Besedo sta dobila zakonca Eva in Gašper Fortuna, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju v misijonu Janeza Krmelja Ampitafa. Zakonca sta specialista zobozdravstvenih smeri.  Kot družina so dva meseca pomagali na misijonu in nudili zdravstveno oskrbo ljudem, ki živijo povsem brez javnih zdravstvenih storitev. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.

Tokratna rubrika nas je vodila v razmislek o sobivanju in medsebojnem spoštovanju različnih svetovnih religij v naši državi.  Islamska skupnost v Sloveniji je namreč praznovala 30. letnico mešihata, kar najlažje primerjamo inštituciji kot je Slovenska škofovska konferenca. Zato sta ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje v prostorih ljubljanske nadškofije, sprejela velikega muftija BiH Huseina Kavazovića in muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nevzeta Porića. Slednji je za naš radio podal nekaj pogledov na odnose s Katoliško Cerkvijo. 

Ker imamo vedno bolj vroča poletja, je potrebno več govoriti o neljubih posledicah predvsem za kronične bolnike. V UKC Maribor povedo, da pacienti med vročinskimi valovi pomoč iščejo predvsem zaradi poslabšanja kroničnih pljučnih in srčno-žilnih obolenj. Namestnik predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Andrej Hohnec je povedal tudi to, kdaj je potrebno obiskati urgenco in kako pravilno uporabljati klimatsko napravo. 

Naša gostja je bila dipl. m.s. redovnica Marijina sestra Magdalena Mehle. Več let je delala na Onkološkem inštitutu, zdaj pa skrbi za bolne in ostarele. Njihova kongregacija je posvečena Mariji, ki je obiskala Elizabeto ter ji stregla. Kakšne izkušnje ima s. Magdalena z Devico Marijo in z duhovnimi učinki Čudodelne svetinje nam bo povedala v okviru kateheze za bolnike in starejše. 

V tokratni rubriki Življenje išče pot smo govorili o molitvi. Družina, ki moli, ostane skupaj. Človek, ki moli, ga molitev rešuje obupa, žalosti in greha. Duhovnik, ki moli, postaja pravi Kristusov služabnik. Tak je tudi letošnji zlatomašnik p. Marko Novak. Da zmore spremljati bolnike in jim deliti zakramente, se rad poda v samoto pleterske kartuzije.

P. Marko Novak, frančiškan, je eden letošnjih zlatomašnikov. Kot sv. Frančišek Asiški se zna približati trpečemu človeku, bolniku ali osebam s posebnimi potrebami. Kako blizu mu je ta priljubljeni svetnik in kaj se je od njega naučil?

Ta teden je po državi potekla nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa. Največje prekoračitve hitrosti opažajo prav v strnjenih naseljih, kar se večkrat konča usodno. Pristojni zato poudarjajo,  da hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno - za nas, pešca ali kolesarja.  Direktorica Agencije mg. Simona Felser nam bo postregla z nekaterimi zgovornimi podatki. 

Tokrat nam je Tine Papič, jungovski učni psihoanalitik in supervizor preprosto in razumljivo pojasnil, da časi depresije kar kličejo k poglobitvi vase in k potrebnim spremembam v mišljenju in delovanju. 

Smo v počitnicah in času dopustov. Čas, ki je namenjen počitku, prostemu času in vsemu tistemu, kar nam je ljubo in nas veseli. Ampak ali se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Strokovnjaki to razlagajo kot poletno depresijo. Zakaj pride do poletne depresije in kako jo prepoznamo? Nekaj odgovorov nam je podal Tine Papič, jungovski učni psihoanalitik in supervizor,

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.

Med nami se žal dogaja tudi nasilje odraslih otrok na starši. Nekatere oblike so jasne, druge bolj skrite in prefinjene. Kako to nasilje prepoznati, koliko je razširjeno in zakaj do njega prihaja, nam je pojasnila dr. Monika Klun, asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. 

Naš gost, višji svetovalec za razvoj in varnost prometa, Matej Korošak je podal nekaj spodbud za varno  vožnjo v poletnem času. Povedal je nekaj koristih priporočil za varen prevoz živali v osebnih vozilih in o nevarnostih, ki pretijo osebam, ki jih pustimo zaprte v vozilu v vročini. 

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji. 

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

Alkoholizem je v Sloveniji veliko prekletstvo, ki uničuje posameznike in družine. Zelo so prizadeti otroci in mladostniki, saj jim alkoholizem staršev ukrade varnost in ljubeče odnose. Marsikdo poskuša ozdraveti, a mu iz različnih razlogov ne uspe. A so zgodbe, ki imajo srečen konec. To je zgodba Milene Žibert, ki se je v svojih zgodnjih 40. letih odločila, da začne na novo. In bilo je težko, pove odkrito. 

Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

V rubriki Življenje išče pot smogovorili o petletnem evropskem projektu zMigaj!, ki je namenjen izboljšanju gibalnih sposobnosti mladih, saj se njihove telesne zmogljivosti zaskrbljujoče slabšajo. Konkretno to pomeni dve uri več na teden brezplačne telesne vadbe po izbiri mladih. Predstavila ga je Poljanka Pavletič Samardžija.

Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči. 

Splošna bolnišnica Novo mesto v letošnjem letu obeležuje 130-letnico delovanja. 1. januarja 1894 so jo ustanovili redovniki t.i. usmiljeni bratje iz Gradca. V bolnišnici je tudi kapela Lurške Matere božje, za katero skrbi p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik, ki nam je opisal kapelo in pomen duhovnosti pri zdravljenju. 

Letošnji zlatomašnik in bolniški duhovnik v Novem mestu, p. Marko Novak, je razmišljal o odnosu bolnikov in svojcev do zdravstvenega osebja. Prepričan je, da je pozitivna in odprta komunikacija bistvenega pomena v procesu zdravljenja. Opozoril je tudi na stiske zdravstvenega osebja, ki jih ustvarja sistem. 

Opozorilni znaki nasilja v družini, v zakonskem ali partnerskem odnosu so večkrat precej zakriti in žrtve šele kasneje prepoznajo prve začetke nasilja, ki se večkrat razvije tudi v fizično nasilje. O svoji izkušnji nam je odkrito spregovorila Petra Strelec

Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.

V duhu smo se preselili v Maribor, natančneje v mariborsko porodnišnico, kjer so konec maja pripravili Dan odprtih vrat za bodoče mame in očete. Strokovna vodja zdravstvene nege Oddelka za perinatologijo Rosemari Franc se je ob tej priložnosti tudi zahvalila dr. Zalki Drglin za trud, ki ga je vložila za vpis babištva v nesnovni register Unescove kulturne dediščine. 

V tokratni oddaji smo govorili o predvsem za novopečene starše pomembnem življenjskem dogodku.

Po deževnih dneh smo veseli sonca in toplote. A sončno sevanje postaja nevarno za našo kožo in oči, zato nam je dermatologinja dr. Ana Benedičič pojasnila, zakaj je dovolj 15 minut sončenja na dan za tvorbo D vitamina in zakaj moramo biti pozorni tudi v oblačnih dneh, saj UV sevanje deluje tudi takrat.

Bližajo se počitnice in vprašanje: Kam vključiti otroke ali kam se odpraviti  kot družina na duhovne vaje ali oratorij? Tokrat sta naši gostji s. Damjana Tramte in Kristina Tičar predstavili ponudbo zavoda Dominika, v katerem svoje programe ponujajo sestre salezijanke na Bledu in v Ljubljani. 

Toplo sonce marsikoga razveseljuje, saj nam izboljša razpoloženje, potrebujemo manj oblačil, več se družimo in gibljemo v naravi. Vse to je pozitivno za človeka, a žal je sonce vedno močnejše in nevarnejše, saj število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. In  kako si lahko pomagajo delavci na gradbiščih? Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je podala nekaj konkretnih priporočil za zaščito. 

Bližajo se počitnice. Čas, ki gre lahko mimo ali pa ga koristno uporabimo. To še posebej velja za otroke in mlade. Prav zanje šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja pripravljajo kar nekaj duhovnih vsebin., večinoma v Repnjah. 

Pred referendumom o prostovoljnem končanju življenja smo dali besedo psihiatru Marku Pišljarju, ki se že vrsto let posveča ljudem v duševnih stiskah. Kako po številnih izkušnjah na tem področju gleda na predlog zakona? 

Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.« 

Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da  bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek. 

Šolarji in dijaki so že skoraj v ciljni ravnini pri zaključevanju šolskega leta in pridobivanju ocen svojega znanja. To je seveda stresno obdobje in nekateri ga težko prenašajo, saj jim slabše ocene povzročajo stisko. Strah jih je, kako to povedati doma in kakšna bo reakcija staršev.  Gostja Neža Jagodic, ki je strokovna sodelavka Tom telefona za otroke in mladostnike pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo nekateri starši previsoka pričakovanja do uspeha svojih otrok.

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

24. aprila smo obeležili 4. slovenski dan zavržene hrane. Udeleženci posveta Spoštujmo hrano, spoštujmo planet so spodbujali k premišljenim nakupom in preprečevanju nastajanja zavržene užitne  hrane. Svoj pogled poslanke NSi in predsednice odbora za kmetijstvo je podala Vida Čadonič Špelič.

Dejstvo je, da se zdravniške napake dogajajo. Nekatere povzročijo smrt pacienta, nekatere nepopravljivo poslabšanje zdravja. Zato si  pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije prizadevajo za sprejetje zakona o kakovosti v zdravstvu. Minuli teden so pripravili tiskovno konferenco, na kateri je imel pričevanje o svoji izkušnji mož, ki je ženo izgubil po seriji zapletov in napak leta 2022. Od tedaj si prizadeva za resnico. 

Nekateri otroci OŠ Vojnik sodelujejo v Šolskem otroškem parlamentu. Pod vodstvom mentorice profesorice Simone Šarlah so v čakalnicah onkologije v Mariboru razveseljevali bolnike in sicer s stekleničkami upanja, ki so jih izdelali sami.  Mentorica profesorica  Simona Šarlah in  vodja Enote za radioterapijo UKC Maribor Tamara Petrun sta nam več povedali o namenu tega projekta. 

V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve.  O tem je spregovorila  naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

Spregovorili smo nasilju v intimno partnerskih zvezah in zakonih znotraj štirih sten. Gosta sta bila Petra Strelec, avtorica knjige V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja, ter logoterapevt Martin Lisec. Beseda je tekla o romantičnem narcisu, ki  je Petro osvojil. Cena svobode pet kasneje je bila visoka. 

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

Naš gost, stalni diakon Matic Vidic, ki deluje pastoralno tudi med Romi je povedal, kako on vidi dokaj težavno sobivanje Romov z drugimi lokalnimi prebivalci na Dolenjskem. 

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili  Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc  ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti. 

Številnim ženskam ni dano, da bi postale matere po naravni poti. Zato smo v  odprli vprašanje, kaj pomeni sprejeti otroka v posvojitev, kako pred tem predelati svoje bolečine in zakaj anonimnost ni najboljša izbira. Iz društva posvojiteljskih družin Deteljica je bila naša gostja dr. Viktorija Bevc. 

V petku velikonočne osmine smo prisluhnili skoraj 90. letni gospe Bredi, ki že četrto leto živi v Domu starejših Deos Medvode. Zanimalo nas je, ali se je postni čas in čas priprave na veliko noč kaj poznal v utripu življenja v Domu. 

Kako so praznovale sestre salezijanke v Šmihelu pri Novem mestu, nam je povedala s. Damijana Tramte.

V velikonočnem ponedeljku je rubrika Življenje išče pot poromala v Emavs k sestram karmeličankam v Soro.  S. Monika Benedik nam je spregovorila o njihovem načinu preživljanja postnega časa in o liturgiji Svetega Tridnevja. Zanimalo nas je tudi, ali je na njihovem jedilniku velikonočna šunka. saj vemo, da kontemplativni redovi ne uživajo mesa. 

Večina od nas iz izkušnje ve, da se znotraj družine zgodijo tudi stiske in trpljenje. Pridejo težki časi. A kljub temu sta pomembna veselje in humor, saj olajšata vzgojni napor in vsakodnevne težave. O tem na je spregovoril avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. 

Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija. 

Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija. 

Govorili smo o družinski sreči.  Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana. 

V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki. 

21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja? 

Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik.  Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke? 

Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je  povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman. 

V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut  vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz  Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru.  Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja. 

V tednu katoliškega šolstva je manjša radijska ekipa obiskala Zavod A.M. Slomška v Mariboru. Sodelavka Maja Morela je obiskala Osnovno šolo Montessori in posnela pogovor s tremi profesorji, ki so povedali, kako s povezovanjem praktičnega dela in učenja gradijo skupnost mladostnikov.

Osamljenost je danes stiska številnih ljudi. Razlogi so različni. A kako priti ven iz teh težkih občutkov, ki imajo vpliv tudi na zdravje človeka? Ena od možnosti je Šola zdravja in njihov program Dihajmo z naravo, ki poteka enkrat tedensko na več lokacijah po Sloveniji. Vodijo jo prostovoljci, ki so povezani v Društvo Šola zdravja. Vodijo tudi vsakodnevne jutranje ure telovadbe na prostem.  Vodja projekta Dihajmo z naravo Andraž Purger je povedal, kdo lahko postane prostovoljec. 

Društvo Šola zdravja že več let pripravlja program Dihajmo z naravo, ki se je znova začel v tem mesecu. Kako vaje blagodejno vplivajo na človekovo telo in dušo, nam je povedal Andraž Purgar iz Društva Šola zdravja. Pomembna je tudi socialna plat programa, saj omogoča druženje, ki premaguje danes precej razširjeno osamljenost. 

Društvo Šola Zdravja uspešno deluje že več let. Vaditelji sak dan po različnih krajih Slovenije pripravljajo vadbo na prostem z imenom Tisoč gibov . Uspešna pa je tudi njihova druga aktivnost in sicer Dihajmo z naravo, ki je na voljo enkrat na teden in je sofinancirana z Ministrstva za zdravje. Začeli so že četrto sezono.  Katere vaje sproščanja izvajajo, nam je povedal Andraž Purgar.

Na prvi petek v marcu skoraj po vsem svetu poteka molitveno bogoslužje. Letos za Palestino. Organizacija svetovni molitveni dan namreč že desetletja skrbi, da kristjanke po vsem svetu  ta dan molijo za točno določeno deželo, ki tudi pripravi bogoslužje . Letos je to Palestina oz. kristjanke različnih Cerkva, ki živijo v Gazi in na Zahodnem Bregu. Kam bodo šla zbrana sredstva in kaj ji pomeni ta dan, je povedala sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

Vsak prvi petek v marcu poteka ekumensko bogoslužje v okviru Svetovnega molitvenega dne. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, Naša sogovornica sodelavka Društva Marjeta Žebovec SMD Slovenija je povedala, katere resnične zgodbe iz te dežele vsebuje letošnje bogoslužje.

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili  prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.

Pomemben izziv na področju duševnega zdravja  v slovenskem prostoru je sodelovanje različnih strokovnjakov, tako znotraj kot zunaj zdravstva. Na nedavnem posvetu v Državnem zboru je tako psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda predstavila primer iz lastne prakse, kjer so uspešno združili psihiatrični in psihoterapevtski pristop zdravljenja. 

Področje psihoterapije je  pri nas že vrsto let neurejeno tako glede izobrazbe kot nadzora izvajalcev. Danes se lahko prav vsak z nekaj vikend tečaji okliče za psihoterapevta in k temu doda še nekaj zdravljenja z meditacijo ali neko obliko ezoterike. Strokovnjaki, tako tisti v zdravstveni stroki, to so npr. klinični psihologi in psihiatri, kot strokovno usposobljeni psihoterapevti različnih smeri, si zato prizadevajo za večjo preglednost tega poklica. Prisluhnili smo predsednici Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenji Kos. 

V rubriki Življenje išče pot smo nekaj besed posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu nam bo pojasnil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe. V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu. Sporočilo pepelnične srede najdemo tudi v slovenski literaturi. Tako je Simon Gregorčič v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost. Z nami je bila slavistka  Marjeta Žebovec.

Minuli teden smo obeležili Dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Pri vzgoji za uporabo spleta so pomembne tudi smernice, ki so jih pediatri in drugi sprejeli leta 2021. Da bi zaživele tudi v družinah in šolah, se trudi pediatrinja dr. Anja Radšel.

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

V tednu pred svetovnim dnevom bolnikov, ki ga smo obeležili 11. februarja na praznik Matere božje iz Lurda, je bil naš gost bolniški duhovnik p. Ivan Hočevar, ki oskrbuje UKC Maribor in Dom Danice Vogrinec. Pogovarjali smo se o zakramentu bolniškega maziljenja, ki ga Cerkev nudi bolnim za okrevanje in duhovno pomoč, umirajočim pa kot popotnico v novo življenje. 

Naša gostja zakonska in družinska terapevtka Jana Lavtižar je spregovorila o dilemi: kdaj ostati v zakonu ali zvezi in kdaj oditi? Vse prevečkrat namreč ljudje iščejo sebi podobne osebe, s katero se bodo v vsem ujeli. A kmalu pride resničnost, ki zahteva, da se vsak nekako odlepi od vzorcev vedenja, ki kvarijo odnose.

Ljudje potrebujemo vez z drugimi, stiki nas osmišljajo. Zato je razhod lahko za mnoge zelo boleč in nekatere zlomi. Ste pravkar s težkim srcem odšli iz zveze, ali pa ste morali sprejeti odhod partnerja, ste že dolgo ločeni, a imate občutek, da še ne morete zadihati? Se vam zdi, da ne boste nikoli več zaživeli polno in radostno? Pogovarjali smo se z Jano Lavtižar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki tudi iz svojih izkušenj pomaga posameznikom iz malodušja, strahov in sramu.

Ločitve zakonske zveze ali razhodi neformalnih intimnih zvez so zelo boleči dogodki. Statistika pove, da razpade že vsak tretji zakon. Poleg tega so tu še neformalne partnerske zveze, ki niso zajete v statistike. Vse to nam govori o številnih razočaranjih in bolečinah. Kako to doživljajo otroci in kakšne spremembe so se zgodile v družbi, nam je povedala zakonska in družinska terapevtka Jana Lavtižar.

Bralec in velik podpornik revije Vzgoja je tudi pomožni škof Anton Jamnik. Kot predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je izpostavil pohvalno dejstvo, da je revija zares pluralna in odprta za zelo različne avtorje na tem področju. Ta drža je po njegovem mnenju nujna tudi pri večjem uvajanju vedenja o etiki in religijah v slovenskem šolskem programu. Obžaluje, da danes učenci in dijaki skoraj ničesar ne vedo o teh tematikah, zato pa se, tako meni škof, krepijo predsodki in strahovi.

Za dosedanje prispevke na tem in številnih drugih področjih se je ustvarjalcem revije Vzgoja zahvalil ljubljanski pomožni škof in predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci dr. Anton Jamnik.  Izpostavil je pluralnost objav in pomen vzgoje v učnem procesu. 

V decembru je izšla 100. številka revije Vzgoja, ki jo od leta 1999 izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Pomeni pomemben prispevek k pluralni razpravi o številnih vzgojno-izobraževalnih vprašanjih v javnem prostoru, iz katerega je bila beseda »vzgoja« še nedavno skoraj izbrisana. Pot revije sta ovrednotila predsednica Mari Žabjek in p. Silvo Šinkovec.

 Svetopisemski maraton že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju božje besede. Poleg osrednje-slovenskega branja Svetega Pisma na daljavo potekajo tudi številni mini maratonu ter bogat spremljevalni program. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton,  smo vprašali Tanjo Povšnar Vrečar, ki sodeluje pri pripravi kot prostovoljka.

Organizatorji  Svetopisemskega maratona  želijo, da se božja beseda širi, zato vabijo tudi župnije, da pripravijo krajše t.i. mini maratone branja SP. Posebno izkušnjo s tem ima Monika Jeglič iz Zgornjega Tuhinja, kjer ga bodo izvedli tudi letos. Morda bo njena zagnanost spodbuda še drugim, da se opogumijo in ga organizirajo na svoji župniji. Lahko je to tudi eno samo popoldne. 

V tednu pred pričetkom letošnjega Svetopisemskega maratona smo prisluhnili Davidu Rupniku, ki je aktiven pri Društvu Gibanje za življenje. Maratonskega branja SP se je udeležil prvič že pred časom, zdaj pa vabi še druge, da se pridružijo temu dogodku. Slišali smo njegovo izkušnji s Svetim pismom, ki je zanj in ženo živa beseda in ne le več tisoč leto staro besedilo.

Zdravnik psihiater prof. dr. Jožef Magdič je razmišljal o plemenitosti ženske in s čim lahko ona prispeva k več miru v družini in družbi. Izpostavil je tudi potrebnost čiste duše in skromnosti v življenju, saj je materializem velik ubijalec duše.

Prisluhnili smo delu pogovora z zdravnikom psihiatrom in psihoanalitikom prof. dr. Jožefom Magdičem, ki je razmišljal o poti do notranjega miru. Pomembna zdravilna točka na tej poti je tudi ljubezen, pravi, in sicer v kombinaciji s spoštovanjem.

Prvega januarja smo obeležili Svetovni dan miru in zato gostili prof. dr. Jožefa Magdiča, zdravnika psihiatra in psihoanalitika, ki zase pravi, da je zdravnik dušeslovec. Prepričan je, da nam razpršenost življenja prinaša dušni nemir, na kar pa imamo nekaj vpliva.

Eden od temeljev vsake religije je morala oz. etika, ki v islamu prepoveduje aktivno končanje življenja. Več o tem je pojasnij mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nevzet Porić.

Večkrat smo že poročali o naporih posameznikov in različnih združenj za več kulture življenja v naši družbi, ki se sooča s težnjami po prostovoljnem končanju življenja, ki bi bilo vpisano celo v zakonodajo. Tokrat smo slišali stališči predstavnika judovske skupnosti Borisa Čerina-Levija in binkoštne skupnosti Daniela Grabarja.

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

Še zadnjič je bila naša sogovornica babica in vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, govorili pa sva o porodu na domu in o primerih, ko se otrok rodi mrtev ali umre kmalu po porodu. Vsi si želimo, da je teh primerov čim manj, ko pa se zgodijo, je potrebno sočutje in primerno ravnanje.

Vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko je v tem božičnem času spregovorila o potrebnih vrlinah babice oz. babičarja, o tem kaj vse nudijo porodnicam v porodnišnici in kako očete pripravijo na navzočnost in pomoč pri porodu.

Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.

Ko otrok pride v skupnost Cenacolo zaradi zasvojenosti, je potrebno, da se v proces zdravljenja vključi celotna družina. Skupnost namreč ponuja tudi srečanja za starše, saj so pristojni prepričani, da so spreobrnjeni in spremenjeni starši pot do rešenih otrok. Prisluhnili smo izkušnji Katarine in Andreja Mohar.

Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.

Pogovarjali smo se s Katarino in Matijem Mohar, ki sta po spletu okoliščin zelo povezana s skupnostjo Cenacolo. Matija je namreč tam preživel nekaj let, njegova mama pa se je tudi vključila v program za starše. Obema se je življenje precej spremenilo. Red, disciplina, delo, resnica in adoracija so temelji skupnosti Cenacolo. 

Govorili smo o pasteh uporabe pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih in sicer o tem, katere vsebine so zanje res škodljive, kako naj starši uporabljajo možnosti starševskega nadzora v telefonih otrok in kako jim vsebinsko prihaja naproti Inštitut Integrum.

Razkrivali smo pasti, ki na mlade pretijo pri uporabi telefonov. Pri tem je velika odgovornost staršev, pri kateri starosti bodo otroku telefon omogočili. Dejstvo pa je, da če otrok telefon dobi pozneje kakor sovrstniki, to ustvari pritisk tako na otroke kakor na starše. Benjamin Tomažič iz Inštituta Integrum predlaga nekatera pravila in dogovore.

Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.

Prisluhnili smo drugemu delu pogovora z Nevenko Ivanušec in njenim sinom, ki jo skupaj s sestro, podpira pri njenih prizadevanjih, da najdejo brata, novorojenčka, ki je leta 1979 izginil v ljubljanski porodnišnici. Rekli so ji, da je umrl in ji ga niso več pokazali niti mrtvega. Njena zgodba ni osamljen primer, saj je v 80. letih prejšnjega stoletja v Sloveniji umrlo 70 novorojenčkov v sumljivih okoliščinah.

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

V Tednu Karitas smo se z vodjo Zavetišča za brezdomne osebe - sv. Martin v Mariboru Boštjanom Cvetičem pogovarjali, kakšno upanje dajejo brezdomnim in kaj mu osebno pomaga, da že 17 let vztraja v svojem poslanstvu, ki ni le osemurna služba.

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?

S socialno pedagoginjo dr. Heleno Jeriček Klanšček iz NIJZ smo govorili o mladih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Prav je, da govorimo o njih, da govorimo o dobrem in spodbudnem, kar se dogaja v naši družbi, kajti vse preveč vidimo in slišimo le o slabem, premalo pa o dobrem. Rezultati so sad mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenjav šolskem obdobju.

Vodja mednarodne raziskave o zdravju in vedenju v šolskem obdobju socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ je spregovorila o mladih, ki po rezultatih raziskave v precejšnji meri doživljajo preveč osamljenosti, tesnobe in žalosti.

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je občutke osamljenosti, tesnobe in žalosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ nam je opisala, kdaj ti občutki postanejo zaskrbljujoči za razvoj mladostnika.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja je že vrsto let dostopen za vse, ki trpijo v bližnjih odnosih. Ker so žrtve večinoma pozabljene, želi režiserka in sociologinja dr. Marija Zidar posneti dokumentarni film in vključiti izkušnje tistih, ki so kakorkoli bili vpleteni v določeno zgodbo nasilja nad žensko v intimno partnerski zvezi.

Z režiserko in sociologinjo dr. Marijo Zidar smo govorili o njeni izkušnji snemanja filma Odpuščanje in o socialnih značilnostih moških, ki zagrešijo femicid.

Vsako leto v Sloveniji umre nasilne smrti od 5-10 ženk intimno partnerskih zvezah ali zakonih. In prav o teh žrtvah želi režiserka in sociologinja dr. Marijo Zidar pripraviti dokumentarni film. Vse tiste, ki ste pripravljeni o svojem doživljanju dogodkov karkoli izpovedati, vabijo k sodelovanju. Prisluhnite ji v rubriki Življenje išče pot ob 9.20.

V Sloveniji deluje kar nekaj ambulant za obravnavo kronične bolečine. Tam bolnikov ne označijo za hipohondre, temveč jim prisluhnejo in verjamejo ter skušajo pomagati. Pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pa so za ozaveščanje bolnikov izdali plakat s kratico POLH.

Govorili smo o kroničnih bolečinah, ki so npr. posledica obrabe sklepov ali starih poškodb. Pri tem je pomemben pravilen pristop in redna uporaba predpisanih zdravil. Kje dobiti več informacij, nam je povedala vodja delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Kronična bolečina je stalna spremljevalka številnih med nami. Kako se izraža, kako jo prepoznamo in kaj lahko storimo, nam je pojasnila vodja Delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Kronična bolečina je stalna spremljevalka številnih med nami. Kako se izraža, kako jo prepoznamo in kaj lahko storimo, nam je pojasnila vodja Delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Vodja vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek v programu za mlajše odrasle PUM O+ je pojasnila, kateri mladi se vključujejo v ta program, in kakšni so sadovi večletnega delovanja.

Vodja vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek v programu za mlajše odrasle PUM O+ je pojasnila, kateri mladi se vključujejo v ta program, in kakšni so sadovi večletnega delovanja.

Govorili smo o mladostnikih, ki jim iz različnih razlogov ni uspelo dokončati srednje šole in so nekako obtičali v praznem teku. V iskanju zaposlitve, premagovanju izzivov in razreševanju osebnih stisk jim prihaja naproti pomoč programa PUM O + z mentorji. Kje, kako in koliko časa se vse skupaj odvija, je povedala vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek.

Govorili smo o mladostnikih, ki jim iz različnih razlogov ni uspelo dokončati srednje šole in so nekako obtičali v praznem teku. V iskanju zaposlitve, premagovanju izzivov in razreševanju osebnih stisk jim prihaja naproti pomoč programa PUM O + z mentorji. Kje, kako in koliko časa se vse skupaj odvija, je povedala vodja mentorske skupine Veronika Bezgovšek.

Na našem obisku Savinjske doline je nastal pogovor z voditeljico župnijske Karitas Luče o tem, kako teče življenje po poplavah in kaj ljudem pomeni obisk, poslušanje in pomoč lokalne skupnosti.

Na našem obisku Savinjske doline je nastal pogovor z voditeljico župnijske Karitas Luče o tem, kako teče življenje po poplavah in kaj ljudem pomeni obisk, poslušanje in pomoč lokalne skupnosti.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, kaj najbolj pritegne njihove obiskovalce, kako deluje prostovoljno nudenje prevozov starejšim in kakšne načrte še imajo.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, da v imajo v enem od nadstropij njihove stavbe tudi nekaj stanovanj za starejše, ki jim to pomeni večjo možnost kakovostnega življenja in je pomembna protiutež socialni izolaciji oz. osamljenosti.

Vodja večgeneracijskega centra Brežice Ana Marija Žerjav nam je povedala, da v imajo v enem od nadstropij njihove stavbe tudi nekaj stanovanj za starejše, ki jim to pomeni večjo možnost kakovostnega življenja in je pomembna protiutež socialni izolaciji oz. osamljenosti.

Na našem septembrskem radijskem kolesarjenju po Posavju in Dolenjski smo spoznali vodjo večgeneracijskega centra Ana Marijo Žerjav. Z veseljem nam je povedala, kaj vse nudijo obiskovalcem in kakšen je namen njihovih dejavnosti.

Na našem septembrskem radijskem kolesarjenju po Posavju in Dolenjski smo spoznali vodjo večgeneracijskega centra Ana Marijo Žerjav. Z veseljem nam je povedala, kaj vse nudijo obiskovalcem in kakšen je namen njihovih dejavnosti.

Večina neozdravljivo bolnih si želi do konca življenja živeti v domačem okolju. O tem vidiku nam je več povedala Staša Rojten iz patronažne dejavnosti v Zdravstvenem domu Nazarje. V drugem delu prispevka pa je spregovorila o svoji osebni izkušnji pri bolni mami Maša Jelušič.

Večina neozdravljivo bolnih si želi do konca življenja živeti v domačem okolju. O tem vidiku nam je več povedala Staša Rojten iz patronažne dejavnosti v Zdravstvenem domu Nazarje. V drugem delu prispevka pa je spregovorila o svoji osebni izkušnji pri bolni mami Maša Jelušič.

Skrb za zmanjšanje bolečine, za lažje dihanje, preprečevanje slabosti in izboljšanje spanje so tista nujna področja, ki jih nudi paliativna oskrba bolnikom, ki so neozdravljivo bolni. In o tem smo govorili v rubriki Življenje išče pot. Gostja bo tudi hči bolnice z rakom. Prisluhnimo njej in vodji oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Maji Ebert Moltara.

Skrb za zmanjšanje bolečine, za lažje dihanje, preprečevanje slabosti in izboljšanje spanje so tista nujna področja, ki jih nudi paliativna oskrba bolnikom, ki so neozdravljivo bolni. In o tem smo govorili v rubriki Življenje išče pot. Gostja bo tudi hči bolnice z rakom. Prisluhnimo njej in vodji oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana Maji Ebert Moltara.

Govorili smo o pravicah vračanja na delo bolnic z rakom dojk in raki rodil. Žal je to področje birokratsko kar zapleteno, zato na Združenju Europa Donna poudarjajo, da so vedno na voljo za informacije glede. 

Govorili smo o pravicah vračanja na delo bolnic z rakom dojk in raki rodil. Žal je to področje birokratsko kar zapleteno, zato na Združenju Europa Donna poudarjajo, da so vedno na voljo za informacije glede. 

V mesecu rožnatega oktobra, ko je v ospredju osveščanje o raku dojk, smo v rubriki govorili o problematiki vračanja na delovno mesto po dolgotrajnem zdravljenju raka dojk ali rakov rodil. Prisluhnili smo predstavnici Združenja Europa Donna Slovenija Darji Molan.

V mesecu rožnatega oktobra, ko je v ospredju osveščanje o raku dojk, smo v rubriki govorili o problematiki vračanja na delovno mesto po dolgotrajnem zdravljenju raka dojk ali rakov rodil. Prisluhnili smo predstavnici Združenja Europa Donna Slovenija Darji Molan.

Tokrat smo spregovorili o procesu sprave in primernem kraju pokopa kruto umorjenih Slovencev in Slovenk po 2. svetovni vojni. O tem so se minuli teden predstavniki štirih organizacij, ki delujejo na področju sprave pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Naša gostja je bila Vlasta Doležal Rus iz civilne iniciative Prebudimo Slovenijo.

Tokrat smo spregovorili o procesu sprave in primernem kraju pokopa kruto umorjenih Slovencev in Slovenk po 2. svetovni vojni. O tem so se minuli teden predstavniki štirih organizacij, ki delujejo na področju sprave pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Naša gostja je bila Vlasta Doležal Rus iz civilne iniciative Prebudimo Slovenijo.

Razvezani oz. ločeni imajo po 20-ih letih delovanja Skupnosti SRCE varen prostor za okrevanje po travmatični izkušnji. Gospa Karmen je povedala, kaj vse nudijo članom in več o 7. Vseslovenskem srečanju razvezanih v Ljubljani. 

Razvezani oz. ločeni imajo po 20-ih letih delovanja Skupnosti SRCE varen prostor za okrevanje po travmatični izkušnji. Gospa Karmen je povedala, kaj vse nudijo članom in več o 7. Vseslovenskem srečanju razvezanih v Ljubljani. 

Ko dojenček raste, potrebuje spodbudno okolje, v katerem razvija svoj odnos do sveta in sočloveka. Ker njegov govor še ni povsem izoblikovan, so nam na voljo preprosti in vsakdanji predmeti, ki mu pomagajo pri komunikaciji in učenju. Tudi tokrat je bila naša gostja specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti.

Ko dojenček raste, potrebuje spodbudno okolje, v katerem razvija svoj odnos do sveta in sočloveka. Ker njegov govor še ni povsem izoblikovan, so nam na voljo preprosti in vsakdanji predmeti, ki mu pomagajo pri komunikaciji in učenju. Tudi tokrat je bila naša gostja specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti.

Specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti je pojasnila, zakaj je tako potrebno, da starši dovolj zgodaj opazijo pomanjkljivosti v otrokovi komunikaciji med 1. in 4. letom njegove starosti.

Specialna pedagoginja Maša Orel iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca iz Maribora, kjer dela v razvojni ambulanti je pojasnila, zakaj je tako potrebno, da starši dovolj zgodaj opazijo pomanjkljivosti v otrokovi komunikaciji med 1. in 4. letom njegove starosti.

Tokrat smo se posvetili majhnim otrokom. Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor je namreč pripravila brezplačno izobraževanje za družine s temo: Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije. Več nam je povedala specialna pedagoginja Maša Orel.

Tokrat smo se posvetili majhnim otrokom. Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor je namreč pripravila brezplačno izobraževanje za družine s temo: Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije. Več nam je povedala specialna pedagoginja Maša Orel.

S p. Ivanom Platovnjakom smo govorili o skupinah za žalujoče. Pri tem se opirajo na priročnik Pot žalovanja Patricka OMalleya, ki ponuja drugačen pogled na žalovanje: da svojo žalost sprejmemo kot razumljivo posledico ljubezni, ki smo jo čutili do umrlega, in se z njo naučimo živeti.

S p. Ivanom Platovnjakom smo govorili o skupinah za žalujoče. Pri tem se opirajo na priročnik Pot žalovanja Patricka OMalleya, ki ponuja drugačen pogled na žalovanje: da svojo žalost sprejmemo kot razumljivo posledico ljubezni, ki smo jo čutili do umrlega, in se z njo naučimo živeti.

P. Ivan Platovnjak je pred tremi leti v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani zbral prvo skupino za žalujoče. Pojasnil nam je, kako potekajo srečanja in zakaj je tako pomembno, da žalujoči ne ostane sam s svojo bolečino.

P. Ivan Platovnjak je pred tremi leti v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani zbral prvo skupino za žalujoče. Pojasnil nam je, kako potekajo srečanja in zakaj je tako pomembno, da žalujoči ne ostane sam s svojo bolečino.

P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.

P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

Sv. Janez Pavel II. je v dolgih letih svojega pontifikata v okviru rednih katehez preroško razvijal teologijo telesa za mlade in zakonce. Iz tega vsebinskega bogastva črpajo tudi pri inštitutu Integrum. Z direktorjem Benjaminom Tomažičem sva govorila o glavnih poudarkih te teologije.

Z direktorjem inštituta Integrum Benjaminom Tomažičem sem se pogovarjala o potrebni zrelosti za prvi spolni odnos i o tem, o pomenu zdržnost pred zakonom in duhovnem/krščanskem smislu in namenu spolnosti.

Z direktorjem inštituta Integrum Benjaminom Tomažičem sem se pogovarjala o potrebni zrelosti za prvi spolni odnos i o tem, o pomenu zdržnost pred zakonom in duhovnem/krščanskem smislu in namenu spolnosti.

Inštitut Integrum naslavlja tudi pasti in zanke pornografije, ki ustvarja močno nekemično odvisnost. Zato udeležence programov spodbujajo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Direktor Benjamin Tomažič je še pojasnil, kako deluje detox skupina za moške.

Inštitut Integrum naslavlja tudi pasti in zanke pornografije, ki ustvarja močno nekemično odvisnost. Zato udeležence programov spodbujajo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Direktor Benjamin Tomažič je še pojasnil, kako deluje detox skupina za moške.

Tudi otroci in mladi izkušajo stres v svojem telesu. Zato ni nič nenavadno videti otroke, ki kričijo in skačejo ali od veselja ali od napetosti, ki jo na tak način sproščajo, čeprav odrasle to kdaj moti. Kako odrasli še opazimo, da so otroci in mladi napeti in kako jim lahko pomagamo?  Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme.

Tudi otroci in mladi izkušajo stres v svojem telesu. Zato ni nič nenavadno videti otroke, ki kričijo in skačejo ali od veselja ali od napetosti, ki jo na tak način sproščajo, čeprav odrasle to kdaj moti. Kako odrasli še opazimo, da so otroci in mladi napeti in kako jim lahko pomagamo?  Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme.

Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Govorili sva o telesu in kako zanj dobro poskrbeti takrat, ko nam je dobro in takrat, ko preživljamo težja obdobja.

Naša gostja je bila svetovalna delavka Špela Potočnik, ki je hkrati tudi inštruktorica metode TRE -, ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Govorili sva o telesu in kako zanj dobro poskrbeti takrat, ko nam je dobro in takrat, ko preživljamo težja obdobja.

Tokrat smo govorili o metodi TRE – uradno Tension, stress and trauma Releasing Exercises - , ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Kot vemo iz prakse, se tresemo ob različnih situacijah:  če nas je strah, če nas zebe, po napornih treningih in še bi lahko naštevali. Moja gostja je bila svetovalna delavka na gimnaziji Želimlje in inštruktorica metode TRE Špela Potočnik.

Tokrat smo govorili o metodi TRE – uradno Tension, stress and trauma Releasing Exercises - , ki vključuje vaje za sproščanje stresa, napetosti in travme. Kot vemo iz prakse, se tresemo ob različnih situacijah:  če nas je strah, če nas zebe, po napornih treningih in še bi lahko naštevali. Moja gostja je bila svetovalna delavka na gimnaziji Želimlje in inštruktorica metode TRE Špela Potočnik.

Prisluhnite razmišljanju katehistinje s. Barbare Šelih, ki ga je za naš radio pripravila v sklopu Tedna vzgoje. Priporočimo Mariji vse učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

Prisluhnite razmišljanju katehistinje s. Barbare Šelih, ki ga je za naš radio pripravila v sklopu Tedna vzgoje. Priporočimo Mariji vse učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

Tokrat boste prisluhnili tematiki, ki se dotika šolstva in vzgoje, saj smo v Tednu vzgoje, ki ga pripravlja Društvo Katoliški pedagogov Slovenije. Nastal je ob konkretnih izzivih s katerimi se naši učitelji soočajo: z vprašanjem spolne in narodne identitete, z vprašanjem nedotakljivosti človeškega življenja in posledično evtanazije, ter končno s problematiko nasilja v vzgojno izobraževalnem sistemu. Prisluhnimo socialni pedagoginji Katji Podobnik.

Tokrat boste prisluhnili tematiki, ki se dotika šolstva in vzgoje, saj smo v Tednu vzgoje, ki ga pripravlja Društvo Katoliški pedagogov Slovenije. Nastal je ob konkretnih izzivih s katerimi se naši učitelji soočajo: z vprašanjem spolne in narodne identitete, z vprašanjem nedotakljivosti človeškega življenja in posledično evtanazije, ter končno s problematiko nasilja v vzgojno izobraževalnem sistemu. Prisluhnimo socialni pedagoginji Katji Podobnik.

Prisluhnite razmišljanju profesorice angleščine Klare Levstek, ki ga je v sklopu Tedna vzgoje. Podprimo učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

Prisluhnite razmišljanju profesorice angleščine Klare Levstek, ki ga je v sklopu Tedna vzgoje. Podprimo učitelje, otroke in starše z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo strpnost, spoštovanje in sodelovanje vidni v odnosih med nami.

V tokratni rubriki boste spoznali družino Spajić iz Vrhnike. Imajo tri otroke, drugi je Peter, ki ima težko obliko spinalne mišične atrofije. Skrb zanj je zelo zahtevna, a ljubezen staršev je izredna, zato zanj skrbita sama na domu. Povedala sta nam, kako kot družina in zakonca usklajujeta skupno življenje in kaj jim pomeni Peter.

V tokratni rubriki boste spoznali družino Spajić iz Vrhnike. Imajo tri otroke, drugi je Peter, ki ima težko obliko spinalne mišične atrofije. Skrb zanj je zelo zahtevna, a ljubezen staršev je izredna, zato zanj skrbita sama na domu. Povedala sta nam, kako kot družina in zakonca usklajujeta skupno življenje in kaj jim pomeni Peter.

Septembra leta 1983 se je v Sloveniji srečala prva skupina krščanskih staršev in njihovih otrok s posebnimi potrebami ali bolje rečeno s posebnimi darovi. Zanje so iskali pot, kako jih aktivneje vključiti v življenje cerkvene skupnosti. Ena od tistih mam je bila tudi gospa Leja Zajc, sestra pokojnega ustanovitelja revije in radia Ognjišča Franca Boleta.

Septembra leta 1983 se je v Sloveniji srečala prva skupina krščanskih staršev in njihovih otrok s posebnimi potrebami ali bolje rečeno s posebnimi darovi. Zanje so iskali pot, kako jih aktivneje vključiti v življenje cerkvene skupnosti. Ena od tistih mam je bila tudi gospa Leja Zajc, sestra pokojnega ustanovitelja revije in radia Ognjišča Franca Boleta.

S socialno pedagoginjo, profesorico in učiteljico mag. Lidijo Šket Kamenšek smo se pogovarjali o posebnostih ADHD in hiperaktivnosti v vedenju, ki se kaže lahko že pri dojenčku in predšolskem otroku.

Vsak od nas je že srečal otroka ali mladostnika, ki ga je okolica označila za nemogočega in težavnega otroka. Pa so res vsi takšni? Moja gostja je bila socialna pedagoginja in učiteljica mag. Lidija Šket Kamenšek, ki se že vrsto let posveča raziskovanju in razumevanju težav otrok s težavami pozornosti in hiperaktivnostjo.

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

Naša gostja v rubriki Življenje išče pot je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Govorili smo o vsebini predloga zakona o psihoterapiji ter o tem, kako naj posameznik ve, kateri psihoterapevt je zanj primeren in dovolj strokoven.

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Beseda je tekla o težavnem dostopu do psihoterapije in o predlogu zakona o ureditvi tega področja.

Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.Govorili smo o možnostih zaposlovanja oseb z duševnimi težavami in o programu socialne vključenosti nezaposljivih oseb.

Socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša je opisala konkreten primer, v katerem so uspeli pomagati osebi, ki ima težave z zdravjem, njej primerno zaposlitev. Pojasnila je tudi, kako deluje program socialne vključenosti.

Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja. Zato se na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Kako naj se odzovemo na njihove reakcije in jih skušamo sprejeti kot sočloveka, nam je pojasnil direktor Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Slavko Bolčević.

Tudi tokrat smo z direktorjem Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavkom Bolčevićem govorili o avtizmu. Njihov Center letos praznuje 55 let delovanja. Ustanovljen je bil leta 1968 in je tako najstarejši varstveno-delovni center za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Sloveniji.

Svetovni dan avtizma smo obeležili 2. aprila. Letošnja tema se je nanašala na prispevek avtističnih oseb doma, na delovnem mestu, v umetnosti in pri oblikovanju politik. V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek v ozaveščanju in sprejemanju oseb s to motnjo, kljub temu pa se avtisti še vedno pogosto soočajo s težavami. Naš gost je bil direktor Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar Ljubljana Slavko Bolčević.

Na sam Veliki petek smo govorili o hrani, o našem odnosu do hrane in o tem, kakšen zgled dajemo otrokom na tem področju. Tanja Dominko je povabila pediatrinjo Tina Kaparić Kersnik in prehransko svetovalko Barbara Zajc Tekavec. Spregovorili sta o procesu učenja novih navad, ki so jih deležni prehranjeni otroci v otroški bolnišnici Šentvid pri Stični.

Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

Župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen, je spregovoril o človekovi svobodi. Ali to pomeni, da lahko delam, kar hočem? Ali me svoboda drugega omejuje in ogroža? Kaj pa nam o tem govori evangelij? 

Še zadnjič v tem misijonu nas je nagovoril župnik g. Janez Jeromen. Presenečeni boste, kaj vse lahko pomeni beseda Adamovo rebro.

Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.

V času radijskega misijona je župnik iz Velikega Gabra g. Janez Jeromen nanizal nekaj misli o preroku Jobu, ki toži, da roparji uspevajo, sam pa občuti težo preizkušenj.

Govorili smo o Gibanju Vera in luč, ki letos praznuje 40. let delovanja. Njihova prizadevanja temeljijo na prepričanju, da je tudi oseba z motnjo, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk. Zanimalo nas je, kako lučke doživljajo Boga.Naša gostja je bila vice-provincialna koordinatorica ViL za južno Primorsko Petra Nabergoj. Slavje vere, slavje luči!

21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.

Tokratna gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar in Miran Pezdirc.

Tudi tokrat smo govorili o preventivnih presejalnih programih za raka. Ker vsak od nas pozna vsaj eno osebo, ki je zbolela, je prav, da smo vedno bolj osveščeni in poskrbimo za svoje zdravje. Odgovorna za Državni program obvladovanja raka Sonja Tomšič meni, da bomo nov presejalni program za raka pljuč lahko dobili v treh letih.

Slovenija se mora pri tem, ko stopa na pot priprave presejalnega programa za pljučnega raka, zavezati za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov. Naša gostja je bila Odgovorna za Državni program obvladovanja raka Sonja Tomšič

Minuli teden je potekal 40. jubilejni Teden boja proti raku pod geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka. Vodja programa ZORA dr. Urška Januš je poročala o rezultatih programa in novih evropskih smernicah. 

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

Gost rubrike Življenje išče pot je bil mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije. Pojasnil je, kako v praksi deluje ideja standardov za gibanje invalidov po mestu in celotni državi in kako pripravljajo spletne karte in navigacijo.

Naš gost je bil mag. Roman Rener, vodja projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Sloveniji je namreč skoraj 10 odstotkov invalidov z odločbo, ki v vsakdanjem gibanju naletijo na veliko ovir. 

Roman nam je povedala kako je alkoholizem oblikoval njeno osebnost in življenje.

Tudi v tokratni rubriki je bil naš gost socialni delavec iz Združenja Ozara Bogdan Dobnik. Spregovoril je o tem, kako prepoznati znake žalovanja pri otroku ali mladostniku, ki trpi zaradi samomora bližnje osebe in kam se lahko obrnemo po pomoč. 

V februarju je potekal Mednarodni teden otrok alkoholikov. Ob tej priložnosti je Društvo Žarek upanja pripravilo predavanje o tej tematiki, ki ga je imela Nataša Sorko.

Postni čas kristjana zaznamuje tudi dobrodelnost. Tokrat je generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič spregovoril o akciji Ne pozabimo na ljudi v državah nekdanje Jugoslavije.

Ker je alkohol kljub razširjenosti velika tabu tema v družinah, je bil naš gost generalni tajnik Slovenske karitas gospod Peter Tomažič. Odgovoril je na vprašanje: zakaj bi nekdo, ki ni alkoholik, ter ima zdrav in urejen odnos do alkohola, sploh sodeloval v tej postni akciji?

Z našim gostom, teologom in direktorjem Rahelinega vrtca v Preski pri Medvodah Matevžem Vidmarjem smo odprli zanimivo temo: Ali se lahko otroci na pustni torek preoblečejo tudi v svetniške like?

V obdobju odraščanja imajo imajo mladostniki nemalo težav pri sprejemanju svojega videza in telesa. Zato potrebujjoe prostor, kjer se o tem lahko pogovarjajo. Geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc je spregovorila tudi o vzgoji za krščanski pogled na telo in spolnost. 

Tudi tokrat je bila gostja naše rubrike geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc. Govorili sva o tem, kako vzgajati otroke in mladostnike za samozaščitno vedenje pred spolnimi in drugimi zlorabami. 

Danes otroci odraščajo v zelo kompleksnem okolju, ki je prežeto s tehnologijo. Nanje prežijo nekatere nevarnosti tako na spletu kot npr. na avtobusu. Zato je vprašanje Ali moj otrok lahko doživi spolno in psihično zlorabo? še kako potrebno. O bolj ali manj prikritih oblikah zlorab je spregovorila geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc.

Govorili smo o pomembni vlogi staršev v življenju otrok. Gosta - voditeljski par seminarja Nepopolno starševstvo - Katarina in Klemen Lajevec sta pričevala o tem, kako je preizkušnja z boleznijo petega otroka okrepila njihovo vero. 

V rubriki smo govorili o seminarju Nepopolno starševstvo, ki ga pripravlja Društvo Družina in življenje. Gosta- voditeljski par- Katarina in Klemen Lajevec sta govorila o tem, kako živeti z medgeneracijskimi prenosi ran in travm iz primarne družine.

Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.

V tokratni rubriki Življenje išče pot smo s socialnim delavcem iz Združenja Ozara Bogdanom Dobnikom opozorili na literaturo in gradiva, ki so v pomoč otrokom in mladostnikom, ki žalujejo zaradi samomora bližnjih.

Tudi v tokratni rubriki je bil naš gost socialni delavec iz Združenja Ozara Bogdan Dobnik. Spregovoril je o tem, kako prepoznati znake žalovanja pri otroku ali mladostniku, ki trpi zaradi samomora bližnje osebe in kam se lahko obrnemo po pomoč.

Tokrat smo se dotaknili zahtevne teme in sicer žalovanja otrok in mladostnikov po smrti bližnjega sorodnika, ki je storil samomor. Naš gost je bil socialni delavec Bogdan Dobnik iz Združenja Ozara.

Ko doživimo neko obliko nasilja, je zelo pomembno, da imamo vsaj eno osebo, ki nas posluša in nam verjame. Še posebej to velja za starejše, ki se morajo zaradi različnih vzrokov preseliti v Dom za starejše. Tam pa se včasih zgodi, da pride tudi do nasilja med stanovalci. Tudi tokrat je bila z nami sourednica priročnika NE nasilju Doroteja Lešnik Mugnaioni.

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

S politologinjo in sourednico priročnika Ne nasilju! Dorotejo Lešnik Mugnaioni smo odprli temo o oblikah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o možnih rešitvah.

Spregovorili smo o pravilnem odzivu vodstva in sodelavcev na trpinčenje, ki se, žal, še vedno, večkrat dogaja na delovnem mestu. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni. 

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni. 

Tokrat smo govorili preprečevanju nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni. Delovala je v Šoli za ravnatelje, v sodelovanjuje z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije pa je sourednica in soavtorica priročnika Ne nasilju!

Ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami, ali se po rojstvu npr. poškoduje in mu ostanejo posledice za vse življenje, je to zanje gotovo šok in velika stiska. Kako to sprejemajo in seveda dejstvo, da bo njihov otrok hodil v šolo za otroke s posebnimi potrebami, smo se pogovarjali z ravnateljico OŠ Glazija v Celju Nevenko Kus. 

V Osnovni šoli Glazija v Celju, kjer izobražujejo in skrbijo za 240 otrok, so prejeli donacijo za nov terapevtski pripomoček. Kaj to zanje pomeni in kako je šola dobro vpeta v lokalno okolje, nam je povedala ravnateljica Nevenka Kus. 

Med nami je precej otrok, ki imajo prirojene ali kasneje pridobljene različne oviranosti, lažje, zmerne ali težje motnje v razvoju. Zato je za starše koristna informacija, kje in kako se lahko izobražujejo ali navajajo na čim bolj samostojno življenje. Naša gostja je bila ravnateljico Osnovne šole Glazija v Celju Nevenko Kus, kjer skrbijo za kar 240 otrok in učencev.

Govorili smo o preventivi otrok pred nevarnostmi, ki nanje prežijo na spletu. Prvo vprašanje za starše je: Kdaj je čas, da naš otrok dobi svoj pametni telefon in kakšna so pravila uporabe? Z nami jebil sodelavec točke varne rabe interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Marko Pušner. 

Raziskave kažejo, da vse več otrok pri vedno nižji starosti neomejeno in precej časa dnevno brska po internetu. To to seveda povečuje njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam preko spleta. Kako storilci izkoristijo naivnost otrok in na kaj morajo biti pozorni starši, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.

Govorili smo o spletnih in spolnih zlorabah mladoletnih. Ljubljanski policisti in kriminalisti so konec novembra začeli preiskovati sum spolne zlorabe mladoletnice. Prijeli so 23-letnega osumljenca, ki je na družbenem omrežju navezal stik z deklico, mlajšo od 15 let, in jo pozneje prisilil v spolna dejanja. Ob tem sprevrženem dogodku so na policiji pripravili tiskovno konferenco. Kriminalistični inšpektor Primož Podbevšek o tem, kako je prevara potekala.

Zadnjo rubriko letošnjega leta smo sklenili s temo o čuječnosti. Vadba te notranje drže nam lahko pomaga premagovati težave in živeti v večji sproščenosti in notranjem miru. Prisluhnite psihologinji Anji Čorič. 

Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.

Kako se naučiti čuječnosti in katere vaje nam pri tem pomagajo, in kako s tem živimo lažje z ljudmi okoli sebe? O tem nam je več povedala psihologinja Anja Čorič.

Težka zgodba s srečnim koncem, bi lahko rekli za življenjsko pot mladega para Katarine in Žana Gavrilovič, ki se pripravljata na odhod iz Skupnosti Človek v Sopotnici. Ta skupnost pomaga zasvojenim staršem pri ozdravitvi in vrnitvi v običajno življenje.

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

V tokratni rubriki smo spregovorili o Projektu Skupnosti Človek, kjer deluje tudi terapevtska skupnost v Sopotnici. Program omogoča, da se v rehabilitacijo skupaj s starši vključijo tudi njihovi otroci. Kako deluje ta program in na kakšen način pomagajo družinam nam je povedala vodja Andrejka Flajs Rupnik.

Tudi tokrat smo govorili o legitimni pravici oseb s posebnimi potrebami, da se v odraslosti osamosvojijo in odidejo iz primarne družine. Tokrat smo poleg direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika posneli tudi Moniko Planinc, ki je bodoča stanovalka v novi stanovanjski skupini na Bučki pri Škocjanu.

Na Bučki pri Škocjanu so novembra odprli novo stanovanjsko hišo, ki je namenjena čim bolj samostojnemu življenju oseb s posebnimi potrebami. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik nam je povedal, kdo skrbi za nemoteno delovanje hiše in kako jih sprejemajo krajani na Bučki.

V tokratni rubriki smo govorili o novi stanovanjski skupini, ki jo je Zveza Sonček odprla na Bučki pri Škocjanu. Namenjena je osebam s cerebralno paralizo ali motnjo v duševnem razvoju. Naš gost je bil direktor Iztok Suhadolnik.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

Čeprav še ni čas vpisov v srednje šole, pa so v Dijaškem domu Škofijske gimnazije Vipava že v mislih za prihodnje šolsko leto. Poleg tradicionalnega dneva odprtih vrat pripravljajo ta konec tedna nekaj novega in sicer Noč v dijaškem domu. Komu je namenjena in kaj se bo dogajalo, nam je povedala vzgojiteljica Kristina Slejko.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je pri nas postala kar razvejana organizacija, ki še posebej skrbi za najmlajše in družine. Tokrat smo spregovorili o stiskah, s katerimi se srečujejo in k čemu nas vabi njihov projekt Eno srce.

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

Govorili smo o stiskah otrok, ki doživijo nasilje spolne zlorabe. Odrasli moramo zaznati, da se z otrokom nekaj dogaja in prepoznati vsaj glavne simptome. Nato je potrebno najti primeren način, kako se odzvati in spregovoriti. Več o tem nam je povedala predsednica Inštituta Lunina vila Nina Kralj.

Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad. To dobro vedo vsi, ki pomagajo ljudem v programih Slovenske karitas. Naš gost je bil tokrat sodelavec Zavoda Pelikan Karitas Alojzij Štefan. Pomagajo osebam, ki so zapadle v razne oblike odvisnosti, da bi se zmogle vrniti nazaj v družbo in zaživeti na novo.

Splošni vtis je, da se med prostovoljce Karitas podajajo predvsem starejši ljudje. Če je to vrsto let kar držalo, pa se slika zadnja leta spreminja, saj je pred leti nastala pobuda YoungKaritas oz. Mlada Karitas. Kako delujejo in kaj mladim pomeni prostovoljstvo ssmo povprašali nacionalnega koordinatorja Mlade Karitas Luka Ovna.

Smo v Tednu Karitas in nagovarja nas geslo “SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«. V rubriki Življenje išče pot je bila naša gostja tajnica župnijske Karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Spregovorila je o skupini za starejše v Bizoviku.

Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.

Tudi tokrat smo govorili o terapevtskih psih pomočnikih, ki skupaj s svojimi vodniki svoje poslanstvo opravljajo v domovih za starejše, v vrtcih, bolnišnicah ali kot pomočniki slepim osebam. Kako to poteka in kaj vse je potrebno opraviti, preden pes, če tako rečemo “nastopi službo”, nam je povedala predsednica Društva SLO-CANIS Darinka Lečnik-Urbancl.

Govorili smo o psih pomočnikih oz. terapevtskih psih, ki so ljudem z različnimi prikrajšanostmi v pomoč in tudi v veselje. Naša gostja je bilapredsednica Društva SLO-CANIS Darinka Lečnik-Urbancl.

Z letošnjim letom je preventivno cepljenje proti pvnemokoku, ki povzroča težke oblike pljučnic, postalo brezplačno za starejše od 65 let in vse kronične bolnike. Do zdaj je to namreč veljalo le za otroke. Dobra novica je, da se je potrebno cepiti le enkrat. Ker številni starejši in njihovi svojci za to ne vedo, sta nekaj dodatnih informacij podala prim. dr. Matjaž Jereb in domska zdravnica Tanja Petkovič.

V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

V tokratni rubriki smo govorili o oskrbi starejših na domu.

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

Trinajstletna Klara Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem je v letošnjem poletju storila velik korak v svojem življenju. Odprla je vrata Doma starejših Taber in postala mlada prostovoljka. Tam se je počutila tako zelo dobro, da je s starejšimi in zaposlenimi preživela skoraj celo poletje. Zadovoljni so bili vsi: tako ona kot njeni starši in oskrbovalci Doma Taber.

Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.

Slovenske zdravniške organizacije so se enoglasno izrekle proti predlaganemu zakonu o pomoči pri samomoru, predvsem temu, da bi evtanazijo morali izvajati družinski zdravniki. Zakaj so odločeni, da pri tem ne bodo sodelovali, sta pojasnila družinski zdravnik dr. Andrej Kravos in onkologinja dr. Maja Ebert Moltara.