Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!

V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.

Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!

Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!

Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

Tokratna epizoda je nastajala v trenutku, ko je Dominika Švarc Pipan novinarjem sporočila, da navkljub objektivni politični odgovornosti pri nesmotrnem nakupu zapuščene stavbe za sodno palačo ne namerava odstopiti s položaja ministrice. Namesto tega je prst uperila v svojo stranko SD, ki jo je prva pozvala k odstopu, in njene vidne predstavnike. O tem smo za uverturo spregovorili z veteranoma na slovenski podkasterski sceni Natašo Briški z Metine liste ter Aljažem Pengovom Bitencem, urednikom Radia Kaos, ki že deset let ustvarjata podkaste Metin čaj in Evropska četrt, šesto sezono pa v družbi kolegov še politični LD;GD. Prav zato smo se posebej poglobljeno pogovorili o fenomenu podkastanja na Slovenskem, tudi tega, da se te privlačne forme vse bolj poslužuje politika. Na poslušanje!

Vaš odziv na natečaj »naj politični dogodek leta 2023« je presegel pričakovanja. Kar nekaj vas je menilo, da je pomembno zaznamovalo minulo leto pričanje Tatjane Bobnar pred komisijo državnega zbora, kjer je razgalila domnevne politične pritiske, ki jih je bila deležna v vlogi ministrice. To in posledično vloga KPK je bila tudi iztočnica za našo tokratno debato s kolegoma Borutom Mekino, novinarjem in komentatorjem Mladine, ter Rokom Kajzerjem, urednikom Večerove priloge V soboto. A morebitne obremenilne ugotovitve KPK, ta vse bolj pričakovani politični »dogodek« par excellence, po mnenju naših gostov ne bo spodnesel vlade. Nasprotno, menita sogovornika, nobena od treh partneric koalicije si ne želi na volitve. Zato je malo verjetno, da bi po poročilu KPK koalicija razpadla. Lahko pa ugotovitve povzročijo nekaj nervoze v političnem prostoru. Te že zdaj ne manjka. Poleg nizkih javno-mnenjskih rejtingov ima vlada odprte in vse bolj globoke fronte s številnimi družbenimi skupinami; sindikati, sodniki, zdravniki, gospodarstvom … Rok meni, da bi se morala vlada vsaj konfliktu s sodniki izogniti, če že pri zdravstveni reformi ne vidi ciljne črte. Borut pa meni, da je nemir v družbi nekaj logičnega in pričakovanega, saj vlada uvaja nekatere spremembe, ki so se jih prejšnje vlade izogibale.

Konec leta je priložnost, da potegnemo črto pod minulo politično leto in napovemo, kaj pričakujemo v prihodnjem. Komentator, kolumnist Sobotne priloge in analitik Janez Markeš pravi, da ima vlada in premier Golob malo možnosti, da si povrne zaupanje. Edino okno priložnosti za morebitno vrnitev ima Golobova vlada v obrambi javnega prostora, torej javnih podsistemov, predvsem pa zdravstva. »Temu se še ni odpovedal, čeprav je dajal tak vtis – z imenovanjem Danijela Bešiča Loredana še posebej. Golob lahko obstane na obrambi zdravstva, dokler tega ne bo zanikal in zamočil.« Kolega Markeš podrobno analizira odnos Janše in Logarja – v scenarije dejanskega razkola med njima ne verjame. Prihodnje leto bo super volilno leto v svetovnem merilu – volili bomo v Evropi, ZDA, Rusiji … V ZDA se znova napoveduje zmaga Trumpa, Biden je z brezpogojno podporo početju Netanjahuja v Gazi zapravil svoj moralni kredit. Scenariji so lahko zelo črni! »Tu se bo zlomila civilizacija,« apokaliptično napoveduje Markeš, »Največjo odgovornost, da se ohranijo pridobitve liberalne demokracije pa nosi Evropa.« Ne, v zadnji letošnji epizodi nismo črnogledi, samo realisti. Še to: kaj je bil za vas najpomembnejši politični dogodek leta, ko naj političnih dogodkov sploh ne bi bilo? Sporočite nama na najina elektronska naslova ([email protected] in [email protected]), objavimo v prvi epizodi novega leta.

Veseli december ni končal pretresov na političnem prizorišču. Vlada ima še vedno odprte vse fronte, z zgodbo o pritiskih Robera Goloba na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar se ukvarjata dve parlamentarni komisiji in KPK. Ko bo KPK izdal poročilo, predvidoma do prihodnje jeseni, bo velik pritisk na predsednika vlade, naj odstopi, pravi Silvester Šurla. Toda za to je malo možnosti, tudi večina, ki jo ima GS v parlamentu, ostaja relativno trdna. Edina možnost, da bi prihodnje leto zamenjali predsednika vlade, je torej konstruktivna nezaupnica, če bi se Golobu odrekli njegovi poslanci. Jure Trampuš opozori na nezadovoljstvo v SD, zlasti v lokalnih odborih. Stranka je v aktualni vladi ostala brez vplivnih položajev. Oba gosta sta opazila nedavno odprtje plezalnega centra na Prevaljah. V občinstvu sta med drugimi Janezu Janši na plezalni steni ploskala Matjaž Han in Borut Pahor. Zanimivo naključje v času, ko gospodarstvo javno sporoča, da bi bila v naši državi najboljša rešitev več mandatov črno-rdeče velike koalicije ...

Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …

Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.

Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.

Dogodki v slovenski politiki si sledijo z neverjetno naglico. Še preden se konča prva afera, se razkrije nova. Ministri padajo, iz Gibanja svoboda je neprostovoljno odšla tudi prva poslanka. Zaupanje javnosti v vlado je strmoglavilo. Kako si lahko razlagamo najnovejši politični vrtiljak dogodkov? S komentatorjem Dela Urošem Esihom ugotavljamo, da predčasne volitve v tem mandatu vendarle niso zelo verjetne. Tudi za ugibanja o konstruktivni nezaupnici je ta hip še prezgodaj. Dolgoletna dopisnica TV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, trenutno pa vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa, pove razloge za proteste, ki jih je v Frankfurtu doživel filozof Slavoj Žižek. Pove tudi, kaj bi se v Nemčiji zgodilo s politikom, ki bi pozval državljane naj se legalno oborožijo. Govorimo še o tem, zakaj bodo migracije osrednja tema pred evropskimi volitvami in zakaj izid volitev na Poljskem še zdaleč ne pomeni konec gibanj in strank tako imenovane »neliberalne« demokracije. Na poslušanje!

Tokratna epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nastala na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer je imela priložnost publika v živo slišati in doživeti snemanje. Za to posebno priložnost je v podkastu nastopila udarna trojica sogovornikov, trije uredniki, ki misijo in interpretirajo družbo: odgovorna urednika Večera in Dnevnika, Matija Stepišnik in Miran Lesjak ter urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Pogovarjali smo se o pomenu časopisov v poplavi digitalnim medijskih vsebim, vplivu mednarodnega dogajanja na domače politično prizorišče, težavah vlade, ki doživlja kadrovske spremembe, v trenutno nezavidljivi javnomnenjski situaciji – tudi zaradi neučinkovitega spopadanja z vrsto problemov, začenši s popoplavno sanacijo. Pa tudi o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar naredila napako že veliko preden je skušala z odslovitvijo aktivistke iz svojega mladinskega posvetovalnega telesa pomiriti javni diskurz o pravici do splava. Konec to pot sogovorniki popestrijo z nekaj cvetkami iz bogatih novinarskih karier. Povsem na koncu pa prvič tudi – »odvizzo«.

Stranke se sprenevedajo, da so evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, še daleč in da se nanje ne pripravljajo. Ne drži, pravita gosta nove epizode, Gašper Lubej, dopisnik Al Jazeere iz Slovenije, in Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je. To je politični polčas, pravi Gašper. Prvič po državnozborskih volitvah bodo stranke izmerile dejansko podporo, ki jo imajo pri volivcih. Slab ali dober izid bo bistveno vplival na politično dogajanje v drugem polčasu mandata. To med drugim potrjujejo poteze vodstva Nove Slovenije, ki je bila tradicionalno uspešna na evropskih volitvah. Ni izključeno, da bo na listi tudi predsednik stranke Matej Tonin, se strinjata sogovornika, ki natančno analizirata položaj manjših strank, NSi na eni ter Levice in SD na drugi strani. Na levi in na desni strani političnega prostora sta dva velika politična »dežnika«, Gibanje Svoboda in SDS, ki mečeta dolgo senco na manjše igralce. Zakaj in do kdaj bo SDS dovolila Logarju samostojno igro? Bo Robert Golob lahko izkoristil drugo priložnost, ki jo je dobil z dobrim prvim odzivom vlade na naravno katastrofo. In še mimogrede: kaj se zgodi, ko Robert Golob »spontano« poklepeta z Ano Roš in posnetek postane viralen?

Po napetem poletju, ki ga je zaznamovala največja naravna katastrofa na naših tleh, zaganjamo četrto sezono podkasta o politiki Umetnost možnega. Počitnic praktični ni bilo niti za politiko niti za medije. Po tem, ko je vsak dan poročala s poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal »podnevi in ponoči«, je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena, kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha. Žana pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan, ki ima v svoji dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada po tem, ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost. V prvem valu je vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Je bilo politične premirje pričakovano ali ne? Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? In zakaj ima desne sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami? In kakšne uteži ima na sebi Anže Logar? Vse to v novi epizodi, ki jo – kot se spodobi - začnemo s čisto novim avizom.

V zadnji epizodi tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega z gostoma, Metko Majer, novinarko POP TV in Marinkom Banjacem, političnim analitikom, vlečemo črto. Bilanca sezone je zanimiva – v prvi polovici smo bili še v drugem delu super- volilnega leta, v drugi v zamahu napovedovanih reform. Analiziramo širokopotezne napovedi vlade, prve padce in težko učno dobo nove ekipe, ki se je zavlekla v letošnjo pomlad. Kar seveda odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se znova začenja predvolilno obdobje pred evropskimi volitvami in ko se bo tudi čas za odlašanje z reformami iztekel. Strinjamo se, da je uspešna kandidatura za Varnostni svet okrepila politični položaj Tanje Fajon, ugibamo, kaj govori vrh stranke NSi za zaprtimi vrati, Metka Majer pa odpre tudi zanimivo vprašanje: bo Anže Logar kandidat na evropskih volitvah. In na koncu se z Alešem strinjava: septembra se Umetnost možnega zagotovo vrača s četrto sezono, če bo treba, pa bomo kakšno izredno epizodo pripravili tudi čez poletje. Lepe poletje vam želiva!

Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.

Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.

Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.

Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.

Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.

SDS je v petek ne preveč spektakularno napovedala interpelacijo celotni vladi pred tekmovanjem v skokih v Planici, ne pa, denimo, na dopoldanski strankarski tiskovni konferenci. »Zajec tisti dan ni bil na ražnju, je pa Zajc daleč skočil,« pravi novinar tednika Reporter Igor Kršinar v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Jure Trampuš, novinar tednika Mladina ugotovi, da interpelacija sloni na večinoma ideoloških očitkih vladi in je v številnih elementih podobna tisti, ki jo je zoper Cerarjevo vlado prav tako vložila SDS. Kaj pravzaprav načrtuje največja opozicijska stranka, poleg tega da odpira vse fronte v spopadu z vlado? Ali pripravlja nastanek ene ali celo dveh novih strank? Bodo protesti, interpelacije in druga orodja opozicije znova združili koalicijske vrste? In še: ali lastništvo medija res zagotavlja zmago na volitvah in zakaj to ne drži?

V tednu, ko je ustavno sodišče (deloma) zadržalo izvajanje zakona o RTV, smo avtorji podkasta o politika Umetnost možnega veseli, ponosni, malo pa tudi presenečeni. Dobili smo namreč eno od letošnjih nagrad RTV za »izjemne in nadpovprečne dosežke«. Voditelja se zato na začetku tokratne epizode zahvaljujeva radijskim »očetom in mamam« našega podkasta, komisiji, ki nas je izbrala, vsem, ki nas poslušate, pohvalite in kritizirate, najbolj pa seveda gostom, poznavalcem političnega zakulisja. Tokrat sta to novinarka časopisa Delo Barbara Eržen in Blaž Petkovič, novinar in urednik časopisa Večer. Izvemo ozadja dramatičnega odločanja ustavnega sodišča o zakonu o RTV, združevanja SDS in NLS, ki bo premešalo karte zlasti v mariborskem mestnem svetu, Logarjevih načrtov o novi desno sredinski »politični platformi«, dilemah SD in NSi, kako dvigniti odstotke volilne podpore in, ja, govorimo tudi o slovenskih medijih in prihodnosti profesionalnega, verodostojnega novinarstva. Skupna ugotovitev tokratne novinarske druščine: časi so težki, ampak predaje ne bo!

Kmalu bosta minila dva tedna od razkritja aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani. Zgodbo sta razkrila časopis Delo in spletni portal Siol.net, ki ga dobre tri mesece kot odgovorni urednik vodi Mihael Šuštaršič, pred tem dolgoletni novinar Slovenske tiskovne agencije, tokratni gost podkasta o politiki Umetnost možnega. Seveda ga vprašava, kako so prišli do zgodbe, ki je odjeknila v javnosti. Virov Miha seveda ne razkrije, pove pa, kako so se zgodbe lotili, kakšne dvome so imeli pri pripravi člankov, kako so informacijo preverjali in namigne, da preiskovanje še ni končano. Pravi tudi, da slovenska politika skoraj zagotovo ni želela, da se zgodba razkrije, čeprav se je po tem pohvalila z »največjim uspehom slovenskih obveščevalnih služb doslej«. Govorimo tudi o zadnji kadrovski odločitvi predsednika vlade – kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju, ki so jo v koaliciji in javnosti sprejeli z nelagodjem. In še o postranskem dogodku minulih dni – Prešernovi proslavi, ki jo je poleg Svetlane Makarovič zaznamovala tudi Golobova predstavitev nove partnerice. Zagotovo se ljudje ob nedeljskem kosilu več pogovarjajo o novi spremljevalki predsednika vlade kot, na primer, o sporočilih fiskalnega sveta, smo se strinjali.

Aleš, ki ima natančno evidenco, je ugotovil, da je mimo nas zbežala okrogla obletnica – 50 epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega. Več kot 50 epizod smo pripravili in vsako od njih so zaznamovali gosti, naši kolegi novinarji, analitiki, komentatorji, uredniki, ki spremljajo politično dogajanje iz prve vrste. Tudi tokrat Urška Mlinarič, komentatorka časopisa Večer, in Gregor Drnovšek, televizijski komentator političnega dogajanja, precizno analizirata politična in družbena razmerja sil. Goloba vlada, končno v polni postavi, napoveduje obsežne reforme, ki naj bi jih pripravila v enem letu. Preveč ambiciozno? Urška pove, kakšna so bila pogajanja o plačanem sistemu pred skoraj dvajsetimi leti in da je obstajala pomembna razlika v primerjavi z današnjim trenutkom. Izhodišča so postavili šest let pred začetkom pogajanj. Ko so se ta začela, so potekala podnevi, ponoči, čez vikende. Spremljal jih je tudi Gregor, ki si v referendumski zgodbi zastavlja predvsem vprašanje: kdo bo vse to plačal, potem ko je vlada začasno že zadovoljila določene parcialne interese. In kje je pravzaprav finančni minister? Urška opozarja na specifičen način vodenja predsednika vlade Goloba, Gregor pa analizira tudi dogajanje na desnici. Oba se strinjata, da bo družbeni in politični mir odvisen od uspešnosti dogovorov o reformah. In, ja, čeprav letos ne bo volitev, se lahko jeseni znova zaostrijo odnosi s sindikati. Nas torej znova čaka vroča politična jesen?

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. V prvi letošnji epizodi analiziramo serijo vladnih komunikacijskih zdrsov, »afer« in bizarnosti, ki so zaznamovali zadnje tedne starega in prvi teden novega leta. Začelo se je z zapletom in odstopom notranje ministrice, nadaljevalo s poletom z vladnim letalom predsednice parlamenta na dunajski novoletni koncert, zaostritvijo razmer v zdravstvu in sporom med ministrom Loredanom in županom Jankovićem, po katerem se je minister županu kar dvakrat javno opravičil, vrhunec pa doseglo s stavko pacientov, na kateri je sodelovala tudi – vlada. Mimogrede je vlada obljubila povišanje štirih plačnih razredov vzgojiteljicam in 600 evrov dodatka sodnikom. Kaj je skupni imenovalec? Miran Lesjak, odgovorni urednik, komentator in analitik političnega dogajanja pravi: prvič se je zgodilo, da večino vodilnih mest v politiki zasedajo ljudje brez politične zgodovine in s tem tudi brez političnih izkušenj. A politika je kljub vsemu poklic, veščina, izkušnje štejejo. Kako dolga je lahko učna doba in kakšni so scenariji? Tudi o tem v prvi letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.

Super volilno leto se je izteklo in začelo naj bi se obdobje političnega zatišja. Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najbolj zanimivih lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler in ne Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota. Smo omenili zatišje? Seveda smo se zmotili – dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobi ministrski ekipi in o težavah »čiščenja« policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc. Na poslušanje!

Že pogrešate nedeljski ritual odhoda na volišče po jutranji kavi? Super volilno leto se izteka, pred nami je le še drugi krog lokalnih volitev. Zato smo v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnili črto: kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšna je po parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah, pa po referendumskem politična podoba Slovenije? Janez Markeš, novinar, kolumnist, analitik časopisa Delo, ocenjuje: »Najpomembnejša novost političnega leta je novo rojstvo aktivne civilne družbe. Referendume so dobile nevladne organizacije, ne vladajoča politika,« je prepričan Markeš. Pogovor je vrtiljak misli in tez o pomenu javnega, o dogajanju na desnici, o Janezu Janši in Robertu Golobu, o priložnostih in pasteh, pa tudi o novinarstvu in medijih. Privežite varnostne pasove in – na poslušanje!

Aleš Kocjan in Tanja Starič v posebni poreferendumski epizodi podkasta Umetnost Možnega analizirata sporočilo, ki so ga volivke in volivci poslali politiki. Šlo je tudi za dejanske glasove za, ne samo proti politiki Janeza Janše.

Čez nekaj dni bo jasno, ali bo Slovenija dobila prvo predsednico ali prvega predsednika, ki prihaja z desnega političnega polja. Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar. Kaj pa vsebina? Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v »višjo prestavo«. Povedal je, kakšno bo zadnje soočenje na N1, na katerem bo manjkal – voditelj. Govorimo tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša – Kučan trideset let kasneje. Na poslušanje!

Tanja Starič in Aleš Kocjan analizirata volilne rezultate in preigravata scenarije pred drugim krogom. Zakaj so stranke levega pola tekmovale med sabo, kaj je povzročilo nelagodje v volilnih štabih, ali je prednost Anžeta Logarja zanesljiva?

Volilna kampanja se izteka, v nedeljo bo prvi krog predsedniških volitev. Pravi čas, da v podkastu o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod kampanjo in pregledamo zadnje javnomnenjske ankete. Kolega novinarja in komentatorja Uroš Esih (Delo) in Rok Kajzer (Večer) se strinjata, da je kampanja potekala relativno mirno, da so se kandidati bolj soočali z voditelji oddaj kot pa drug z drugim, pa tudi, da ključni spopad za vstop v drugi krog še vedno poteka na levi sredini, medtem ko je na desnici favorit že znan. Se bosta v zadnjih dneh kampanje vključila tudi Robert Golob in Janez Janša? Koliko bi glas prvega koristil Brglezu in ali bi javna podpora drugega lahko škodovala Logarju? Kakšno težo ima vnovična podpora Milana Kučana Nataši Pirc Musar? Seveda nismo šli niti mimo trenj v koaliciji, kjer sta se Gibanje Svoboda in SD spopadla za kandidate za lokalne volitve. Ker so tokratno epizodo tričetrtinsko prevzeli Mariborčani, smo podrobno govorili prav o predvolilnem spopadu za štajersko prestolnico. Ta je, pravi Rok, »mikro odslikava« razmerij med strankami, ki vodijo državno politiko. In še: končno smo dobili novi avizo! Na poslušanje!

Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste. Več na: https://www.avdiofestival.si/

Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov. Parlamentarne volitve 2022