, da je trenutno najhuje na območju Črne na Koroškem, v kampu Menina pa je reševanje s helikopterjem izvajala policija.

Kakšne so trenutne razmere na terenu po Sloveniji? Kakšne razmere lahko ljudje še pričakujejo? Kako se lahko ljudje na poplave tudi pripravijo? Dežurni hidrolog Janez Polajnar, Agencija RS za okolje: Smo na polovici poplavnega dogodka, ki je pa tokrat res silovit. Tako kot smo ga tudi pričakovali in napovedali. Ponoči so dejansko izredno hitro in močno narasle številne reke. Danes se bo poplavno dogajanje preselilo iz zahodne Slovenije v osrednjo, vzhodno in jugovzhodno Slovenijo. Tam pa pričakujemo ponovno silovite hitre poplave rek. Zlasti v porečju Savinje, na Koroškem, tudi reka Drava bo poplavila, vsaj v svojem spodnjem toku, ponekod tudi v osrednjem in zgornjem toku. Poplavljale bodo pa sprva številne reke na območju Dolenjske, zlasti reke s hudourniškim odtokom, reke z Gorjancev. Tudi Kolpa lahko poplavi tam, kjer so zdaj festivali na prostem. Kjer so že poplave, spremljajte svojo okolico in upoštevajte navodila Civilne zaščite. Nikakor pa ne rešujte premoženja v zadnjem hipu. Tam, kjer poplave šele pričakujemo, tam pa imajo tisti, ki živijo ob rekah, še nekaj ur časa, da umaknejo predmete v višja nadstropja. Tudi umaknite avtomobile na varno. In ko se poplave zgodijo, ne rešujte svojega premoženja. Največ žrtev poplav se namreč zgodi v času, ko ljudje rešujejo na primer svoje avtomobile.

Čeprav je četrto največje avstrijsko mesto ime dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, pa je bolj kot po soli znano po sladkih Mozartovih kroglicah, ki jih v Salzburgu prodajajo v vsaki trgovini s slaščicami, čokoladnici, trafiki, torej praktično v vsaki živilski trgovini. In ker se človek kar težko odloči, katere kupiti in katere so najboljše, je dobro vedeti, da so le ene tiste, ki nosijo oznako originalne.

Največji strah voznikov ob neurjih s točo ni, kako bodo varno prispeli na cilj, temveč kako čim prej poskrbeti, da vozila ne poškoduje toča. Tako smo ob neurjih priča polnim bencinskim servisom, pa tudi nevarnemu in nenadnemu ter prepovedanemu ustavljanju v predorih in pod nadvozi. Kako bi morali ravnati, ko nas na poti z našim ljubljenim avtomobilom ujame neurje? Odgovarja Robert Gril z Agencije za varnost prometa.

Tokratni poletni obisk v laboratoriju ni prav nič tipičen. Preživljamo ga na prostem, prav pridejo planinski čevlji, naš cilj je namreč Potoška planina pod Stolom na približno 1300 metrih nadmorske višine.Tam le na videz tiho spi četica plazov, nad katerimi že vrsto let bedi raziskovalna ekipa z Geološkega zavoda Slovenije. Gostiteljici sta geologinja dr. Tina Peternel in krasoslovka dr. Ela Šegina.

Ni samo igralec, ampak tudi pevec v skupini The Blues Brothers. Poleg tega je pisatelj in producent. Verjetno je najbolj znan po vlogah v serijah Jimova družina (According to Jim), Saturday Night Live in Twin Peaks ter po filmih, kot je na primer K-9. Pridružil se je tudi skupini The Blues Brothers. Sicer pa je zdaj tudi kmet. V Oregonu goji konopljo. Jim Belushi. Intervju lahko tudi preberete.

Trenutno vremensko dogajanje marsikoga navdaja s sumničavostjo, ali je to normalno. Od česa je odvisno, da narava eno leto varčuje pri vsaki kaplji, spet drugo pa vse pred sabo silovito ustrahuje z rafali neviht in orkanskega vetra?S kakšnim vremenskim vzorcem imamo trenutno opravka in posledica česa je, preverjamo v pogovoru s klimatologom Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje. Pravi, da je vreme v preteklih tednih res odstopalo in da česa podobnega na Agenciji ne pomnijo. Vertačnik ob tem zavača teorije zarot, češ da se je v tokratni toči našlo tudi sledi nevarnih elementov. "Ozračje je onesnaženo z marsičim, z dovolj dobro raziskovalno opremo lahko najdemo marsikaj," dodaja, "a pomembna je količina." Kako pa nam vremensko sicer kaže kratkoročno? Današnji dan bo po njegovih besedah še dokaj svež, prihodnji trije dnevi pa bodo že običajno topli za konec julija. Kot dodaja Vertačnik, je pred nami 10 vremensko dokaj normalnih dni.

Nepogrešljiv in obvezen element tako udobja kot varnosti v sodobnem avtomobilu je klimatska naprava, ki nam zlasti v poletnih mesecih lajša prenašanje vročine. Pretirane temperaturne razlike med klimatiziranim ozračjem v avtomobilu in zunanjostjo slabo vplivajo na človekovo počutje in posledično na zbranost med vožnjo.Kako pravilno uporabljati in vzdrževati klimatsko napravo v avtomobilu, da bi se izognili zdravstvenim težavam, pojasnjuje dolgoletni novinar Motorevije na AMZS Jure Gregorčič.

Še leto dni je do začetka olimpijskih iger v Parizu. Otvoritvena slovesnost bo prvič v zgodovini potekala na vodi. Prireditelji napovedujejo spektakularno povorko športnikov na ladjicah, ki bodo plule po reki Seni. Igre bodo potekale od 26. julija do 11. avgusta.V tem času pa bo v Parizu tudi t. i. Slovenska hiša, ki bo gostila najboljše slovenske športnike, dobitnike kolajn, obenem pa bo tudi stičišče poslovnega in turističnega dogajanja. Operativni vodja projekta je Matej Kurent, ki ga je pred dnevi v Parizu obiskala Anja Hlača Ferjančič.

Le kdo bi si mislil, da lahko na čisto resni raziskovalni ustanovi, kot je Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, najdemo sup, prislonjen na zid. In ne enega, dva! Na Valovi poletni misiji obiskov v raziskovalnih ustanovah se tokrat mudimo v Laboratoriju za strojno inteligenco, kjer stroje učijo prav tega – inteligence.Od ustvarjanja fotorobotov in virtualne preoblačilnice, učenja senzorjev, da nas obveščajo o stanju poljščin, do zasnove večsenzorskih avtonomnih plovil, ki bi lahko sama v temi ali megli prepoznala ovire na vodi. Ustavimo se tudi v inteligentnem prostoru in kramljamo o tem, kakšna bo naša prihodnost z umetno inteligenco. Naš gostitelj je dr. Simon Dobrišek.

Na Hrvaškem so že pred sezono napovedovali rekorden obisk turistov, a so zaradi višjih cen ponekod doživeli ravno nasprotno zgodbo. Kako pa kaže turistični sezoni pri nas, potem ko naj bi bilo na primer v Portorožu v vrhuncu sezone manj ljudi, kot so pričakovali.Kaj o Sloveniji kot turistični destinaciji menijo tuji obiskovalci in kako letošnjo sezono komentirajo na Slovenski turistični organizaciji (STO)? Odgovarja tudi Livija Kovač Kostantinovič, vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v Sloveniji pri STO.

Koralni grebeni so eno izmed najbolj čudovitih življenjskih okolij na svetu. Lahko jih primerjamo le še z deževnim gozdom ob Amazonki. Toda tudi ta čudoviti svet ogrožajo vedno višje temperature morja. Pa seveda lovci, ki marsikje na črno še vedno lovijo korale.O vsem tem se lahko od junija podučimo tudi v muzeju koral, ki so ga odprli na Hrvaškem, točneje na otoku Zlarin, katerega zgodovina je v bistvu zgodovina lovljenja koral v Jadranskem morju. Otok in seveda tudi muzej je pred kratkim obiskal Aleš Smrekar. Prisluhnete lahko tudi razmislekom domačinov o življenju na otoku.

29-letna Američanka je bila nekdaj poznana predvsem kot avtorica zloglasnega arhitekturnega bloga McMansion Hell.Zdaj Kate Wagner usvaja slovenski jezik in zavzeto spremlja slovensko kolesarstvo. Razpisala se je tudi po zmagi Mateja Mohoriča na etapi Dirke po Franciji.

Galebe nekako povezujemo z morjem in obalnimi kraji, a zadnja leta so se te ptice premaknile tudi v mesta, tudi v Ljubljano, kjer jih te dni pogosto slišimo prav v okolici našega radia.Zakaj? Pojasnjuje Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Z več kot 30-letno tradicijo je Olimpijski festival evropske mladine največji večpanožni športni dogodek za mlade športnike in športnice med 14. in 18. letom. Vsaki dve leti se ga udeleži več tisoč mladih, ki se pomerijo v osmih športnih disciplinah. Letos jih bo gostil Maribor, ki v športni program dodaja tri nove discipline. Po prizoriščih festivala preverjamo, kako se v štajerski prestolnici pripravljajo na prihod mladih športnikov.

113 udeležencev iz 35 držav je sredi poletja sedlo v šolske klopi in se posvetilo učenju slovenščine na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Na tečaj se vpišejo, ker tu iščejo delo ali študirajo ali preprosto zaradi ljubezni do slovenskega jezika. Zgodbe udeležencev so zelo različne.

Avtoceste veljajo za najvarnejše ceste, saj se na njih glede na število vozil in prevoženo razdaljo zgodi najmanj nesreč. Po podatkih Agencije za varnost prometa se je v lanskem letu na slovenskih avtocestah in hitrih cestah zgodilo zgolj 10 % vseh nesreč.Vendar pa vozniki z neustreznim ravnanjem povečujemo tveganja za nastanek nesreč in zastojev. Najpogostejši razlog za nastanek nesreč je namreč neustrezen premik vozila. K zgoščevanju prometa in posledično naletom pa prispeva tudi neupravičena raba levega oziroma prehitevalnega pasu, pojasnjuje Marko Bevc z Agencije za varnost prometa.

To poletje smo se povabili na obisk v naše raziskovalne ustanove in laboratorije, v katerih doslej še nismo bili, a se raziskovalci tam lotevajo vrste zanimivih, aktualnih in celo presenetljivih znanstvenih zagat. Uvodoma se podajamo na Zavod za gradbeništvo Slovenije s sedežem v Ljubljani, kjer med drugim deluje Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito. Korozija je eden od najpogostejših uničevalcev dela človeških rok, njeno odpravljanje in sanacije škode terja ogromno denarja in energije, po nekaterih podatkih lahko preseže tudi do več odstotkov nacionalnega prihodka. V najslabšem primeru so lahko posledica korozije tudi nesreče s smrtnim izidom, kakršno je bilo zrušenje mostu v Genovi leta 2018. Zaradi korozije se kvarijo naši avtomobili, korozija lahko slabi industrijsko proizvodnjo, povzroča uhajanje strupov v pitno vodo … in nenazadnje vpliva na kulturno dediščino. Čeprav je korozijo v antiki opisoval že Platon, še dandanes predstavlja kovinski industriji velikanski izziv. Kovine so namreč vsepovsod okoli nas in če te zaradi vplivov okolja propadajo ali degradirajo, pravimo, da jih je načela korozija, pojasnjujeta tokratna vodnika Miha Hren, ki se raziskovalno posveča koroziji kovine v betonu, in Mirjam Bajt Leban, ki se ukvarja s preiskovanjem vodovodnih instalacij, torej kovinskih materialov, ki so v stiku s pitno vodo, in pa s korozijo pri 3D tiskanih kovinskih materialih.

Predstavljajte si, da ste daleč stran od ponorelega sveta, v prečudoviti naravi, kjer prej kot človeka srečate kakšno divjo kravo ali konja. No, v prihodnjih minutah se bomo preselili natako tja, v Argentino, natančneje v Patagonijo ob jezero San Martin, kjer sredi ničesar, no, Andov, stepe in jezera, leži estancija La Josefina. Pravzaprav se bomo preselili v raj na zemlji, kot ga je opisala Maja Ava Žiberna, ki se je tam kot prostovoljka mudila pred nekaj meseci.

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu je bilo prejšnji teden slišati več različnih jezikov, saj je tam potekal Tabor slovenskih otrok po svetu, letos že 27. po vrsti. Otroci, stari med 8 in 15 let, pa se niso le učili in obnavljali znanje slovenskega jezika, ampak so obiskali tudi nekatere kulturne in naravne znamenitosti, nad katerimi so bili navdušeni. Seveda so se v stkala tudi nova prijateljstva, tisti, ki na taboru niso bili prvič, pa so po letu dni spet srečali svoje prijatelje.

Ko se odpravljamo na dopust, se vedno znova soočamo z igro tetrisa v svojem avtomobilu. Mnogi vozniki na morje s sabo vzamejo od kuhinjskih loncev in kovčkov do čolna in koles. Kako poskrbimo, da na cilj pridemo varno in po poti ne izgubimo prtljage, ali pa si dopusta že predčasno ne pokvarimo z globo?

Osma generacija udeležencev programa Podjetno na izzive (krajše PONI) je v kranjski Kovačnici letos pilila svoje podjetniške in poslovne ideje ter svoje hobije pretvorila v čisto zaresno zaposlitev. Novo podjetje oziroma pravno osebo je ustanovila skoraj polovica udeležencev, njihove ideje pa so zelo raznolike: od 3D tiska, doživetij, fotografije, gledališča, gojenja rastlin, gostinstva, grafičnih storitev, iger, izobraževanja, rokodelstva do tekstilnih izdelkov.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

Ali tam, kjer ob semaforju opazite črno tablo z zeleno puščico v desno, kljub rdeči luči na semaforju zavijete desno ali počakate, da se prižge zelena luč? Raziskujemo, kako dobro Slovenci poznamo ta predpis, ki smo ga dobili leta 2021. Kako nam je všeč in kaj dobrega nam je prinesel?O tem, na kaj moramo biti pozorni ob takem zavijanju, z inštruktorjem vožnje na AMZS-ju Manuelom Pungertnikom.

150 udeležencev z različnimi oviranostmi se je na tretjem Parafestivalu na sotočju Tolminke in Soče minuli vikend preizkušalo v številnih športnih aktivnostih, kot so supanje, raftanje, veslanje in kolesarjenje. Večina teh dejavnosti je za invalide v vsakdanjem življenju nedosegljivih. Z njihovih obrazov, polnih pričakovanja, se je dalo razbrati, da so najbolj uživali v vodnih športih. Parafestival z naslovom Vključujem je bil del športnega festivala Soča Outdoor z namenom, da vsi udeleženci, ne glede na gibalne ovire, nastopajo skupaj.

Da Maribor ni sivo in mrtvo mesto, temveč v njem brbota od ustvarjalnosti, so leta 1993 želeli pokazati in dokazati v tukajšnjem Narodnem domu z organizacijo prvega Festivala Lent. Danes o sivini ni ne duha ne sluha, festival pa je tudi letos pisal nove zgodbe. Nocoj bo zadnjo, v 31-ti izvedbi Lenta in 35-ti mednarodnega festivala folklore.

V poletnem solsticiju na Krasu pletejo venčke. Gre za predkrščanski običaj, ki se ponovno obuja. K temu še posebej prispeva društvo, ki se imenuje – kako drugače kot – Venček. V obdobju, ko vse cvete, se je Gorazd Rečnik na Krasu pogovarjal z zeliščarko iz projekta Cvetoče police iz zavoda Dobra pot, kjer poudarjajo lepote, bogastvo, vrednote, načine ohranjanja in soodvisnosti v naravi, njene spremembe ter vpliv človeka na te spremembe.

Minilo je deset let od slavne intervencije Anžeta Albrehta, ko je moral kot gasilec pred gasilskim vozilom preteči dva kilometra in mu s tem pomagal prebiti se do kraja nesreče. Takrat si je zadal cilj, da bo Slovence naučil, kako ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah vzpostaviti reševalni pas za intervencijska vozila. Pet let pozneje je ustanovil še Zavod Reševalni pas. Smo se v tem času naučili pravilno vzpostaviti reševalni pas? Kaj nam še vedno povzroča težave?

Poletje je čas, ko je na ulicah slišati govorice v številnih različnih jezikih, kar s sabo prinese tudi glasbo sveta. Ulica je od nekdaj prostor za izražanje oziroma izvajanje umetniških ustvarjalnih dejavnosti, kot so glasba, gledališče, ples, risanje, cirkus in druge, ki jih lahko mimoidoči spremljajo in prostovoljno denarno ali kako drugače podprejo. Ulica je stičišče različnih kultur, kar omogoča povezovanje ljudi, v sprejemanju drugačnosti. Tokratna zvezda s ceste je Kolumbijec Camilo, ki ga lahko na ljubljanskih ulicah srečate kot glasbenika, včasih pa tudi kot klovna.

Začenja se sezona počitniškega dela. Pred razmahom glavne poletne sezone se sprašujemo, kje je ravnovesje med delal bi, pridobil izkušnje in zaslužil. Kako na počitniško delo gledajo dijaki in kako študenti? Kako so z mladimi, ki šele vstopajo na trg delovne sile, zadovoljni delodajalci? Opozorimo tudi na določene pasti dela na študentsko napotnico. Sogovorniki: Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-študentskem servisu; študenta Klemen in Marcel; dijakinje Sara, Eva in Maša; Gašper Kene, zaposlen v gostinstvu. 

V središču Ljubljane je bilo v soboto veliko belih in črnih šahovskih figur. Na Prešernovem trgu je cel dan potekal ljubljanski šahovski festival, ki je za šahovnico privabil vse, od najmlajših pa do najstarejših ljubiteljev kraljevske igre. Festivala se je udeležil tudi novinar Aljaž Golčer, ki se je na večerni simultanki pomeril z državnim šahovskim prvakom.

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.

Iz Rusije so danes zjutraj začela prihajati skrb vzbujajoča poročila o vojaškem konfliktu na ruskem ozemlju, o katerem smo že poročali v naših informativnih oddajah. Poklicali smo našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik, ki je povedala več o ozadju dogajanja. Kratek povzetek: pripadniki ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina so zavzeli vojaške objekte v mestu Rostov na Donu v bližini ukrajinske meje. Prigožin in vojaki pod njegovim nadzorom zahtevajo zamenjavo v vodstvu ruske vojske in obrambnega ministrstva, predsednik Putin je zahteve označil za izdajo.

Klara Kracina, Teja Miholič, Urša Rahne in Anne Tassel sestavljajo kolektiv umetnic Kvadratni meter.Pred kratkim so se predstavile na festivalu Svetlobna gverila z instalacijo »Izselitveni nalog«. Projekt tematizira vseprisotna strah in negotovost, s katerima se soočajo najemniki stanovanj, v času, ko najemni trg ni reguliran, ko najemodajalci vseskozi prihajajo do novih idej za hiter in višji zaslužek, so zapisale štiri mlade umetnice.

Projekt "Multiplikativni učinki športa na mlade, ki se vključujejo v športne aktivnosti" je gradil na motu zdrav duh v zdravem telesu. Športno udejstvovanje otrok in mladostnikov lahko zaradi discipline in vztrajnosti, ki je potrebna za doseganje rezultatov, pozitivno vpliva na napredek na preostalih področjih njihovega celostnega razvoja. O projektu in izkušnjah govorimo s športnima sodelavcema pri projektu in podiplomskima študentoma Fakultete za šport Nejcem Donavalom in Manco Kutnjak. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

V soboto so ljubljanske ulice za nekaj ur preplavile mavrične zastave. Po navedbah organizatorjev se je letošnje parade ponosa udeležilo okrog 3500 ljudi. Iz avtonomne cone Metelkova so se podali po Masarykovi cesti in mimo Bavarskega dvora sprehodili do Kongresnega trga, kjer so se odvili govori in tudi koncert glasbenice Masayah. Letošnja parada je potekala pod sloganom Več skupnosti en boj. Zaznamovali pa so jo tudi žalitve, napadi in zažigi mavričnih zastav.

Zasidran globoko v soški dolini, Tolmin ni znan le po svoji naravni lepoti, ampak tudi po enem izmed najbolj priznanih lokalnih proizvodov - tolminskem siru, ki ga tukaj izdelujejo že stoletja. Krasi ga nežna, a polna aroma, ki se je razvije med dvomesečnim zorenjem in je prava poslastica za gurmane. Pogovarjali smo se s šele 18-letnim sirarjem Rokom Lipuščkom.Pogovarjali smo se s šele 18-letnim sirarjem Rokom Lipuščkom.

Borut Rovšček, nekdanji profesionalni kolesar in domačin v Tolmina, ki je klanec na Kolovrat po njegovih besedah prevozil n-krat.

75-letni nekdanji kolesar je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najboljših kolesarjev na območju nekdanje države. S kolesarstvom se je začel ukvarjati dokaj pozno, pri 18 letih. Doma niso bili navdušeni nad tem, da kolesar, saj so imeli kmetijo, kjer je bilo treba delati. Jože Valenčič je bil državni prvak v kronometru, cestni dirki ter tudi udeleženec olimpijskih iger v Munchnu. "Učil sem se za krojača, namesto, da bi šel delati na kmetijo, sem najprej naredil 50 km s kolesom." Časi so bili popolnoma drugačni. Jože Valenčič spregovori tudi o tem, kako drugačna je bila priprava in taktika na dirkah. Pa tudi o tem, da je etapa pod 200 km bila redkost.

Že skoraj desetletje ob cestah v okolici Postojne opazujemo opustošen gozd. Domačini se še kako živo spominjajo tistega februarja 2014, ko je bilo v žledolomu uničenih skoraj 10 milijonov kubičnih metrov drevja. Koliko gozda se je že obnovilo in kaj lahko na področju zaščite gozdov pričakujemo v prihodnosti? Sogovornika:- Miha Uhelj, ravnatelj Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna- Robert Rogič, direktor podjetja Kompost, ki še danes sanira posledice žledoloma v Občini Postojna

Večer zvokov je del projekta B-AIR, v katerem Radio Slovenija v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od zibke do pozne starosti. Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.

14. junij je svetovni dan krvodajalcev. Kdo je primeren kandidat za darovanje krvi in organov, kako darujemo in kako se na to pripravimo?Sogovornika: specialistka transfuzijske medicine dr. Polonca Mali dr. Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija Transplant Zapiski:  Več informacij o krvodajalstvu  Več informacij o darovanju organov in tkiv

Salvete in vabljeni na hedonistično kulinarično izkušnjo v rimski obedovalnici – trikliniju. Sprejel nas bo vilikus, nas posedel na tipične ležalnike – klineje, da pa bo izkušnja kar se da pristna, bomo jedli z rokami, pili iz glinenih posod in poslušali rimske recitale. Prestavite se z nami dva tisoč let v preteklost, v rimske čase, ko so Rimljani gradili in zapustili vile tudi pri nas. Tudi v arheološkem parku Simonov zaliv, kamor vas tokrat peljemo na zvočno izkušnjo.

Junij je mesec ponosa LGBTIQ+ skupnosti, ki proslavlja drugačnost in opozarja, da moramo odpraviti diskriminacijo zaradi spola, spolne identitete, usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin. Aktivnostim v podporo te skupnosti so se pridružile tudi nekatere v zadnjih letih vse bolj popularne trgovine Humana Second Hand & Vintage z rabljenimi oblačili. Ena izmed njihovih poslovalnic pa je bila zaradi svoje izložbe, v kateri so bile moške lutke oblečene v ženska (spodnja) oblačila, tarča ostre kritike in celo groženj, zato so morali izložbo spremeniti. Izložbo, ki v večini evropskih prestolnic ne bi niti izstopala, ampak mi gremo kot kaže v druge smeri.* *V prispevek smo skušali dodati tudi mnenje o LGBTIQ+ skupnosti z ljubljanskih ulic. A je bilo mnenje osmih od desetih posameznikov, starih med 17 in 60, 70 let, takšno, da ga brez spodbujanja sovraštva nismo mogli deliti v etru javnega medija.

Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši zadnji postojanki ustavimo na pravem muzejskem gradbišču. Delavci tam gradijo stene in postavljajo skelete kovinskih konstrukcij in podobno, da bo pravi čas pripravljen prostor za eno glavnih pridobitev ob 100. obletnici Slovenskega etnografskega muzeja, novo stalno razstavo Človek in čas.Zapiski: SEM 100: Na razstavah je prikazanih le 10 odstotkov predmetov, ki jih hrani muzej SEM 100: Kako se je muzej prilagajal potrebam ljudi in časa? SEM 100: Etnografu se vse prigodi Fotogalerija   

Ena izmed občasnih razstav, ki si jih do 25. junija še lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju in so jo pripravili ob praznovanju 100. obletnice muzeja, je fotografska razstava, ki pripoveduje o delu Orlovih terenskih ekip. Te so po drugi svetovni vojni pod vodstvom prvega povojnega ravnatelja muzeja dr. Borisa Orla po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o vsem, kar se je dogajalo v različnih krajih na področjih materialne, duhovne in družbene kulture. Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom so naslovili razstavo in tako so takrat tudi hodile ekipe na teren.Zapiski: SEM 100: Na razstavah je prikazanih le 10 odstotkov predmetov, ki jih hrani muzej SEM 100: Kako se je muzej prilagajal potrebam ljudi in časa? SEM 100: Nova stalna razstava Človek in čas Fotogalerija

Slovenski etnografski muzej so ustanovili vsega 5 let po koncu 1. svetovne vojne, ko so prišli do spoznanja, da si etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili kranjski Deželni stanovi dobrih sto let prej, zaslužijo posebno skrb in poglobljeno znanstveno obdelavo. Prve večje, obsežne in sistematične etnološke terenske raziskave so izvedli že leta 1946, čeprav je bila takratna družba bolj kot v zgodovino zazrta v izgradnjo nove družbe in države. V naslednjih letih so tako po celi Sloveniji zbrali in uredili morda najpomembnejše zbirke, ki jih danes hrani muzej. Ena največjih prelomnic v stoletni zgodovini muzeja je bila sredi 90-ih let, ko je padla odločitev, da se muzej preseli na območje nekdanjih vojašnic ob Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer so med drugim zgradili sodobno muzejsko poslopje z razstavišči, danes v programu že predstavljenimi depoji, delavnicami in vsem, kar sodoben muzej potrebuje, da opravlja svoje poslanstvo. Sogovornica: Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja. Zapiski: SEM 100: Na razstavah je prikazanih le 10 odstotkov predmetov, ki jih hrani muzej SEM 100: Etnografu se vse prigodi SEM 100: Nova stalna razstava Človek in čas Fotogalerija

Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši prvi postojanki ustavimo v prostorih, kamor obiskovalec nima vstopa – v tako imenovanih depojih. SEM, kot s kratico pravimo muzeju, ima kar enajst kustodiatov, ki obsegajo najrazličnejše zbirke: od zbirke ornih orodij do lončarske in pletarske, zbirke skrinj, čipk, igrač, mask in panjskih končnic pa kustodiata za zbirke Afrike in Amerike ter kustodiata za zbirke iz Azije, Avstralije in Oceanije. Slovenski etnografski muzej ima še kustodiat za etnografski film, ki hrani videodokumentacijo, in oddelek za dokumentacijo, ki hrani fotografije in pisno dokumentacijo. Od vseh predmetov, ki jih hrani muzej, je na razstavah prikazanih le kakšnih 10 odstotkov predmetov. Drugi so varno shranjeni v depojih pod muzejsko ploščadjo, ki povezuje obe zgradbi muzeja, muzejsko in upravno. Dostop do njih imajo le konzervatorji restavratorji in seveda kustosi, vsak kustodiat pa ima svoj depo. Zapiski: SEM 100: Kako se je muzej prilagajal potrebam ljudi in časa? SEM 100: Etnografu se vse prigodi SEM 100: Nova stalna razstava Človek in čas Fotogalerija

Oči povprečnega človeka so v razvitem svetu kar polovico in več budnega časa osredotočene na najrazličnejše elektronske dvodimenzionalne površine: televizijo, mobilni telefon, računalnik ali tablico, pa tudi knjige, časopise in zvezke. Vse do 20. stoletja je bilo človeško oko vajeno pretežno raznovrstnega dela, dolgotrajno gledanje v različne ekrane, ki je za človeka relativno nova izkušnja, pa prinaša ne samo številne zdravstvene, temveč tudi sociološke, epidemiološke in ekonomske posledice. Zakaj je prilepljenost zaslone problematična pri otrocih in mladostnikih? Kakšne so posledice pretirane uporabe?Sogovorniki: doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, specialistka pediatrična oftalmologinja; prof. dr. Gregor Starc, Fakulteta za šport; dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije.

Viktor Pecov, ki ustvarja z umetniškim imenom Chico Viko, je neodvisni umetnik, rojen v Makedoniji, ki živi in ustvarja v Mariboru. Izdal je dve skladbi. Seven days je tako nasledila skladba Rollercoaster, njeno besedilo je polno duhovitih stavkov, besednih iger, skritih sporočil in metafor. Chico Viko - Rollercoaster

Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je pred časom nastal zanimiv projekt REsense, ki se osredotoča na razumevanje načinov pri spreminjanju naših netrajnostnih vzorcev vedenja. Avtorica Tamara Lasič je namreč prepričana, da je v primeru pohištvene industrije potrebno vzpostaviti zavest o nujnosti obnavljanja pohištva z okoljsko odgovornimi materiali. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

V skladiščih, pristaniščih in odlagališčih se kopiči več sto tisoč ladijskih zabojnikov. Izziv je, da jim vrnemo življenje. Tega so se lotili v Slovenskih Konjicah, kjer so v bivalne površine preuredili dva ladijska zabojnika, v Rogaški Slatini pa štiri. Njihova skupna površina zadošča manjšemu naselju. Če se to pri nas sliši kot znanstvena fantastika, je na Norveškem to nekaj povsem običajnega, saj so zelo pogosto prav ladijski zabojniki prvo bivališče mladih.Sogovornica: Marinka Vovk, vodja Centra za ponovno uporabo

Polihistor Joannes Antonius Scopoli je 15 let služboval v Idriji. Kot prvega rudniškega zdravnika ga je v to rudarsko mesto napotila cesarica Marija Terezija. Na širšem Idrijskem in Cerkljanskem je veliko raziskoval in preučeval rastlinstvo, živalstvo, rude in minerale. Kot prvi je opisal in poimenoval številne vrste ter si dopisoval z več deset prodornimi misleci in raziskovalci takratnega časa, tudi s Švedom Karlom Linnejem. V spomin pionirjem naravoslovja v Idriji so leta 2004 ob vstopu v krajinski park Zgornja Idrijca uredili Scopolijev spominski vrt. Po njem nas popelje skrbnica vrta Tinka Gantar, članica Muzejskega društva Idrija. Foto: Muzejsko društvo Idrija Poslušaj tudi:  Podrobno o življenju Joannesa Antoniusa Scopolija

Občina Idrija je letošnje leto na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija razglasila za Scopolijevo leto.Joannes Antonius Scopoli se je leta 1723 rodil na Južnem Tirolskem, ni pa čisto jasno, ali je bilo to 3. junija ali 13., verjetno je celo bolj mogoče, da je pravi drugi datum, saj obstaja krstni list, ki dokazuje, da je bil Scopoli krščen 15. junija. Po študiju medicine v Innsbrucku in na Dunaju ga je razsvetljenska cesarica Marija Terezija leta 1754 poslala v Idrijo, ki do takrat še ni imela svojega zdravnika, nad tem pa Scopoli ni bil preveč navdušen. A prav leta, ki jih je preživel v Idriji so bila njegova najpomembnejša in njegov najbolj plodni del življenja, saj je takrat izdal tudi najpomembnejša in še danes veljavna dela. Ob knjigi o idrijskem živem srebru je napisal tudi Entomologio Carniolico o žuželkah, v kateri je prvi navedel, da se čebelja matica oplodi s troti izven domačega panja. V Flori Carniolici pa je opisal 1100 rastlinskih vrst, in to je knjiga, v kateri še danes botaniki iščejo podatke. Nekaj poudarkov iz življenja in dela Joannesa Antoniusa Scopolija sta izpostavila dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, in raziskovalka v vrtu dr. Blanka Ravnjak. Poslušaj tudi: Sprehod po Scopolijevem spominskem parku

Od 1. junija bodo v Sloveniji za uporabnike medkrajevnega javnega potniškega prometa na voljo prenovljene enotne IJPP vozovnice pa tudi nove vozovnice "Slovenija".Najbolj zanimiva za večino uporabnikov bo mesečna vozovnica, ki bo stala 70 evrov na mesec, omogočala pa bo neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po vsej državi. Komu bo ta novost prišla najbolj prav, kaj to pomeni za obračunavanje nadomestil za prevoz na delo, bomo zdaj javni medkrajevni promet uporabljali bolj pogosto? To je nekaj vprašanj, na katera odgovarja vodja sektorja za javni potniški promet na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Matjaž Vrčko.

To dokazujejo udeleženci programa Podjetno nad izzive, ki že osmo generacijo ustvarjajo presežke na številnih področjih. Še pred nekaj meseci so jim ta lahko predstavljala hobi, danes pa s pomočjo sredstev in mentorstva tudi zaposlitev in redni dohodek.Udeležencem projekt zagotovi 4 mesece zaposlitve in plačila, kar ustvari podporno okolje za razvoj ideje in izdelavo poslovnega modela. Osnovni cilj je - ustanovitev novih podjetij, ki jih s pomočjo mentorjev ustvarijo osebe z dobro podjetniško idejo. In eno takšnih so imeli tudi Marcel Nahtigal, Sladjana Oroševič Šimunac in Ajda Miklavčič. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v okviru projekta Youthopia. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč komisije.

Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Najpozneje sedem dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu se mora konstituirati novi svet zavoda. Ustavno sodišče bo moralo sprejeti še vsebinsko odločitev. Nobena od predlaganih odločitev do zdaj ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov, prav tako ni mogoče oceniti, kdaj bi se to lahko zgodilo, kar je tudi eden od razlogov za umik začasnega zadržanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Sogovornik dr. Marko Milosavljević, medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. 

Marsikdo reče, da je to kar božja pot Evrope, na katero pa obiskovalci prihajajo z vsega sveta. Ob žičnici na 1766 metrov visoko goro vodi kar nekaj poti, iz Žabnic tudi romarska, na kateri je postavljen križev pot s kopijami poslikav slovenskega slikarja Toneta Kralja. Nekateri se na goro povzpnejo zaradi razgleda ‒ najlepši pogled je na Mangart in Jalovec ‒ romarji pa obiščejo Cerkev višarske Matere Božje. Na vrhu je nekaj trgovinic s spominki in pet gostiln. Tisto, ki se imenuje Al Convento - Pri samostanu, že 27 let oskrbuje zamejski Slovenec iz Trbiža Jure Preschern.

Kanalska dolina leži ob tromeji, pod vrhovi Julijskih in Karnijskih Alp, kjer živijo štiri jezikovne skupnosti: Italijani, Nemci, Furlani in seveda Slovenci. Tam delujeta dve slovenski kulturni društvi, v Ukvah ima sedež Slovensko kulturno središče Planika, v Ovčji vasi pa Združenje don Mario Černet. To nosi ime po duhovniku, ki je bil 22 let župnik v Žabnicah in si je vsa leta prizadeval za ohranitev slovenščine v javnosti in cerkvi. O življenju in zanimivostih v dolini nam je več povedala Anna Wedam, predsednica združenja

Če te dni organizirate piknik, je zelo verjetno, da družine s šolarji ne bodo utegnile, ker so preobremenjene z delom za šolo. Konec šolskega leta je še posebej stresno obdobje za otroke v zadnji triadi OŠ in dijake zadnjih letnikov. Ne le, da je pred njimi morda odločilna poklicna izbira, pač pa je ta bolj kot od interesov, talentov in želja odvisna od točk, ki so jih zbrali z ocenami in pri srednješolcih točk iz mature. Nizajo se nenehna borba za ocene, ki se je sprevrgla že v t. i. »diktat odličnosti«, hromeč strah, da se ne bodo mogli vpisati na želeno srednješolsko ali fakultetno smer, in pritisk staršev, ki želijo za otroka le najboljše, hkrati pa podlegajo ideji, da če otrok ni uspešen v šoli, potem njegov starš ni dovolj dobro pomagal. Kaj ob koncu leta sploh še lahko naredimo za razbremenitev otrok in kako jim lahko pomagamo, da je ta sicer dragocena življenjska lekcija vsaj nekoliko lažja? Dr. Mateja Hudoklin specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Tina Turner je zaznamovala popularno glasbo zadnjih desetletij. Svet je obšla vest, da je umrla ikona, za katero se je zdelo, da bo večno z nami. Pridevniki, kot je legenda ali kraljica, večkrat zvenijo neupravičeno in prenapihnjeno, a pri Tini Turner ni tako. Komentar Andreja Karolija. Ko odide takšna glasbenica, takšna osebnost, začneš iskati nove besede zgolj in samo zaradi tega, ker omenjene pridevnike uporabljamo mimogrede, ne da bi se zavedali, kaj naj bi v resnici za njimi stalo. Tina je skozi šest desetletij storila vse, da jo lahko okličemo za legendarno, za ikono, nenazadnje za kraljico rokenrola. Andrej Karoli

Ob obletnici začetka stavke na RTV Slovenija je včeraj v Cankarjevem domu potekala javna tribuna "Še vedno RTV Smo!", ki sta jo je pripravili Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTV. Prva ugotovitev je bila, da so stavkovne zahteve danes enako aktualne kot pred letom dni, gostje pa ugotavljali tudi, kakšna prihodnost čaka javno RTV Slovenija po dveh letih pritiskov na novinarsko in uredniško neodvisnost.

Na začetku se je ideja o branju v senci dreves na različnih krajih zdela komu tudi nenavadna, a Knjižnica pod krošnjami se je razvila v enega bolj živahnih in učinkovitih projektov, ki pod krošnje privabi tako tiste bralce, ki tam najdejo aktualne knjižne izdaje in tiste, pri katerih branje še ni ena od pogostih dejavnosti prostega časa. Gre za projekt, ki nagovori ljudi k temu, da se usedejo in berejo, kar danes ni enostavno. Že vse od začetka so pri projektu tudi številne založbe, ki vsako leto izberejo aktualne knjižne izdaje in jih pošljejo na bralne otoke. Sogovornica  Tina Popovič, vodja zavoda Divja misel Zapiski Knjižnica pod krošnjami  

Misija leta 2020 ustanovljenega finskega podjetja Algorithmiq je v resnici podobna iskanju zrna mivke na plaži, pravzaprav iskanju zrna mivke na vseh plažah našega vesolja. S pomočjo kvantnega računalništva skušajo bolj učinkovito kot z obstoječimi metodami identificirati molekule, ki bi lahko pomagale pri razvoju zdravil, predvsem pa v začetni fazi pospešile njihov razvoj. Podjetje Algorithmiq so ustanovili raziskovalci z univerze v Turkuju, njihov potencial je prepoznal tudi računalniški gigant IBM, ki jim omogoča dostop do najzmogljivejših kvantnih računalnikov. Kako deluje podjetje, kakšno platformo razvijajo, kdaj bi lahko njihovi izračuni pokazali konkretne rezultate?

Mladi čebelarji in čebelarke se pri nas po večini izobražujejo v čebelarskih krožkih, enaindvajset osnovnih šol pa ima čebelarstvo tudi kot izbirni predmet v zadnjem triletju. Med takimi je tudi Osnovna šola Dekani, na kateri učiteljica in čebelarka Andreja Smrdelj mlade čebelarskih veščin uči že nekaj let in na kateri marsikateri šolar komaj čaka, da pride v četrti razred, da se lahko vpiše k čebelarskemu krožku. Mladi pa ne usvajajo samo znanja, ampak tudi dosegajo prva mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Letos julija bo to potekalo v Ivančni Gorici. O tem, kaj vse morajo znati, se pogovarjamo z Veroniko Morato, Gajo Zahar in Lukasom Klabjanom, ki se že pripravljajo na zahtevno tekmovanje. Foto: Andreja Smrdelj

Kakšne so stiske današnjega časa? Kako na nas vplivajo dolgi delavniki, kako to obdobje doživljajo otroci in mladostniki? Kakšne rešitve obstajajo v državi, kjer primanjkuje vsem dostopne psihološke in psihoterapevtske pomoči? Kaj lahko pričakujemo na Festivalu duševnega zdravja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani?Sogovornika: Matej Vinko, specialist javnega zdravja in predstojnik Centra za duševno zdravje; Marjeta Ferlan Istinič, vodja Oddelka za upravljanje Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA.

Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih. Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju. Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije?

V Ljubljani opravimo s kolesom le šestino poti. Medtem je delež kolesarjev na Nizozemskem precej višji, 27 odstotkov vseh potovanj do osem kilometrov opravijo s kolesi. Pri nas pa ostaja zaskrbljujoče, da je več kot polovica voženj, krajših od dveh kilometrov, še vedno opravljenih z avtomobilom. Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda za spodbujanje kolesarjenja in spreminjana vsakodnevnih potovalnih navad. Izzivu se pridružite med 8. majem in 9. junijem. Sogovornik: Johan Verboom, nizozemski veleposlanik Zapiski: polnizagona.si

Vsakih nekaj let se Slovenci tudi pri vprašanju uravnavanja medvedje populacije razdelimo na tiste, ki menijo, da je medvedov preveč, in tiste, ki menijo, da lovci ne bi smeli posegati v naravno ravnovesje in medvedjo populacijo. Zadnji tak primer, ki je dvignil veliko prahu, je bilo dovoljenje za t. i. odvzem 230 medvedov iz populacije, kar je petina vseh naših medvedov. Preveč, premalo, ravno prav? Pravzaprav smo v Sloveniji pri ohranjanju največje evropske zveri žrtve svojega uspeha. Pred stotimi leti, ko je bilo nekaj deset medvedov, je bila ta vrsta na robu izumrtja, pred četrt stoletja jih je po naših gozdovih hlačalo vsega 400, v začetku tega leta pa je bilo pri nas približno 1100 medvedov.Gost: dr. Klemen Jerina, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani

Ko je Rimski klub leta 1972 objavil svoje vizionarsko poročilo Meje rasti, je bilo na Zemlji 3,8 milijarde ljudi.Dobrih 50 let pozneje smo presegli osem milijard. Smo prva generacija, ki živi v družbeno-ekološkem sistemu globalnih razsežnosti, ki je vse bolj povezan in soodvisen. Posledice povezanega sveta, globalnega tržnega ekonomskega sistema, ki ga v veliki meri določajo zakonitosti kapitala, pred desetletji še niso bile tako zelo opazne. Danes so, naša individualna in kolektivna odgovornost pa se je temu primerno povečala. O vsem tem govorimo z nekdanjim evropskim komisarjem in aktualnim sopredsednikom Mednarodnega odbora za vire pri Združenih narodih Janezom Potočnikom. Pogovor lahko tudi preberete. Poslušajte tudi:  ob dnevu Evrope smo se med drugimi pogovarjali z evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem, Mesta prihodnosti pošiljajo razglednice (od Rima do Osla).  

Na Kongresnem trgu v Ljubljani smo ob dnevu Evrope valovci pripravili novinarske delavnice za osnovnošolce. Ti so se lahko na naši stojnici preizkusili v snemanju anket, intervjujev in reportaž. Mladi so tako spoznali, kaj vse na terenu počnemo novinarji, in ugotovili, kako malo jim še manjka, da postanejo čisto pravi "radijci".

Ob začetku mandata, ki ga je nastopil leta 2019, se je zdelo, da bo deloval bolj kot ne v ozadju, a so številne krize to obrnile na glavo. Pandemija covida-19, poletne suše po Evropi, številne naravne katastrofe, zlasti pa vojna na evropskih tleh so izzivi, s katerimi se spoprijema. Jim je (bila) Unija kos in ali ji bo uspelo izpeljati zeleni prehod, ne da bi ta prizadel najranljivejše prebivalce velike evropske družine? Odgovarja evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Poslušajte tudi:  Mesta prihodnosti pošiljajo razglednice (od Rima do Osla), prehod v ekonomijo, ki v večji meri temelji na storitvah, bi bil prava smer, je v pogovoru poudaril nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.  

Združeno kraljestvo bo devet mesecev po smrti Elizabete II. uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Govorimo o pomenu samega dogodka, simboliki kronanja, odnosu Britancev do monarhije in kraljevem vplivu. Sogovornika: - novinar Radia Slovenija in dolgoleti opazovalec dogajanja okrog kraljeve družine Tomaž Gerden- arhitektka in publicistka Jana Valenčič, ki že dolga leta živi v Londonu Foto: Reuters

Dnevi žalovanja v Srbiji se nadaljujejo. Sinoči se je v zgodil nov strelski napad, napadalca so danes dopoldne ujeli. Od tragedije, ki se je zgodila v beograjski osnovni šoli, so se že zvrstile številne analize srbske družbe. Zagotovo je prehitro sklepati ali sta ti tragediji povezani, a vseeno se pojavljajo opozorila, da se odpira nekakšna pandorina skrinjica. Za več informacij smo poklicali našega beograjskega dopisnika Boštjana Anžina.

Tretjega maja zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. Leta 1993 ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavila indeks svobode medijev. Letos ugotavlja, da je svet vse bolj podvržen industriji lažne vsebine, s čimer pa se spoprijemajo še posebej novinarji. Čeprav je Slovenija na indeksu nekoliko napredovala, ostaja še vedno nizko. O indeksu z Gašperjem Andrinkom govori Pavol Szalai, ki je pri Novinarjih brez meja pristojen za Evropsko unijo in Balkan.   Poslušajte tudi: Razmišljanja novinarjev iz cele Evrope, ki so se aprila udeležili največjega evropskega novinarskega festivala v Italiji. "Novinarji nismo v središču pozornosti. Tam so ljudje, katerih zgodbe pokrivamo."

3. maj je svetovni dan svobode medijev. O izzvih prihodnosti in pomembnosti svobode medijev razmišljajo novinarji iz cele Evrope, ki so se aprila udeležili največjega evropskega novinarskega festivala v Italiji. Sogovorniki: Phil Maguire, Prison Radio Association Sabina Zorman, študentka Anna Mironyuk, Kyiv Independent Sonja Merljak Zdovc, Časoris Stella Levantesi, podnebna novinarka Isobel Cockerell, Coda Story Martin Poljšak, Primorski dnevnik   Poslušajte tudi: Slovenija s 50. mestom na indeksu svobode medijev "Novinarji nismo v središču pozornosti. Tam so ljudje, katerih zgodbe pokrivamo."

Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Trenutno snemajo nov album in imajo številne nastope.Credo Ženskega pevskega zbora Kombinat pravi: "Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane. Z glasom ohranjati spomin na glasno tradicijo pokončne hrbtenične drže, ki ne podlega družbeni skoliozi." Zbori upora:  Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: Bratstvo, mir in socialna pravica Le Zbor: Antifašizem je temeljna civilizacijska pridobitev Partizanski zbor Združenja antifašistov Zagreb Horkestar: Izražanje kritike s pesmijo

Družbena angažiranost, upor proti nepravičnosti, antifašizem, solidarnost in izražanje kritike s pesmijo, s svojo skupnostjo. To so načela, za katerimi stoji glasbena skupina "Horkestar", ki deluje v Beogradu. Zbor in orkester, kot pove tudi ime, se je prvič zbral v za Srbijo prelomnem oktobru 2000, ko je padel režim Slobodana Miloševića. Takrat pod imenom Horkeškart so nameravali nastopiti le enkrat. Minilo je 23 let in so še vedno tu. Pred kratkim so z avdicijo brez avdicije – med njimi je namreč lahko vsakdo, ki deli njihove vrednote, četudi ni najbolj izjemen pevec, dobili več deset novih članov. Samoorganiziran zbor, kjer vse odločitve sprejemajo demokratično, z glasovanjem, je na eni od vaj obiskal naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin. Zbori upora:  Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: Bratstvo, mir in socialna pravica Le Zbor: Antifašizem je temeljna civilizacijska pridobitev Partizanski zbor Združenja antifašistov Zagreb ŽPZ Kombinat: Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane

Edini partizanski pevski zbor na Hrvaškem. Pevci pravijo, da je stavbo antifašistom zapustila judovska družina, danes pa je v lasti občine in marsikdo bi tam raje videl stati na primer kak hotel. Zbori upora:  Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: Bratstvo, mir in socialna pravica Le Zbor: Antifašizem je temeljna civilizacijska pridobitev ŽPZ Kombinat: Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane Horkestar: Izražanje kritike s pesmijo

Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.Zbori upora:  Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: Bratstvo, mir in socialna pravica Partizanski zbor Združenja antifašistov Zagreb ŽPZ Kombinat: Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane Horkestar: Izražanje kritike s pesmijo

Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v letošnjem letu obeležuje 50 let neprekinjenega delovanja.Ta pomemben jubilej bodo pevke in pevci ter glasbeniki pod taktirko dirigentke Pie Cah na današnji dan upora proti okupatorju obeležili z velikim in razprodanim koncertom v Cankarjevem domu. Izbira datuma ni naključje, saj je glavno poslanstvo zbora, ki je bil ustanovljen konec leta 1972 v Bazovici pri Trstu, na pobudo nekdanjih partizanov, prenašanje izročila NOB in odporniškega gibanja, ohranitev partizanske pesmi ter posredovanje idealov miru, bratstva in enakopravnosti med narodi. Zbori upora:  Le Zbor: Antifašizem je temeljna civilizacijska pridobitev Partizanski zbor Združenja antifašistov Zagreb ŽPZ Kombinat: Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne membrane Horkestar: Izražanje kritike s pesmijo

V središču Ljubljane na protestnem shodu kmetje izražajo nestrinjanje s politiko, ki po njihovih besedah omejuje normalno kmetovanje in jim onemogoča izrabljanje njihove lastne zemlje za preživetje. Na Trgu republike se jih je zbralo okoli 3000, približno tretjina tudi s traktorji.

1. decembra je bilo slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prav na današnji dan so čebelarska društva na svečanem dogodku v Radovljici prevzela faksimile listine. In prav v okolici Radovljice, točneje v Begunjah, je Aleš Smrekar obiskali čebelarja mlajše generacije. Z Erikom Luznarjem se je zapletel v čebelarski pogovor o tem in onem, tudi o Unescovem vpisu.

V Sudanu se je izteklo obdobje, v katerem naj bi vojska, ki je leta 2019 z državnim udarom strmoglavila oblast pod vodstvom avtokrata Omarja al Baširja, vodenje države pa prepustila civilnim institucijam. Trenutni voditelj države general Abdel Fattah al-Burhan je Sudancem ves čas obljubljal, da bo to storil, nato pa se je v zadnjem trenutku premislil. Pred slabima dvema tednoma je tako boj za oblast hipno prerasel v krvave spopade, ki so močno prizadeli prebivalce Sudana, zlasti v prestolnici Kartum. Kako civilna družba, ki sicer tokrat ni osrednja tarča nasilja borcev za oblast, temveč prej kolateralna škoda, doživlja dogajanje, nam na podlagi svojih neposrednih izkušenj opiše nekdanja gostja naše oddaje Globalna vas Frančiška Šonaja.Šonaja, ki že desetletja živi v Kartumu, je v oddaji Globalna vas nazorno predstavila družbenopolitični kontekst in povzela kompleksno sliko političnega ozadja, ki ju moramo spoznati, če želimo zares razumeti, kaj se trenutno dogaja v Sudanu.

Eden od pomembnih vidikov trajnosti je tudi vzdržljivost in popravljivost izdelkov, ki jih uporabljamo za delo ali doma, v delavnici ali v gospodinjstvu. Vsaka okvara aparata ali izdelka nas potrošnike postavlja pred dilemo ali stvar popraviti ali zamenjati. Evropske potrošniške organizacije si prizadevajo, da bi proizvajalci začeli označevati svoje izdelke z indeksom popravljivosti in vzdržljivosti pa tudi, da bi bile komponente v aparatih standardizirane, kar bi omogočilo cenejše popravilo. Gost Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije  

V rokah imamo kontroler. Več različnih tipk za različne ukaze je pred nami. Potem pa tisti značilni ritem hoje po tleh. Ne, ni človeški. Smo v prav posebni družbi pasjega robota Spota. Z laserskim skeniranjem posname digitalnega dvojčka stavbe, rešuje ljudi ob naravnih nesrečah, hodi po stopnicah, čez nekaj časa pa tudi po Marsu. V Tehnoparku v Celju so dosegli nov mejnik v slovenski robotiki: Spota so upravljali kar z mislimi. Gosti Amir Bastan, Laboratorija za Kreativno robotiko Univerze v Linzu; dr. Maša Jazbec, intermedijska umetnica in akademska raziskovalka; Marjeta Gmajner, Tehnopark Celje. Zapiski robot Spot 

Že sam Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal "o pijači, ki si jo kmetje sami napravijo iz brinja in da je Kranjcem medica priljubljena pijača". Žganjekuha je del slovenske tradicije, ki ji tudi Evropska zakonodaja ni mogla do živega. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije si prizadeva to žlahtno tradicijo povzdigniti na višjo raven, kajti med žganjekuhi niso vsi mojstri svoje obrti in v želji po čim večjem zaslužku ali zaradi malomarnosti prodajajo destilate, ki si ne zaslužijo imena žganje. Tudi zato bodo to soboto organizirali 1. mednarodni festival žganih pijač, ki bo nagradil najboljše destilate in predvsem izobraževal: tako ljubitelje žganih pijač kot žganjekuhe. Gost Klemen Bizjak, predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Zapiski 1. mednarodni festival žganih pijač

Na današnji dan leta 1998 je Zgornje Posočje prizadel eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Potres je poleg velike gmotne škode na 4000 objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, ponekod je popolnoma uničil planinske poti. Več o potresu leta 1998, sanaciji in tem, kako so si tisti konci opomogli po potresu v četrt stoletja, v pogovoru z nekdanjim vodjo občinske Civilne zaščite Milanom Štulcem.

Gitica Jakopin je predstavnica ene najmlajših generacij slovenskih pesnikov. Za seboj ima že dve pesniški zbirki, ki ju posveča svoji pokojni babici, po kateri je tudi dobila ime: pisateljici, pesnici in prevajalki Gitici Jakopin.Pravi, da če ne bi bilo njene babice, zagotovo ne bi imela toliko strasti in ljubezni do pisanja in do jezikov. Poezijo piše tudi v angleščini in slovenščini, njena želja pa je tekoče znanje osmih jezikov, ki se jih je začela učiti v času gimnazije. V gimnazijskih letih je objavljala pesmi v dijaških revijah, igrala je v dveh celovečernih in nekaj kratkih filmih ter bila (2018/2019) slovenska rekorderka v recitiranju števila pi, njena strast pa je tudi potapljane na dah. Dvajsetletna Gitica trenutno živi v Milanu, kjer študira filmsko umetnost.

Sobarica, fijakar, hišnik v centru kulinarike in turizma, animatorka v kinu, natakarji in vodja strežbe so le nekateri vse prevečkrat spregledani poklici v turizmu. Prav tem je namenjen projekt Vzemi si čas za nas, ki že tretje leto izpostavlja tiste delavce in delavke, ki morda nimajo neposrednega stika z gosti, a so v turizmu nepogrešljivi. Študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so skupaj s kolegi z Bleda in iz Maribora svoja doživetja predstavili na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, fotografije delavcev pa so zdaj javnosti predstavljene tudi v vseh treh mestih, na Bledu v parku pred Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem, na mariborskem Trgu svobode ter v bližini BIC Ljubljana na Špici. Zapiski:  - projekt Vzemi si čas za nas na facebooku; - projekt Vzemi si čas za nas na instagramu. 

S koncem marca so na spletni strani Sledilnik, kjer ekipa zanesenjakov že dobra tri leta zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, še zadnjič objavili podatke o zasedenosti covid oddelkov v naših bolnišnicah. To ni edini podatek, ki ga zdaj tam ne moremo spremljati več, je pa eden tistih, ki bi ga lahko izkoristili tudi v ne-kovidnih časih. Kaj vse manj dobljenih podatkov pomeni za delovanje Sledilnika, kaj ekipo sploh še žene, da to nalogo namesto države zastonj opravlja že tri leta, zakaj kljub pomislekom nadaljujejo delo in kam nameravajo usmeriti svojo pozornost? Gostja Jane Vidic je predstavnica številčne ekipe Sledilnika Maja Založnik.

Slovenske zdravstvene meglice naj bi pomagala razkaditi tudi digitalizacija. Največkrat se za zgled omenjata Estonija in Finska, toda realno je vsaka država zgodba zase. Tudi ko gre za digitalizacijo, ministrstvo išče učinkovit “slovenski model.” Imamo solidno osnovo, med drugim dobro delujoče e-recepte, zaostajamo pa pri učinkovitosti e-naročanja in digitalizaciji zdravniškega dela. Pojavlja se celo ideja o ustanovitvi nekakšnega državnega IT podjetja, vprašanje pa je, ali bo mogoče dobiti dovolj kakovostnih strokovnjakov in jih predvsem konkurenčno plačati. Analiziramo trenutno stanje in iščemo realne možnosti za izboljšave. Kaj in kdaj lahko spremenimo na boljše? Gostja je Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva.

1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor. Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev. Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor. 17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.” 25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam. 20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito. Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom. Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu. Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel. 18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata. Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke. 23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog. Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami. Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili. 26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa. Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija. Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah. Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani so se zbrali prosilci za azil, med drugimi tisti, ki jim grozi deportacija na Hrvaško. S podporo Ambasade Rog in drugih nevladnih organizacij so opozorili tudi na škodljive vplive, ki jih za njih prinašata sprejeti noveli zakonov, ki urejata zaposlovanje in prebivanje tujcev pri nas.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je ta teden potekala druga konferenca o vodi v skoraj 50 letih. Več milijard ljudi po vsem svetu danes nima dostopa do čiste pitne vode, vsako leto pa zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem čiste vode, po podatkih svetovne organizacije umre okrog 800.000 ljudi. Voda je povezana tudi s podnebnimi spremembami v obliki neviht, poplav in suš, katerih obseg in pogostnost pa hitro naraščata. O ključnih poudarkih konference smo se pogovarjali s posebno slovensko odposlanko za vodno diplomacijo Tanjo Miškovo.

Veliki leščur je markantna školjka v Sredozemskem morju. V zadnjih letih jo ogroža parazit, ki je ponekod po Sredozemlju pomoril že cele populacije leščurjev, za vrat jim diha tudi v severnem Jadranu. Nekoč močno navzoča školjka, ki je bila ljudem nekdaj draga zaradi biserov in svile, je danes le še senca same sebe. Da opozorijo na preteče izumrtje, so v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani pripravili občasno razstavo o velikem leščurju in njegovi usodi. Maja Ratej se je o njej pogovarjala s kustosinjo in soavtorico razstave Teo Knapič.

Na Inštitutu Jožef Stefan ta teden že 30. zapovrstjo potekajo Stefanovi dnevi, ki so nastali z idejo vsakoletne popularizacije znanosti prav v tednu, ko zaznamujemo obletnico rojstva našega slavnega fizika Jožefa Stefana. Na inštitutu so se tako ves teden odvijala predavanja vrhunskih znanstvenikov, pripravili so delavnice in okroglo mizo na temo fizičnega in psihičnega zdravja in podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana najboljšim doktorskim disertacijam s področja fizike. Danes pa tamkajšnji laboratoriji odpirajo vrata javnosti. Maja Ratej se je med drugim ustavila v laboratoriju Ultracool pri dr. Hani Uršič Nemevšek in na Odseku za tehnologijo površin in optoelektroniko pri dr. Gregorju Primcu.

23. marca 1950 je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zdaj šteje 191 članic. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj povezanih z okoljem. Vsak dan se med temi organizacijami izmenja 15 milijonov informacij in izdela 2000 vremenskih kart. 23. marec je svetovni dan meteorologije. Kličemo na Agencijo za okolje RS za pogovor z Branetom Gregorčičem.

Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.

Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi. V Galeriji Jakopič je že vse od sredine februarja na ogled razstavni projekt Valovanje: Vizualni dnevnik vode, kjer so predstavljene fotografije na temo vode v različnih tematskih sklopih. Ob tej razstavi pa so in še bodo do junija pripravili številne dogodke spremljevalnega programa, katerega rdeča nit je voda, med drugim tudi veliko srečanje lokalnih iniciativ za zaščito rek in pitne vode.

V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu.

Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih. Znanstveni vodja je glaciolog Pedro Skvarca, po naše Peter Škvarča, argentinski Slovenec, raziskovalec patagonskih gora in strokovnjak za preučevanje ledenikov in podnebnih sprememb.

15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu. Sogovornika:- Barbara Primc, Zveza potrošnikov Slovenije- Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo

Tudi prevajalci se soočajo z matematiko. Eden izmed njih je Boštjan Gorenc - Pižama. Najbližje pomnenju številk pride, kadar si mora kot komik zapomniti vrstni red enovrstičnih šal. Poslušaj celoten dan števila pi!

Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična. Sogovorniki: Jan Peteh iz skupine Joker Out boksarka Ema Kozin novinar Slavko Jerič kriptografinja dr. Nastja Cepak matematik v ozadju pandemičnega modela pri nas dr. Janez Žibert.  Poslušaj celoten dan števila pi!

Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato. Na področju matematike, inženirstva in tehnike so ženske še vedno podpovprečno zastopane. Sogovornica: astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Dunja Fabjan Poslušaj celoten dan števila pi!

Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov. Sogovornik: prof. Urban Jezernik, Fakulteta za matematiko in fiziko Poslušaj celoten dan števila pi!

Glasba in matematika sta si veliko bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled. Sogovornik:  dr. Drago Kunej, ZRC SAZU Poslušaj celoten dan števila pi!

Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar. Matematike se kar malo preveč neupravičeno bojimo, je namreč izredno uporabna veda, ena najstarejših znanstvenih ved, ki je nepogrešljiva na najrazličnejših področjih znanosti. Dr. Andrej Bauer je izvrsten popularizator matematike, profesor z eno od najvišjih ocen na fakulteti in prodoren raziskovalec, Poslušaj celoten dan števila pi!

Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev. Spominski čarovnik, ki je kar tri leta zapored držal rekord v pomnjenju števila pi pri nas in iz tega celo naredil magistrsko nalogo, a ne na Fakulteti za matematiko in fiziko, ampak na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je Nik Škrlec. Pravi, da je zanj največji izziv povedati cifre pravilno, potem ko se jih naučiš. "Da pa jih poveš 70.000, kar je svetovni rekord, je spoštovanja vredno. Je pa to mogoče ... Tudi pred mano je en tak izziv. Delam vse, da bi posekal rekord 10.000 decimalk. Morda že naslednje leto." Poslušaj celoten dan števila pi!

Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk. Letos sicer ne bo tekmoval, zato je imel čas tudi za pogovor z Nežo Borkovič. Poslušaj celoten dan števila pi!

Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih. S poskusi so nam pomagali: - prof. Aleš Mohorič, Fakulteta za matematiko in fiziko- dijakinje Gimnazije Vič Poslušaj celoten dan števila pi!

Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji. Še prav posebej pestro je na Osnovni šoli Prule v Ljubljani, kjer pripravljajo vrsto delavnic in medšolsko tekmovanje v citiranju števila pi. Nad matematiko so tako navdušeni, da so spesnili celo čisto svojo pesem o pi-ju. Poslušaj celoten dan števila pi!

Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi. Prvi dan števila pi so obeležili 14. marca 1988 v San Franciscu, torej pred točno 35 leti. Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl teoretični fizik Stephen Hawking, pa danes velja tudi za mednarodni dan matematike. Dan po celem svetu zaznamujejo s številnimi dogodki, večinoma tekmovanji v pomnjenju decimalk števila pi. Tisti, ki je zaslužen, da takšno tekmovanje že vrsto let prirejajo tudi v Sloveniji, je dr. Simon Čopar. Poslušaj celoten dan števila pi!

Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.

Pred točno tednom dni, 1. marca torej, je začel delovati klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki ga je pilotno uvedlo Ministrstvo za zdravje. Telefonska številka 080 18 01 je namenjena podpori in pomoči pri organizacijskih in administrativnih težavah uporabnikov, ki so doslej, predvsem z vprašanji o iskanju osebnega zdravnika, klicali razne druge telefonske številke, so zapisali na ministrstvu. Kakšna je inventura prvega tedna delovanja klicnega centra, kako je s pripombami z ene in druge strani, ki se pojavljajo dnevno, je danes, pred eno uro, na sedežu Ministrstva za zdravje, poizvedoval Aleš Smrekar.

V zadnjem delu serije, s katero odštevamo do dneva števila pi, ki velja za mednarodni dan matematike, spoznavamo učitelje in mentorje, ki delajo z mladimi nadarjenimi. Kako prepoznajo šolarja ali dijaka, ki ima potencial za uvrstitev med svetovno matematično tekmovalno smetano, kako ti mladi razmišljajo in koliko ur truda vlagajo v to, da lahko zablestijo na svetovnem matematičnem zemljevidu? Gosta: Kristjan Kocbek, mentor mladih olimpijcev na Prvi gimnaziji v Celju; Timotej Maroševič, profesor fizike na Gimnaziji Vič, eden od pobudnikov strani Posku.si. Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi: 1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo; 2. del: Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko; 3. del: Josip Plemelj, genialen matematični um.

Tomi in Zak Meglič sta s Planico povezana zaradi ljubezni do smučarskih skokov. Tomi je treniranje opustil zaradi strahu pred višino, 13-letni Zak jih še vedno uspešno trenira. Očetov rekord je že preskočil. Njegov največji strah so odpete vezi, največja želja pa olimpijske igre.

Simpatičnega smučarskega skakalca smo prvič spoznali skoraj natanko leto dni nazaj, v času olimpijskih iger v Pekingu. Takrat smo terenski studio Vala 202 postavili v Brežicah. Tam je smučarske skoke na stojnici predstavljal rosno mladi Brežičan, ki je tako navdušen nad smučarskimi skoki, da se vsak dan vozi iz Brežic v Ljubljano ali celo na Gorenjsko na treninge. In nazaj. Kako je mladi smučarski skakalec Marko Škul, ki tekmuje tudi v nordijski kombinaciji, preživel zadnje leto, s kakšnimi tekmovalnimi dosežki se lahko pohvali in kako zelo mora imeti rad ta šport, da se je pripravljen odreči praktično vsemu prostemu času, ki ga preživi na cesti?

Zadnja globalna epidemija je še pospešila idejo o nujnih spremembah vloge, pristojnosti in pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato sta v pripravi predloga nove pogodbe in pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa sta že sprožila tudi opozorila, da bi lahko preveč temeljito posegala v suverenost posameznih držav. Kakšni so pravni pomisleki in kakšno stališče bo v procesu sprememb zagovarjala Slovenija? Gosta: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje; Vesna Kerstin Petrič, vodja Službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo.

Planica je bila od nekdaj priljubljena popotniška točka tudi med avtodomarji, za katere pa je parkirišče med Svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju zaprto. Zato pa sta na voljo parkiranje in prenočevanje v kampu Špik, ki leži pod eno izmed najlepših kulis v Alpah, pod Špikovo skupino v Gozdu - Martuljku. Prava sezona se v kampu začne marca, letos pa je kak avtokamper več tam že zdaj prav zaradi nordijskega svetovnega prvenstva. So le edini kamp na tem koncu, ki goste sprejema vse leto in v vsakem vremenu.

V tretjem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, o najpomembnejši osebnosti slovenske matematike, ki mu je bila ta veda življenjska potreba in umetniški užitek. V našem popotovanju po obronkih matematike do dneva števila pi sredi marca se ustavimo pri slovenskem matematiku Josipu Plemlju, od čigar rojstva letos mineva 150 let. Bil je genialen matematični um, ki je rešil Hilbert-Riemannov problem, prvi rektor ljubljanske univerze in duhovni oče študija matematike v Sloveniji, dolgih 40 let namreč brez njegove navzočnosti ni minil niti en diplomski zagovor. Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi: 1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo; 2. del: Fenomen družin, ki si kruh služijo z matematiko. 

Na prosti dan svetovnega prvenstva v Planici smo v terenski studio povabili kranjskogorske turistične delavce: - Jože Lavtižar, dolgoletni turistični delavec in hotelir;- Darja Horvat, turistična delavka;- Domen Brudar, vodja hotela Dom Planica;- Blaž Veber, Turizem Kranjska Gora;- Romana Purkart, Turizem Bled.

Norveška reprezentanca na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici ohranja pričakovano mesto med najuspešnejšimi državami tekmovanja. Za vsakim izjemnim športnikom pa stoji tudi skupina gorečih navijačev. Kljub dolgi poti, se je v Slovenijo pripeljalo veliko privržencev norveških športnikov. Toliko, da imajo tu celo svoje navijaško središče. Poleg druženja ter hrane in pijače v kozarčkih z norveškim vzorcem, se lahko tudi rekreirajo. Posebej priljubljena je naprava, kjer obiskovalci virtualno tekmujejo s trenutno najuspešnejšim norveškim tekačem na smučeh Johannesom Klaebom.

Na prvi dan ruske vojaške invazije na Ukrajino pred letom dni smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom dr. Denisom Mancevičem. Poleg tega, da je izjemen poznavalec političnih razmerij na vzhodu evropske celine, ima v Ukrajini in Rusiji tudi veliko osebnih povezav. O tem, kako se je v zadnjem letu razvilo njegovo življenje in življenja njegovih znancev, se je z dr. Mancevičem pogovarjal Jan Grilc. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo; Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva; Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine; Leto vojne v Ukrajini, 5. del: Anže Jereb; 18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?  

Pred letom dni je začel svojo pot iz Ukrajine proti Sloveniji. Po dveh desetletjih življenja so se z družino poslovili od svojega doma v Kijevu in za seboj pustili svoje stvari, službe, stanovanje in tudi, kar je najpomembnejše, del sorodnikov in prijateljev. Danes z družino živi v Kranju, našel si je tudi manjšo pisarno za delo na daljavo. Redno pomaga ukrajinskim beguncem v Sloveniji in na različne načine skuša pomagati tudi ljudem, ki še vedno živijo na območjih spopadov. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo; Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva; Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine; 18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?

Skoraj eno leto je v Sloveniji nastanjen tudi Mladinski simfonični orkester Ukrajine. Na njihovo prošnjo za pomoč se je ob začetku ruske invazije takoj odzval Slovenski mladinski orkester. Med njimi je tudi mladi klarinetist Mykhailo Horiainov. V Sloveniji je trenutno 97 mladostnikov in njihovih bližnjih sorodnikov. Vključeni so v šolski sistem, obiskujejo glasbene šole, koservatorija, akademijo za glasbo in tečaje slovenščine. Nekateri izmed mladostnikov še vedno ne vedo, kje so njihovi starši oziroma kam naj se vrnejo, saj so njihovi domovi porušeni. O zgodbi Mladinskega simfončnega orkestra Ukrajine je Televizija Slovenija posnela dokumentarec z naslovom Glasba za prihodnost, ki ga je režiral Dušan Moravec. Na sporedu bo na Prvem programu Televizije Slovenija na sporedu v torek, 28. 2., ob 20.40. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo; Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva; 18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?  

Ukrajinski par se je poročil na dan ruskega napada na Ukrajino. To je bil naslov številnih spletnih portalov po svetu, glavna akterja novice pa Jarina Arjeva in Sviatoslav Fursin. Leto dni od njune poroke se z Jarino, ki živi v Kijevu, pogovarjamo o življenju v Ukrajini, medtem ko vsakodnevno tulijo sirene kot opozorilo za letalski napad. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo.  18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?

Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; 18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?  

Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino na Valu 202 v dopoldnevu preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvili življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Pred letom dni je bila največja neznanka, kako se bo na napad odzvala Ukrajina. Veliko več pa vemo tudi o stanju ruske vojske in gospodarstva. Kdaj je bila priložnost, da bi Ukrajina in Rusija sklenili mir? Zapiski Studio ob 17.00 18. vzporednik: Kako je vojna v Ukrajini vplivala na življenja ljudi po svetu?

Nika Kunstelj je svojo poklicno pot združila s svojim navdušenjem nad športom. Je marketinška strokovnjakinja in vodja CRM področja v podjetju Adidas Runtastic. Spoznamo dve aplikaciji, ki ju soustvarja tudi Nika. Bodo aplikacije v prihodnosti nadomestile osebne trenerje in skupinske vodene vadbe? Niko vprašamo tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo sedaj, ko se uporabniki vračajo v telovadnice. Ali lahko s pomočjo tovrstnih aplikacij razvijamo tudi rešitve, ki pomagajo okolju? Nika Kunstelj je bila tudi govorka na konferenci o marketingu in sponzorstvih v športu Sporto. 

Južni sosedje so leto 2023 začeli udarno: z uvedbo evra in vstopom v Schengen, a za še večji šok je na izboru za hrvaško predstavnico na letošnjem Evrosongu poskrbela reška skupina Let 3. Na Dori je premočno zmagala njihova skladba Mama, ŠČ!, ki je kljub temu ostro razklala domačo in celo evropsko javnost. Gosta Damjana Zorca sta dva glavna protoganista skupine Let 3: frontaman in pevec Zoran Prodanović - Prlja,  idejni oče in basist Damir Martinović - Mrle.  Foto: Renato Branđolica

V drugem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali družine, ki jih povezuje (tudi) matematika. V zgodovini je morebiti najbolj znana švicarska družina Bernoulli, v kateri se je zvrstila vrsta svetovno prepoznavnih matematikov, fenomen družin, kjer se več generacij na najvišji ravni posveča matematiki, pa je opazen tudi pri nas. Poznamo družine s po tremi generacijami v matematiki, primere enojajčnih dvojčkov, ki oba blestita v tej vedi, pare, ki so se našli med reševanjem matematičnih izzivov, in tako naprej. V našem odštevanju do 14. marca, ki je dan števila pi in mednarodni dan matematike, danes spoznavamo matematične družine. Sogovorniki:  brata Uroš in Boštjan Kuzman, brat in sestra Jure in Sara Kališnik. Serija oddaj, s katero odštevamo do dneva pi:  1. del: Matematika je kot telovadba, dokler razmišljamo, možgani tečejo

Slovensko podjetje Seascape je vodilno na svetu v razvoju, proizvodnji in prodaji športno potovalnih jadrnic od 4 do 11 metrov. Nova jadrnica, ki so jo ustvarili v sodelovanju s strateškim partnerjem, največjo navtično skupino na svetu, je postala najbolj nagrajena jadrnica v industriji, ob vseh ostalih nagradah je na odru največjega sejma plovil pobrala še najprestižnejšo – postala je evropska jadrnica leta 2023.

Zvočna razglednica iz doline pod Poncami. Slovenija v letošnji zimski sezoni gosti številna športna tekmovanja. Največje se začne čez teden dni. Planica bo prvič gostila svetovno nordijsko prvenstvo. Preverili smo, kakšen je pred uradnim začetkom utrip v Zgornjesavski dolini. Med zimskimi počitnicami sta se na izlet odpravili Mojca Breskvar in Nina Smole.    

V prvem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali nekaj zavzetih učiteljev, ki skušajo matematiko približati mladim glavam. Od tega, da iščejo Pitagorov izrek v video igricah in preštevajo odstotke na znižanjih, do tega, da se na popotovanje po kvadratni funkciji odpravijo kar z žogo za odbojko. Gosti: mag. Lucijana Kračun Berc, profesorica matematika na Gimnaziji Lava; Rok Lipnik, profesor matematike in vršilec dolžnosti ravnatelja na Gimnaziji Celje – Center; Eva Lipovšek pa je v oddaji Nočni obisk na 1. programu Radia Slovenija gostila večkrat nagrajenega učitelja Uroša Ocepka s Srednje tehniške in poklice šole Trbovlje. Celotnemu pogovoru prisluhnite tukaj.   

Ta konec tedna po svetu zaznamujemo Darwinov dan, 12. februar je namreč med drugim rojstni dan britanskega naravoslovca Charlesa Darwina in tako pravšnja priložnost, da z najrazličnejšimi dogodki praznujemo evolucijo, ki poganja dogajanje na Zemlji že milijarde let. Pri nas so osrednji dogodek ob tem pripravili včeraj na Univerzi v Ljubljani, kjer je kot osrednji govorec nastopil dr. Božo Frajman z Inštituta za botaniko na Univerzi v Innsbrucku. Svoje sporočilo je pred tem delil tudi za poslušalce Vala 202, med drugim je poudaril, da so rastline nazoren primer delovanja evolucije, ki melje počasi in svoje mojstrovine kleše nepredstavljivo dolgo časa.

Marija Strojnik je mednarodno uveljavljena slovenska znanstvenica, ki že več kot pet desetletij živi in deluje v Združenih državah Amerike in Mehiki. Uvrščajo jo med 500 najpomembnejših znanstvenic in znanstvenikov 21. stoletja, njen največji prispevek je inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki jo je razvila kot nujno tehnologijo za raziskovanje daljnih planetov, dosežek pa uporabljajo tudi naši mobilni telefoni. Z Marijo Strojnik, po kateri so pred kratkim poimenovali največjo knjižnico optične znanosti v Latinski Ameriki, knjižnico Centra za optične raziskave v Leonu v Mehiki, smo se pogovarjali pred prihajajočim mednarodnim dnem za ženske in deklice v znanosti. Izpostavila je nujnost tega, da se deklicam omogoči zastavljanje vprašanj in se jim prisluhne, ter poudarila, da lahko prav ženske vnesejo svojstven pristop k raziskovanju. In čeprav je z nogami že pet desetletij globoko v znanosti, jo tudi z umetnostjo veže posebna nit, tudi zaradi sorodstvene povezave s Francetom Prešernom.

Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši.

Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?

Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?

V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Zvoke raziskujemo tudi v okviru mednarodnega projekta B-Air. V 3. delu serije zvok ima svojo moč, Na babilonski stolp narave se tokrat povzpne Maja Ratej, ki skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matjažem Gregoričem raziskuje, na kakšen način komunicira vse živo okoli nas. *Prispevek je del projekta B-Air. Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači. Gre za staro igro, ki so jo nekoč igrali predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra se s francoskimi kartami, ki jim pri nas pravimo nemške ali pa z nemškimi, pri nas poimenovane madžarske. Te so še danes pogoste na mizah marsikaterega lokala v Prekmurju. Do konca februarja poteka Gorička liga v kartanju šnopsa, medtem ko so v vasi Krnci v občini Moravske Toplice občinski turnir v kartanju že imeli.

Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili. Mikaela Shiffrin ne blesti le na progi, ampak tudi pred mikrofoni in kamerami. Po prvi zmagi tu na Kronplatzu sem imela veliko obveznosti in sem res skušala čim prej v posteljo, seveda sem še malo gledala nočni slalom iz Schladminga, ampak nikakor nisem mogla zaspati. Zbudila sem se ob polnoči, ob treh, ob petih. In neprestano sem razmišljala: zakaj ne morem zaspati?! Kaj moram še dokazati? Zakaj se moje misli nikoli ne ugasnejo. Tako da sem bila zjutraj res utrujena. Morda o tem že preveč govorim, ampak sem ravno v bolj nesrečnem delu mesečnega cikla, tako da sem že tako ali tako čustvena in utrujena. Tako da se je ta niz tekem ‘idealno’ povezal s tem. Včasih je to res malo težko uskladiti. In kaj naredi Mikaela Shiffrin, ko je utrujena in je vsega preveč? Misli si: "Saj sta samo dve vožnji, samo dvakrat 60 sekund." In se prepriča: "60 sekund pa že lahko zdržim." Zveni kar dobra ideja za premagovanje čustveno ali fizično napornih nalog. Ker so njene neprespane noči bolj izjema kot pravilo, me je zanimalo o čem sanja? Njena predstavnica za odnose z javnostmi ji je v smehu namignila, naj ne odgovori Alex. Torej ne Aleksander Aamodt Kilde. Odgovor je šel v nepričakovano smer. Čudne sanje imam. Niso ravno pozitivne. Pogosto me tlačijo more. Prejšnjo noč sploh nisem spala in sanjala, bila sem res lačna. Čeprav smo imeli odlično večerjo, sem morala ob polnoči in ob treh zjutraj grizljati prigrizke. In potem nisem mogla zajtrkovati, ker sem bila preveč nervozna.   Foto: Jure Gasparič

20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe. Barbara Kvac je pred 20 leti skupaj Lidijo Živčič ustanovila društvo Fokus, da bi ozaveščali o okoljevarstvenih problemih. Gorazd Rečnik se je z njo pogovarjal tudi o razlikah med takratnim in današnjim stanjem okolja in družbe. Že takrat smo se soočali s posledicami antropocentrizma, neobrzdanega pohlepa in izkoriščevalskega konzumerizma, kot so izginjanje naravnega habitata in izumiranje živalskih vrst, onesnaževanje voda in zraka, zastrupljanje zemlje, podnebne spremembe, družbena neenakost.

O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic. Potovanje z vlakom v šolo ali službo je najbolj trajnostna in ekološka izbira dnevnih migracij. A se zaradi rednih zamud in dolgih potovalnih časov številni še vedno raje na pot odpravijo z osebnimi avtomobili. Zakaj še vedno prihaja do zamud in kaj bomo morali spremeniti, da zamud ne bo več?

Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda. Zbornik Socialna država in revščina je v celoti brezplačno dostopen tukaj.

Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Sogovorniki: Soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC Zvezdan Pirtošek Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec

Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti [email protected]. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.

Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?

Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic. Dom za umret, ki je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame izšel pri založbi VigeVageKnjige, je večkrat nagrajena avtorica posvetila svoji disfunkcionalni družini s prikrito homoseksualnim očetom. Po njej se imenuje tudi test za zastopanost žensk v filmih in drugih umetnostnih zvrsteh.

Pogovor z arheologom dr. Ivanom Šprajcem Ta teden smo lahko brali, da so majevski koledar in natančna opazovanja periodičnih nebesnih pojavov v resnici mnogo starejši, kot so domnevali doslej. Koledar naj bi v mezoameriški kulturi uporabljali že najmanj leta 1100 pred našim štetjem, torej več stoletij prej, kot so misili do zdaj. Za prelomno odkritje je zaslužen slovenski arheolog dr. Ivan Šprajc, ki se v Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti posveča mezoameriški arheologiji in arheoastronomiji.

Teden, ko so prvič v zgodovini Slovenije stavkali pacienti. V turbulentnem tednu, ko so prvič v zgodovini stavkali pacienti, ko so se pred bežigrajskim zdravstvenim domom vile kolone čakajočih na vpis k še prostima zdravnicama in ko naj bi dobili tudi prvo od napovedanih 94 ambulant za ljudi brez svojega zdravnika, je bila napovedana tudi stavka zdravnikov. Ta je bila sicer tik pred zdajci odpovedana, so pa včeraj na Prvem programu Radia Slovenija o vsem naštetem govorili z zdravnikom Rokom Ravnikarjem, družinskim zdravnikom v Zdravstvenem domu Kamnik, ki je tudi predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici.  Pogovor v celoti, ki ga je pripravila Helena Lovinčič, najdete tukaj. 

Kako je dokumentarna oddaja v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra privedla do osamosvojitve? Legendarni, žal že pokojni reporter Franci Pavšer je leta 1986 spremljal dvojno domačo zmago na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori. V ta, za mnoge prelomni čas naše zgodovine, imamo vpogled tudi s pomočjo dokumentarne oddaje v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra. Svojevrsten dokument osemdesetih in devetdesetih je bil skozi prizmo našega alpskega smučanja svojevrsten katalizator prebujanja naroda, ki je privedlo do osamosvojitve. Ustvaril ga je scenarist in režiser Bojan Krajnc. Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.

Naložba v malo sončno elektrarno se povrne v približno osmih letih, ob trenutnih cenah električne energije morda še prej, njena življenjska doba pa je okoli 30 let. V trenutni energetski krizi se je zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn še povečalo, čeprav so državne spodbude za postavitev le teh elektrarn nezanesljive in nezadostne, vsaj glede na ambiciozne cilje Evropske unije. Tik pred koncem lanskega leta je Eko sklad sicer objavil dva težko pričakovana javna poziva za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn, a je v razpisu kar nekaj presenečenj. Denimo ta, da bodo investitorji do sredstev upravičeni šele, ko bo sončna elektrarna začela delovati, na razpisu pa lahko kandidirajo vsi tisti, ki so ostali brez spodbud po tem, ko je že marca lani sredstev iz tega naslova zmanjkalo. Višina spodbude se je za običajne naprave za samooskrbo z električno energijo močno znižala, s 180 na le 50 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči. Za nov ukrep, za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije pa so namenili kar 500 evrov za 1 kW nazivne moči. O novostih in podrobnostih razpisa pa več v pogovoru z Vesno Črnilogar iz Eko sklada.

Dušan Podlogar je vse življenje povezan s Pokljuko, odraščal je na Mrzlem studencu. Bil je član jugoslovanske reprezentance v smučarskem teku, šestkratni državni prvak, delal je kot nadzornik v Triglavskem narodnem parku. Na Pokljuki še vedno preživi tudi po 100 ur na teden. Tu vodi mlade obiskovalce, pripravlja team buildinge, najraje pa se s turnimi smučmi odpravi na katerega od "pokljuških" vrhov.

Ricco Gross je najboljši nemški zimski olimpijec. Kaj to pomeni v Nemčiji in drugod po svetu? Lansko poletje je prevzel vodenje slovenske biatlonske reprezentance. Tudi kot trener želi biti najboljši. Kako ocenjuje svoje delo s slovensko reprezentanco do sedaj in kakšni so načrti in cilji za prihodnost? Foto: Krištof Globočnik/Smučarska zveza Slovenije

Pogovor z Mojco Cajnko, Slovenko v Čilu: Razglednica iz San Pedra de Atacame V oazi puščave Atacama, ki velja za najbolj suho puščavo na svetu, na nadmorski višini 2407 metrov in nedaleč od tromeje Čila, Bolivije in Argentine leži San Pedro de Atacama. To mestece danes zelo visoko kotira na vseh seznamih obveznih turističnih znamenitosti v Čilu, a še pred tremi desetletji je bolj kot na turistično destinacijo spominjal na mesto duhov. Razvoja tega nekoč zaspanega kraja se spominja Mariborčanka Mojca Cajnko, ki v San Pedru de Atacami živi že skoraj tri desetletja, z možem pa upravljata hostel Sonček. O turistični preobrazbi te vasi, o nepriljubljenosti potice v prazničnem času in o bolivijski zimi med čilenskim poletjem se je z njo v prijetni senci hostla Sonček pogovarjala Maja Ava Žiberna.

Silvestrovali smo v družbi Slovencev, ki so za pregovorno najdaljšo noč v letu izbrali nenavadne kraje. Jernej se je vprašanju, »Kje boš pa ti za nou let?« izognil tako, da si je za 31. december rezerviral letalsko karto, Damijan je silvestroval pod zemljo v kraški jami, Igor na nadmorski višini 0 metrov, Bojan pa tik pod najvišjim vrhom v Sloveniji.

Ko govorimo o božično-novoletnem času, ne moremo mimo vonja po cimetu, klinčkih, muškatnem oreščku, kardamomu, janeževi zvezdi, vaniliji. Zakaj z zimskimi prazniki povezujemo ravno te začimbe?

Prazničen čas prinaša s seboj tudi tlečo željo po umiritvi, po tem, da izprežemo z vsakdanjega vrtiljaka hitenja in lovljenja rokov. Včasih se preprosto prileže nekaj minut v tišini, v umiritvi in uglasitvi s samim seboj. Mnogim tak ritual prinese skodelica čaja, ob čemer je zimski čas priložnost za preizkušanje novih okusov in arom. O čaju, pitju čaja in ritualih, povezanih z njim, razmišljamo skupaj z mladima poznavalcema čaja, dvojčkoma Filipom in Urhom Burnikom. 

V Sloveniji bo v nekaj letih zaživel Center za tehnologijo genske in celične terapije, z njim pa želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja. Kot so sporočili na Kemijskem inštitutu, je 30-milijonski projekt dobil zeleno luč za evropsko sofinanciranje, preostali del sredstev pa bo primaknila vlada. Pri tem že zdaj vabijo k sodelovanju usposobljene strokovnjake sintezne biologije, genetike in imunologije.

Konec leta je za člane K9 čas, ko imajo še več dela kot po navadi. Gre namreč za združenje vodnikov psov, ki ne iščejo samo pogrešanih oseb, pač pa tudi izgubljene živali. Ustanoviteljica in vodja ekipe je Sabina Piber z Bleda, ki se ji je zamisel, da bi s psi iskali izgubljene živali, porodila pred leti ob iskanju psičke v Kamniških Alpah. K9, iskanje pogrešanih je mednarodno združenje s sedežem v Nemčiji, kjer se je Sabina tudi izobraževala, podenote pa imajo še v Avstriji, Švici, Islandiji in na Madžarskem. Člani slovenskega združenja, približno 30 vodnikov psov, so letos ob pomoči svojih kužkov domov pripeljali več 40 pogrešanih živali. Predvsem psov in muc, iskali pa so tudi večje živali.

Pred desetimi leti smo na Valu 202 pripravili oddajo o srednjeveškem mestu Barga v Toskani, ki je postalo znano kot zavetišče za vrtne palčke. Tja so jih ne samo iz Italije, pač pa tudi iz Francije in Belgije, prinesli člani fronte za osvoboditev vrtnih palčkov. V Bargi so nam takrat povedali, da je v mestu palčke težko najti, saj naj bi ti živeli zunaj mesta, v gozdovih, na varnem. A prav mogoče je, da se je kateri od vrtnih palčkov iz Toskane odpravil na pot pod Kum, v vas Jelovo, kjer Marinka Zorec nima zavetišča, ampak kar deželo vrtnih palčkov. Prvemu, ki ga je kupila pred desetimi leti, se je vsake toliko pridružil kak nov in zdaj druščini več kot 700 vrtnim palčkom delajo družbo tudi volk in sedem kozličkov, oslički nekaj Sneguljčic in drugih figur. Hrib, kjer stojijo, pa je pristal na marsikateri fotografiji obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine.

Na vroči volilni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenija – Združenja športnih zvez je potrebno večino za zmago v drugem krogu dobil Franjo Bobinac. Gospodarstvenik in dolgoletni predsednik Rokometne zveze bo tretji predsednik krovne zveze. Odločitev med tremi kandidati je bila tesna, odločal je drugi krog. Po zmagi, prejel je skoraj 54 odstotkov glasov za zmago nad Tomaže Baradi, ga je pred mikrofon povabil Uroš Volk.

Čaj ni samo pijača. Zgodovinsko gledano je bil denar, menjalno sredstvo, razlog za spopade na svetovni ravni.  15. decembra zaznamujemo mednarodni dan čaja, s katerim že več kot desetletje in pol opozarjajo na nepravične pogoje in izkoriščanje delovne sile pri nabiranju in proizvodnji te priljubljene tople pijače. Velike korporacije nabiralcem čaja še vedno ne nudijo ustreznih bivalnih pogojev in zdravstvene podpore, velik problem predstavlja tudi okoriščanje na račun otroške delovne sile. Med prazniki, ko še posebej radi uživamo ob toplih in dišečih skodelicah vseh vrst te globalno izjemno priljubljene pijače, velja spomniti tudi na ta obraz čaja, menita poznavalca čaja in čajna somilierja brata Filip in Urh Burnik. Oddajo Kulturni fokus, v kateri je gostoval Marko Prpič, lahko v celoti slišite tukaj.  

M for Montreal je navdih črpal v dogodkih, kot je South by Southwest sredi marca v Austinu v Teksasu. Morda poznate tridnevni glasbeni festival Great Escape, ki vsako leto maja poteka v Brightonu, njegov soustanovitelj je prav tako soustanovitelj glasbenega dogodka M for Montreal, ki predstavlja kanadske glasbenike in jim omogoča nastope na večjih odrih. Od tukaj izvirata tudi Grimes in Mac Demarco. Celoten festival sloni na tem, da je mreženje čim lažje. Razpoloženje je sproščeno, je kot poletna kolonija za ljudi iz glasbene industrije, samo da je tukaj zima." - Mikey Rishwain, programski direktor dogodka Naya Ali je na M for Montreal nastopila lani, letos pa prejela nagrado za najboljši album Quebeca. 

Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce.

Čas okoli božiča in novega leta je prav poseben del leta, ko si vzamemo več časa za druženje z bližnjimi, s stojnic pa zadiši po kulinaričnih dobrotah. V naslednjih minutah se odpravljamo tja, kjer diši najbolj. Na sejem, v čudovito staro mestno jedro Celovca, ki s svojimi barvitimi fasadami ter romantičnimi kotički v obiskovalcih prebudi praznični duh. Neža Borkovič se je tja odpravila tako, kot se tja poda veliko prazničnih navdušencev iz Slovenije - z vlakom.

Franko je zdaj Radovljičan, letošnje leto pa je bilo tudi olimpijsko. Po Sarajevu in Franku je Žan Kranjec spet osvojil moško veleslalomsko kolajno za Slovenijo.

V naslednjih minutah naprej naredimo pregled začetka smučarske sezone po naših smučiščih, izvemo tudi, kdaj se bomo lahko zapeljali po progah na Rogli, naslovimo pa še nekaj aktualnih in večnih izzivov, s katerimi se srečujejo slovenska smučarska središča.

Erik Luzner je čebelar, ki ima nov, mlad pogled na svet čebel in njihovo spolno življenje.

In kot da do zdaj nismo bili že dovolj sladki, se zdaj odpravljamo tja, kjer diši po medu, muškatnem oreščku, cimetu in klinčkih. V 500 let staro obokano klet se je z Alešo Mušič, novo lastnico lectarske delavnice na Linhartovem trgu, odpravila Neža Borkovič.

Pogovor z Michelinovim chefom Urošem Štefelinom.

V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.

Če bi se šli igro asociacij na Radovljico bi se med top tremi odgovori najbrž našli Linhart, čebelarstvo in vse kar je povezano z medom ter zadnja leta čokolda. Predvsem zaradi Festivala čokolade, ki ga pripravljajo vrsto let. Ampak zanimivo, vse do pandemije je čokolada le za nekaj dni Radovljico spremenila v slovensko prestolnico čokolade, od oktobra lani pa ima Radvoljica tudi Čokoladnico, katere vodja je nekdanja direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj.

Tehtnice, terilnice, praški, zdravila, zelišča in drugo lekarniško bogastvo ... Vse to je shranjeno v Muzeju lekarništva in alkimije v Radovljici.

December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti. Adriana Barton, kanadska avtorica, čelistka in novinarka, je pred kratkim izdala knjigo Wired for music ali v dobesednem prevodu Ožičeni za glasbo. Ko glasbo poslušamo v skupini, se začnejo naši možgani sinhronizirati glede na njo, zatem pa steče tudi medsebojna sinhronizacija. Adriana Barton Bartonova v svoji knjigi veliko pozornosti namenja učenju glasbe, ki pušča na naših možganih neizbrisljiv pečat za vse življenje. Znanstveniki so precej zanesljivo dokazali, da zgodnji trening odebeli in poveča predel v možganih, ki mu pravimo corpus callosum. Ta povezuje levo in desno možgansko polovico ter skrbi za bliskovit pretok informacij med njima, kar potrebujemo tako rekoč pri vseh vidikih igranja inštrumenta. Od motoričnih sposobnosti, spomina, vizualnega branja not in drugih simbolov, čustvenega vidika, do slušnega zaznavanja. Adriana Barton Drug sogovornik Blaž Pucihar, učitelj klavirja in skladatelj, iz prve vrste opazuje vpliv učenja inštrumenta na možgane. Poudarja, da se pozitiven vpliv pozna tudi v šoli, najbolj pri učenju tujih jezikov. Za najprimernejši čas vstopa v glasbeno šolo označuje sedem ali osem let, pri odraslih pa motoričnih spretnosti ni mogoče razviti na enaki ravni. Koordinacijo svojih učencev spodbuja tudi z vprašanji med igranjem instrumenta, na katera morajo otroci odgovarjati, na tak način pa avtomatizirajo svoje živčne kanale.

Festival Forward/ Naprej: Pogovor po okrogli mizi Podnebno medijsko ogledalo Obsežni uničujoči požari na Krasu, težave s pitno vodo na slovenskem obalnem območju, izjemno sušno leto, vseprisotna energetska kriza. Kaj si o poročanju medijev mislijo aktivni in uveljavljeni posamezniki, s katerimi smo se kdaj znašli v dialogu? In kaj naši poslušalci in poslušalke? Medijsko ogledalo si nastavljamo kar sami. Spregovorimo o tem, kako, ko poročamo o podnebni krizi in podnebnih spremembah, delo novinarjev vidijo strokovnjaki. Glavne premisleke so v sklopu okrogle mize na festivalu Društva novinarjev Slovenije Naprej/Forward delili direktorica Umanotere Gaja Brecelj, klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in predstavnik Inštituta za politike prostora Marko Peterlin.

V Katarju že skoraj dva tedna poteka nogometno svetovno prvenstvo, o katerem se je veliko govorilo že pred samim začetkom zaradi kršenja človekovih pravic v državi. Vendar prvenstvo se je začelo, sinoči se je končal skupinski del in prve reprezentance kot tudi navijači, so na poti domov. Kot vsako prvenstvo ima tudi to svoje prednosti in slabosti. O tem, kako navijači doživljajo letošnje svetovno prvenstvo, ki je morda eno najdražjih tudi za navijače, pa s prizorišča poroča Mojca Breskvar. Foto: Reuters.

O Boliviji redkokdaj kaj slišimo. V zadnjem času denimo tega, da v najbogatejši od devetih regij v Boliviji, v regiji Santa Cruz že skoraj 36 dan poteka tako imenovani el paro ali v prevodu protest oziroma blokada javnega življenja. V prestolnici regije, v mestu Santa Cruz de la Sierra je zaprtje izkusila tudi novinarka Maja Ava Žiberna, ki se je udeležila prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji. Ta poteka v recimo jim izrednih razmerah, o katerih bomo več izvedeli v pogovoru z Ejti Štih, slikarko, ki živi v Boliviji več kot 40 let in je s slovenskim fotografom Matjažem Krivicem tudi zaslužna za izvedbo fotofestivala.

Če je jutri znova praznik demokracije, potem je bil sinoči nedvomno praznik novinarstva. Kljub trudu prižig prazničnih lučk, kuhano vino in črni petek v novinarskih krogih včeraj niso uspeli zasenčiti že 11. podelitve najvišjih stanovskih nagrad Čuvaj ali Watchdog. Z zvokom vas zdaj peljemo v Lutkovno gledališče, kamor je Festival Naprej/Forward Društva novinarjev Slovenije privabil številne novinarje, fotografe in medijske navdušence.

"Ujet v tunelu brez luči" je uraden naziv dvodnevnega kongresa, ki ga pripravljajo študentje medicine ljubljanske Medicinske fakultete. Letos so ga namenili opozarjanju in destigmatizaciji depresivnih motenj. Ne glede na to, ali boste kongres obiskali na ljubljanski medicinski fakulteti ali pa se mu pridužili prek spleta je kongres brezplačen. Tako danes kot jutri se začne ob 17-ih, natančen spored, predstavitev predavateljev in povezavo do spletnega prenosa pa najdete na FB profilu "V odsevu".

Potem ko smo na Valu že pospremili odprtje letošnjega 38. Slovenskega knjižnega sejma, se zdaj ustavimo pri današnjem dopoldanskem sejemskem dogodku za mlade knjigoljubce, v okviru katerega so podelili priznanja zlata hruška najboljšim novim izvirnim in poučnim knjigam za otroke in mladino. Izmed več kot sto izpostavljenih knjižnih del so priznanja podelili zmagovalnim knjigam v štirih kategorijah, ki so jih razglasili že pred dobrim tednom na dan prijaznosti, je v pogovoru z Majo Ratej povedala vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v Mestni knjižnici Ljubljana Darja Lavrenčič Vrabec.

Pogovor o pravičnotrgovinskih mestih z vodjo Pravične trgovine Slovenija Živo Lopatič: Da ne bomo kupovali stvari, ki jh ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, za ljudi, ki jih v resnici ne maramo. Bliža se praznični čas nakupovanja in z njim črni petek. Takrat marsikdo pohiti v trgovino in kupi tudi tisto, česar v resnici ne potrebuje. Kako pa lahko svoje potrošniške navade izboljšamo? V torek so na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani predstavili pobudo za vzpostavitev pravičnotrgovinskih mest v Sloveniji. Želijo si, da bi bil odnos do vseh ljudi v dobavnih verigah pravičen ter da bi se zavzemal za trajnostni razvoj in dostojno plačilo.

Geolog Andrej Šmuc z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete se je nedavno s kolegi raziskovalci vrnil z zanimive geološko-geografske raziskovalne odprave v Avstraliji, med katero so sredi širne planjave Nullarbor na jugu kontinenta odkrili čisto prave ostanke pradavnega koralnega grebena. Maja Ratej ga je obiskala na fakulteti, pri tem pa je beseda nanesla še na marsikaj drugega, tudi na nepričakovano srečanje z avstralskimi strupenjačami in na nenavadne potovalne navade geologov.

V dandanašnjih časih imamo polna usta 'kritik' pa 'kritičnih' žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Lani smo 17. novembra tudi v Sloveniji obeležili prvo obletnico globalnega gibanja za eliminacijo prvega raka na svetu - raka materničnega vratu. Letos je torej druga, Slovenija pa bi lahko na podlagi odličnih rezultatov, ki jih dosega s presejalnim programom ZORA, postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspelo odpraviti te vrste raka. Več pa v pogovoru z dr. Urška Ivanuš,predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodjo državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.