Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi. Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.

Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. Zgodbe imajo na neki način terapevtski učinek. Otroci se tako naučijo o čustvih. Če se z njimi spoprimejo že v pravljicah, jih lahko v resničnem življenju lažje predelajo. Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja: "V času vojn oziroma v vseh večjih kriznih družbenih razmerah je samomorov manj. Takrat je prisotna želja po preživetju, strah pred smrtjo pa se poveča." Pri preučevanju samomorov igra pomembno vlogo tudi kultura. Če zelo posplošimo, imamo na eni strani to 'italijansko' odprtost, komunikativnost, izražanje čustev, medtem ko so v vzhodni Evropi veliko bolj zaprti.

Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo. Ukrajinci smo sami sebe presenetili s svojim herojstvom. Nismo se ga zavedali, ampak mislim, da je bil vedno z nami. Ukrajinci smo postali Ukrajinci šele v zadnjih osmih letih.  

Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti. Novinarji nosimo delež krivde. Delamo napake, saj je tempo vedno hitrejši. Poleg tega vemo, da obstajajo senzacionalistični mediji. Problem je, ker medije dojemamo, da so vsi enaki. Vse se prepleta in nismo več pozorni, kdo je kaj objavil. Teta ti hoče dobro, prijateljica se ti ne bo zlagala, ne pomisliš pa na to, da sta bili lahko zavedeni.    

Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu. "Pri trajnostnih iniciativah v hotelih in gostilnah smo v zadnjih letih naredili korak naprej. Zaostajamo pa pri infrastrukturi, v katero ne vlagamo dovolj. V turizmu nas čaka še veliko dela." Ljubica Knežević Cvelbar Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu takole razmišlja o slovenskih intelektualcih:"Še po dvajsetih letih življenja tukaj verjamem, da je neverjetno veliko intelektualcev v Sloveniji, s katerimi lahko navežeš stik. Zato tudi ostajam tukaj, čeprav bi se že večkrat lahko preselila drugam."  

Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko. "Skrb za živali je obveznost, ki jo moraš trezno sprejeti. Zanjo se ne smeš odločiti iz čustvenih razlogov, ampak zaradi tega, ker meniš, da si sposoben. Oziroma če nisi, da boš poiskal pravo pomoč." Pšenica Kovačič  

Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso. "Slovenija nima pravilno razvite kulture pitja čaja. Veliko gospodinjstev si zjutraj skuha en velik lonec čaja, ki ga pijejo čez cel dan. Ampak to ni to, ker ta ni živ. Je kot postana juha. Čaj se mora piti v majhnih količinah, v majhnih skodelicah in vedno z nekom. Tako kot vino. Vina naj ne bi pil sam. Čaj združuje ljudi." Ana Vovk Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja svoja akademska znanja prenaša v prakso: "Srečen si, ko ničesar ne potrebuješ. In pri permakulturi pravzaprav ničesar ne potrebuješ, ker ti vse daje narava. To ni skromnost, to je notranje bogastvo. Material ti je prej ali slej samo obremenitev. Veliko ljudi sledi temu načinu življenja." "Danes je tisto, kar je zdravo in krepi življenje, veliko bolj dosegljivo, kot je bilo včasih. Pot odpiranja je hitrejša, včasih je za spremembo trajalo predolgo. Zdi se mi, da bo prej prišlo do preobrata v bolj trajnostno smer. Razvoj smo dosegli, zdaj se lahko le trajnostno umikamo."

Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. "Igralci neprestano iščemo nove obraze, nova občutja. Včasih pridemo do cilja, včasih ne. Ni nujno, da vedno prideš do tistega zaželenega. In to vsak igralec pri sebi ve. /.../ Ranljivost, odprtost je naše osnovno delovno orodje." Mirjam Korbar Za seboj ima 30 let igralskih izkušenj in ko primerja delo zdaj in nekoč, pravi, da največ sprememb vidi pri snemanju filma: "Zaradi tega, ker so pogoji dela vse slabši. Veliko hitreje je treba vse narediti, na dan je treba posneti vse več sekvenc, honorarji so tudi slabi. Denarja za film je vse manj." "Igralci znamo najti veselje v vlogi, nekaj, kar nas v njej zanima, značaj, videz, lahko tudi hoja. Predvsem pa nam je pomembno, da vloga nekaj pove, da nekaj nosi."

Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov. "Nobeno mesto ne bo rešilo tvojih težav. Ampak nekje moraš biti in si tam ustvariti življenje. Če se ti zdi z mestom, v katerem živiš, vse narobe, je zelo pogosto, da se motiš." Ognjen Radivojević Potem ko je Ognjen Radivojević živel v Sarajevu, študiral v Novem Sadu in Münchnu, se je pred desetimi leti preselil v Ljubljano: "Problem Evrope je, da se uporablja slabe strategije. To skuša rešiti tako, da želi ljudi ohraniti zunaj svojih meja. Ni človeka, ni problema." "Zelo hudo mi je za vse tiste, ki se zdaj potikajo ob meji. Nedaleč od nas se sprehajajo ljudje, ki so žejni, premraženi, poškodovani. Drugi si to težko predstavljajo in razmišljajo o tem, saj se že tako obremenjujejo s svojo strategijo preživetja."

Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo. "Razvoj politike je v zadnjih vsaj dvajsetih letih šel v smer, da bi odvrnil sposobne, izobražene, široko misleče ljudi, da bi se kaj takega šli. Ker jih javnost prehitro umesti v isti koš s tistimi, ki so politiko pripeljali na glas, kot ga ima danes. Zato takšni potrebujejo še več poguma." Jernej Dirnbek - Dimek Ustanovni član skupine Mi2 rad sodeluje tudi z drugimi glasbeniki: "Na glasbeni sceni smo prijatelji, vsaj glede rokovske zvrsti." "Skupini Mi2 je prav koronavirus ponudil priložnost medsebojnega druženja. In čeprav se nismo smeli dobivati, smo vzdrževali stike. Tako smo videli novo dimenzijo svobode, ki nam jo prinaša naš hobi oziroma služba."

Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice. "Ne moreš biti neprestano srečen. Ko greš na družabna omrežja in opazuješ vplivneže, vidiš, da so vsi nasmejani. Včasih me kar glava zaboli. Jaz ne bi zmogel tega. Ne razumem, kako lahko ljudje to delajo. Po eni strani jih občudujem, po drugi strani pa ne vem, kako dolgo bo to trajalo. Vse to je surrealno." Gašper Krajnc Z zlatirepcem nagrajen avtor o pticah v mestih razmišlja tako: "Treba je razumeti, da ptice niso v mestu zato, ker tam hočejo biti, ampak zato, ker jim tam ustreza. Naredili smo jim super okolje za življenje. Hrane imajo več kot dovolj. Če bi bil na njihovem mestu, se nikamor ne bi prestavil."  

Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021. "Zdravnikova plača ni nič, njegov svinčnik stane. Če hočemo prihraniti, mora biti zdravnik vsak dan isti. Če ga menjamo, pride drug svinčnik. Gre za potrato denarja, poleg tega pa se izgubi še rdeča nit, kaj se z bolnikom dogaja. Da ima bolnik vsak dan drugega zdravnika, ni v redu, ta ga ne pozna, ni vizije, pa tudi stane bistveno več. Ne moremo govoriti, kateri zdravnik je najdražji, kdo ima najboljšo plačo, ampak kdo ima najdražji svinčnik." dr. Samo Zver  

Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec. "Zahteve, naloge današnjih staršev so, da otroke ne razvajajo preveč. Ampak tukaj se skriva past. Naloga družine je bila vedno, da se otrok osamosvoji, zdaj pa se dogaja to, da starši zelo, zelo ščitijo otroke. Potem pa pride do ogorčenja, zakaj je tako nebogljen." Tristan Rigler Iz izkušenj pove, da je komunikacija z drugače mislečimi včasih zelo naporna: "Pogrešamo modro, umirjeno komunikacijo. Včasih je ta služila temu, da smo si izmenjali mnenja z možnostjo, da spremenimo svoje mnenje. Ker to je bistvo komunikacije. Zadnje čase pa ta komunikacija služi samo za podajanje lastnih mnenj, da potem iz tega nastane konflikt." "Prilagojen otrok oziroma človek ima v današnjem času skoraj negativno konotacijo, včasih pa je bila to pozitivna vrednota. Bojim se, da se je v zadnjih desetletjih pretiravalo v tej smeri, da mora biti otrok edinstven. /.../ Šlo je v tak ektstrem, da ima otrok neskončno pravic brez dolžnosti."

Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute. "Ko se človek nečesa ustraši in je tega strahu preveč, pride do neracionalnih uporov. Upori so potem tam, kjer niso potrebni, in premalo tam, kjer so nujni." Žiga Tršar Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, zdaj je tudi učitelj kungfuja in vodi Taijiquan institute: "Osnova kungfuja je, da najdeš sebe. Da se umiriš. Tako lahko začneš spremljati dogodke, ki pa se spreminjajo. Tvoja naloga je, da stvari, ki niso del tebe, spustiš in se prilagodiš na nov svet." "Ni nujno na vsak način žrtvovati svoje življenje za svoje starše. Ljudje trpijo, da bi svoje starše na stara leta pospremili v lep pokoj, vendar grejo včasih čez mejo, samo zato, ker družba to od njih pričakuje. To mora izhajati iz ljubezni in srca, ne pa iz pričakovanja družbe."

Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. "Pri bitki za moč ni odnosa. Družbe, v katerih so kompleksni sistemi, potrebujejo ogromno energije, da se držijo skupaj, da ostanejo kompleksni. Organizmu gre, ker ima biokemične vezi, paru gre, ker ima ljubezen, skupne otroke, hišo ali seksualnost, v družbi pa se sprašujemo, kaj nas veže. Če nas veže samo jezik, je v teh časih kar problem." Breda Jelen Sobočan  

Mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Je tudi utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča. Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, običajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje. Nina Gunde Cimerman

Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta. Otroku, ki ne sliši, moramo takoj dati jezik. Znakovni jezik. To ne pomeni, da otrok pozneje ne bo govoril. Z jezikom se bo tako lahko razvijal. Če tega nima, potem ne more dobiti ne proze ne literature, pravzaprav tudi ne kulture. Natalija Spark

Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet. Današnji svet je zelo individualen in vsak gleda na svojo korist. Tudi mladi so drugače vzgojeni, ne gre več toliko za skupnost kot gre za pravice posameznika. Žal, mislim, da se ravno v tem večina protestnikov najde in ne v skupnosti, ki bi jo lahko skupaj razvijali, ta pa bi bila jedro neke superdržavotvorne politike. Borut Marolt    

Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Vprašanje, kako se ljudje v družbi počutijo, je v prvi vrsti odvisno od oblasti. Ta lahko mednje vnaša sovraštvo, ali jih deli, kot to dela zdajšnja garnitura. Lahko deluje tudi integrativno. To je problem. Izkazalo se je, da se je civilna družba zbudila, oblast pa ne. dr. Spomenka Hribar

Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov. Danes se mladim, ki se hočejo poglobiti vase in delati na sebi, očita neka političnost in to, da so slepi za svet okoli sebe. Ampak po drugi strani pa se sprašujem – čakaj, do sem so nas potem pripeljali ljudje, ki se nikoli niso zazrli vase, ki niso bili nikoli zares v stiku sami s sabo? Če ti nisi v stiku sam s sabo, nisi v redu. Kako boš potem kogar koli vodil? Tega ne razumem. Katarina Rešek - Kukla    

Ilustrator in oblikovalec je s svojimi ilustracijami oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike. Ko sem bil še uporabnik ilustracij, sem vedno sklepal, da ilustrator ve, kako so videti stvari. Da tako, kot je narisal, tudi je. Potem pa sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da avtor goljufa. Mogoče sem ravno zato tako obseden z realizmom, ker čutim, da imam odgovornost. Gorazd Vahen

Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler. Mladostniki in starši ne govorijo istega jezika. 'Daj mi mir' je v veliki meri treba upoštevati, ampak včasih lahko pomeni nekaj drugega. Treba je razumeti čustva v ozadju, motiv, zakaj se to dogaja, in se ne osredotočiti na jezik, ker lahko pride do šuma v komunikaciji. Mladostniki potrebujejo ljubezen, a njihov način izkazovanja čustev je popolnoma drugačen kot v zgodnjem otroštvu. dr. Tristan Rigler Pomembno je, da starši mladostnikom omogočijo soodločanje v družini, da lahko prispevajo določene besede k družinski dinamiki in skupnemu dogovoru.  Dobra novica za starše je, da najbolj poznajo svojega otroka. Vedo, kako se odzvati. Čeprav se je mladostništvo spremenilo, je to še vedno isti otrok. Spodbujam starše, da so osredotočeni na otrokovo bistvo. Tako bodo lažje prepoznali njegova čustva.

Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih. Večkrat slišimo od pedagogov, da niso duševno-zdravstvena ustanova in da je njihov namen otroke izobraziti. Ampak realnost je taka, da je izobraževanje povezano tudi s čustvenim življenjem. Vsem otrokom moramo zagotoviti minimalno osnovno pomoč in podporo. In čeprav je ta pomoč minimalna, za otroke pomeni veliko. Anica Mikuš Kos

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? Ob vrnitvi v šole so se vsem stiskam zaradi vrnitve pridružile tudi stiske ob takojšnjem ocenjevanju. Resna težava današnjega dne je, da imamo odličnjake, ki padejo v depresijo, če ne dosegajo vedno najvišje postavljenih ciljev in ne zadostijo vedno perfekcionizmu. "Odrasli smo strokovnjaki v postavljanju nerazumnih kriterijev," opozori dr. Aleksander Zadel. Naključna spraševanja, ki so v šolah še ostanek starih časov, ko so s tem učitelji pridobivali avtoriteto in moč, otrokom predstavljajo velik stres. Lastna pričakovanja, ki jih imajo starši do svojih otrok, so obremenjujoča, treba pa se je zavedati tudi, da nobena pot ni premočrtna. Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno, in zanjo tudi sprejel odgovornost. dr. Aleksander Zadel  

Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila. Rezultati Evropske agencije za zdravila so glede cepiva AstraZeneca pozitivni. Cepivo je varno. Res je, da so krvni strdki, ki nastanejo v možganih, povezani s cepivom, vendar je to tako redek primer, da se cepivo lahko še naprej uporablja. Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je "osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo". Danes lahko diagnosticiramo marsikaj. Zato se moramo zavedati, da ni zdravega človeka, ampak so le slabše pregledani bolniki. Pri vsakem bomo nekaj našli. Predobra diagnostika nas lahko prestraši.

Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo. Čeprav živimo v grotesknem kapitalizmu, še vseeno obstajajo neke meje, poti sporazumevanja med ljudmi, ki so onkraj materialnega. Ljudje razumejo, da je pomembno in ima neko vrednosti tudi to, če ti nekomu nekaj zaigraš. Drago Ivanuša    

Pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist. Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah. Poslušanje je tista veščina, ki izginja. Tista, ki smo je vedno manj vajeni, saj si zdaj vsi želimo biti govorci sporočil. Vedno manj bi radi poslušali. Goran Vojnović

Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani. Glas zveni drugače iz obilnejših ljudi kot iz suhih. Enako velja pri mladih in starejših glasovih. In to lahko zaznajo tudi tisti, ki niso slepi ali slabovidni, ampak na to niso tako pozorni. Za nas je to vir informacij, ki nadomesti tisto, česar oči ne vidijo. Sonja Pungertnik

Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje. Znašli smo se v težkem precepu. Po eni strani si želimo živeti tako kot prej, po drugi strani pa na dan prihajajo različne strašljive zgodbe posameznikov v stiski (družinska nasilja, spolne zlorabe). Upam si reči, da je koronavirus prinesel neki etični reset. To pomeni, da se bodo začele odpirati teme, ki so bile predolgo časa zaklenjene v predalih, o katerih se ni pogovarjalo, pa bi jih morali že zdavnaj odpreti in se o njih temeljito pogovoriti in navsezadnje tudi razčistiti. Saša Tabaković

Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov. Včasih se šalim in pravim, da sem na Švedsko odšla študirati samo sebe. Ker tam od tebe nihče ničesar ne zahteva. Tja prideš z izdelano idejo, ampak je potem ne razvijaš. Tako sem se tam naučila, da je moja prihodnost odvisna od mene, da nihče drug ne bo delal zame razen jaz sama. Zvezdana Novaković

V svojem terapevtskem delu pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka. Dr. Karin Sernec razume, da ima lahko laična publika glede cepiva dvome in da vanj ni prepričana. Strinja se tudi, da so dvomi zaželeni, dvomov strokovnega kadra pa ne razume: "O strahu govorimo takrat, ko vemo česa nas je strah, pri anksioznosti pa ne moremo pojasniti, zakaj strah. In prav cepljenje je ta anksioznost. Najboljše zdravilo je, da ugotovimo, kaj je primarni izvor strahu. In ta strah, bomo ugotovili, ni prav nič povezan s cepljenjem."   Da lahko na kaj vplivamo, je potrebna kritična masa skupnega mišljenja, čutenja in prepričanja za dobrobit vseh. Za to pa so potrebni pogum, načelnost, pripravljenost izreči in izpostaviti svoj glas.

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN. Od razumskega sprejemanja, da je neka stvar nevarna, do tega, da spremeniš svoje navade, je potreben velik napor. Ni dovolj sklep, da boš jutri povsem drugačen. Ker naslednji dan se boš zbudil takšen, kot si bil dan prej. Leon Cizelj

Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico. Stereotipizacija me na neki način moti. Pri Prešernu na primer najprej pomislim na alkoholika. In še danes jih v šoli učijo tako. Za vsako stvar imamo neke razloge. In če to ugledaš na odrskih deskah, enostavno tega ne moreš več obsojati. Neda Rusjan Bric

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta. Sam mislim, da imamo epidemiologi malo širši pogled na epidemijo, ki ji zdaj pravimo že kar sindemija. Ne gre samo za nalezljive bolezni, ampak za družbeni kontekst in posledice, ki so vidne na številnih drugih področjih, tako zdravstvenih kot nezdravstvenih. Zoran Simonović

Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah. Izkušnja epidemije me je naučila, da znam zaznati, kdaj je čas, da se malo ustavim. In to polagam na srce tudi tistim, ki trpijo za anksioznostjo ali depresijo. Le tako se bodo znali poslušati in bodo tudi prej zaznali, kdaj se njihovo stanje slabša. Tudi prej si bodo poiskali pomoč. Emanuela Malačič Kladnik

Redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo se raziskovalno ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino. Sociologinja Vesna Leskošek pravi, da je za zdajšnji svet značilno, da smo navajeni biti oddaljeni od katastrof, da nam svet neprestano ponuja veliko udobje in da nas potrošništvo neprestano okupira in servisira. Zato je ta epidemija nekatere zelo presenetila, celo šokirala, da živijo v hudih časih. Vsi si želimo živeti v pravični družbi, v okolju, v katerem bomo imeli medsebojno zaupanje ter upanje za lastno prihodnost in v katerem preživetje ne bi bilo odvisno od tega, koliko denarja imaš v žepu.

Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet. Ljudje niso otroci, ampak so odrasli, ki bi morali stvari razumeti in se tudi vesti odraslo. Ljudi ni treba zapirati in spuščati, ampak jim je treba povedati, kaj naj naredijo, in potem naredijo, kar pač naredijo. dr. Aleš Rozman

Prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg, zdravnik in borec za urejen zdravstveni sistem. Na vprašanje, zakaj je Slovenija tako zašla, dr. Erik Brecelj odgovarja: "V 90. letih smo bili prepričani, kam gremo, bili smo racionalni, modri, pametni. Po 30 letih pa, namesto da bi se približali Skandinaviji, bežimo proti najglobljemu dnu Balkana. Zakaj? Ker drug drugemu več ne zaupamo, predvsem pa se ne trudimo." Slovenska družba je tudi pravno zelo odprta družba in tolerira goljufije (npr. prodajalce čudežnih zdravil). Mislim, da je Slovenija kar raj za takšna početja. Smo zelo naivni. Najbrž je to lažje početi, kot pa da se človek trudi priti do resnice. dr. Erik Brecelj    

Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo. V mentaliteti vsakega človeka je, da ko začuti nevarnost, išče medsebojno pomoč. Ko pa nevarnosti ne čuti več, se znova drži zase, saj ima občutek, da ne potrebuje drugega. In ravno to je paradoks boja proti koronavirusu. Da bi stvar lažje razumeli, se zbiramo in si pomagamo, na drugi strani pa sta med nami prisotna izogibanje in strah. Vladimir Milošević

Raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS. Danijela Brečko, ki je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, v vsaki krizi išče nove priložnosti. Zato vsem svetuje, da je zdaj čas, da se poglobimo vase in razmislimo, kje smo ga lomili, ali premislimo, kaj moramo spremeniti, da bo prihodnost drugačna od sedanjosti. Da imamo dobro energijo, moramo skrbeti za štiri področja našega delovanja: za telo, ki je naša lupina, naš um, da imamo dovolj miselnih izzivov in so naši možgani vedno dejavni, čustveno higieno ter psihično sfero. To pomeni, da takrat bolj skrbimo zase in imamo bolj izdelano podobo o sebi. Danijela Brečko    

Docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti. Najbolj me skrbi, da vlada izkorišča hipne razmere tako, da vzpostavlja nenavadne ukrepe in nadzor, ukinja institucije, ki bi morale biti neodvisne. Zato si resnično želim, da bi bili bolj aktivni državljani. Da nismo samo na Facebooku ali Twitterju ter čakamo, kaj se bo zgodilo. Če je kdaj čas za aktivacijo, je to zdaj.Emilija Stojmenova Duh Emilijo Stojmenovo Duh ne preseneča, da veliko ljudi ne zaupa stroki. Razlog pa delno vidi v vladi: "Ta postavlja na položaje ljudi, ki jim niti strokovnjaki ne zaupajo, kaj šele splošna javnost. Zelo je nevarno, če stroki in znanosti ne zaupamo."

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19. Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij. Lepo je, da v vsaki državi stroka pove svoje, ampak nekatere odločitve niso osredotočene samo na stroko, to je normalno. Politika je tista, ki vidi celoten vidik in se na podlagi tega odloči, kaj bo storila. In to komunikacijo morajo ljudje razumeti kot samosvojo, drugače strokovnjakom ne bodo zaupali. Mario Fafangel poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo. Pomembno nam je samo, kaj vlada zameji ali sprosti. In to je čista antiteza. Bolje bi bilo, da premislimo, kako se bomo vedli drug do drugega, in to dolgoročno.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika. Petra Lesjak Tušek je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz koroške regije, danes deluje kot urednica in novinarka pri časniku Večer ter opravlja delo predsednice Društva novinarjev Slovenije. Od nekdaj rada prisluhnem ljudem in opažam, da se mi tudi oni radi odprejo, čeprav so to neznanci. Nikoli ne dajem vtisa, da bi jih zasliševala ali kar koli od njih pričakovala, ampak se raje prepustim toku pogovora. Novinar mora imeti empatijo, pa tudi držo, da ne daje občutka vzvišenosti, kot da stoji nad problemom. Petra Lesjak Tušek  

Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih. 20. junija sem po štirih mesecih spet stopila na oder in imela sem takšno tremo, da se mi je pri prvi pesmi tako tresel glas, da me je mož vprašal, kakšen vibrato pa je to. Sem povedala, da ni vibrato, ampak tremato. Irena Yebuah Tiran pravi, da so občutki, ko glasbeniki zdaj, po več mesecih prepovedi koncertiranja, stopijo na oder, precej bolj intenzivni kot pred tem. Za opero še vedno velja, pravi Irena, da je to zategnjena glasba, predvsem pa neposlušljiva drugje kot na odrih. Besedila v skladbah so zelo pomembna, dodaja, predvsem pa morajo biti zapeta razločno, saj želi slišati vse konce in predpone: "Če imamo besedila, jih moramo razumeti."   

Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji. Karantena nam je dala veliko časa. Najprej sem ga preganjal z maničnim čiščenjem stanovanja in balkona, potem sem pa enostavno sprejel to praznino. In ko sprejmeš praznino, ugotoviš, da imaš v sebi toliko neprežvečenih stvari. V knjigi je na nekem mestu zapisal, da so korenine za drevesa, krila za ptice, on ima pa noge, zato mora hoditi, spoznal je tudi, da je najboljša izbira, da se stvarem enostavno prepusti in jih ne izbira.  Rim je zelo lep, ko je prazen. V primerjavi z Milanom, ki je strašljiv. Rim je poln energije, ki so jo ljudje prinesli od povsod, ta energija se je prilepila na zidove.

Gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira. Njegovo delo je odvisno predvsem od sezone, pravi, zato dohodka zdaj ni in ga verjetno tudi poleti ne bo. Resda mu njegova vsestranskost daje več možnosti za kruh, a je treba te težave, pojasnjuje Jure Ivanušič, vendarle reševati sistemsko. “In če servis ne deluje, je treba zamenjati serviserja,” poudarja razočaran nad nejasnim odnosom kulturnega ministrstva do pravzaprav svojih ljudi, za katere mora skrbeti. Sami se moramo boriti za svojo pravico, ministrstvo pa ne pokaže niti dobre volje za reševanje težav, ki jih je prinesel ta čas. Te dni Jure Ivanušič po naročilu RTV Slovenija ustvarja scenarij za igran dokumentarec o Slovencih in Beethovnu. Beethoven je pravzaprav zaradi svoje gluhote živel v karanteni ves čas, a je kljub osebnim stiskam  uspel ustvariti mojstrovine, ki ne bodo nikoli presežene.

Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu. Njeno zadnje delo letos je bila opera Marpurgi po motivih istoimenskega romana Zlate Vokač Medic, ki jo je pisala in urejala še januarja. V mariborski operi so že potekale intenzivne vaje, premiera je bila predvidena v začetku aprila, potem pa je vse obstalo. In potem je prišel mir pa je naslov skladbe za trobilni trio, ki jo je začela pisati teden dni po začetku epidemije. V teh tednih nimam energije za močno in energično, ampak za tiho in mirno glasbo. Zven tega časa se mi poraja in preliva na papir.

Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme. Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica Janja Vidmar, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo Elvis Škorc, genialni štor, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje. Mlade bralce, ki kar naprej ‘visijo’ na spletu in so jim dostopne vsebine, ob katerih se kdaj zares lahko primemo za glavo, je težko pritegniti s knjigo. Pravljične vsebine in leporečenje jih absolutno ne zanimajo, zato knjige, ki bi mlade pritegnila z jezikom, vsebino in junakom, ni zlahka napisati.

Doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha. Na poti je bil petnajst let, nato pa ga je pandemija zadržala v Sloveniji in ga nagovorila z drugačnim vsakdanjikom. V Loški dolini sem si naredil rezidenco, kjer lahko ustvarjam in kjer bom gostil umetnike. Umetnost, ki je še vedno preveč oddaljena od svoje osnovne vloge, želim povezati z vsakdanjikom in računam, da bom s Teatrom Matita zagnal alternativno lutkovno sceno. Če ne prej, začnemo v sodelovanju z ljubljanskim lutkovnim gledališčem oktobra letos.

Sopranistka, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih. Tudi sopranistki, ki živi v Nemčiji, je pandemija prekrižala načrte in jo zadržala v domači Sloveniji. Prepričana je, da se stvari ne bodo tako zlahka vrnile v stare tirnice. Videla sem posnetek koncerta, ko so se nastopi še odvijali pred praznimi dvoranami. Odpela se je čudovita arija in potem je nastopila tišina. Nobenega aplavza in občutek je bil tako prazen, tako čuden, da je bilo že zastašujoče.

Ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši. Razmere, v katerih smo se znašli, povzročajo stisko tudi ljudem, ki jim gre razmeroma dobro, ki imajo streho nad glavo in na voljo vso tehnologijo, ugotavlja ilustrator, stripar in karikaturist Ciril Horjak. Vojna proti koroni je zdaj po enem mesecu enostavnejša kot konflikt, ki nas čaka. V tej novi realnosti bomo državljani zagotovo morali imeti aktivno držo in se zelo potruditi, da bomo ohranili svoboščine, zasebnost …

O predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma Marko Mandić je Kaligula v istoimenski drami v režiji Vita Tauferja ter berač in spovednik v predstavi V Damask, ki jo je režiral Aleksandar Popovski: “Gledalci ljubljanske drame so predstavi zelo dobro sprejeli, verjamem, da ju bodo tudi gledalci spletne Drame.” Dramo Kaligula si boste lahko na YouTubovem kanalu Drame ogledali v petek in soboto (17. in 18. april), predstavo V Damask pa v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. april). Zagotovo lahko potegnemo marsikatero vzporednico z današnjim časom. Predstava Kaligula, prepričan sem, nagovarja enako kot sedem let po premieri.

S pisateljico o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina. Življenje pisateljice in ekološke kmetovalke Nataše Kramberger je razpeto med Jurovskim dolom, Berlinom in Milanom. Kako pa ustvarja in kaj njene misli zaposluje te dni? Kot človeštvo, se mi zdi, verjamemo, da lahko nadziramo vse. A vsega, tako kot v kmetijstvu, ne moreš nadzorovati. V vsakem procesu sodeluje cela množica vidnih in nevidnih organizmov, za katere sploh ne veš, da obstajajo in ki ti lahko zagodejo, ko najmanj misliš. Proti temu se ne moreš boriti z vse večjim nadzorom. Tudi čedalje večji traktorji, mehanizacija ne pomagajo, če nismo pripravljeni sprejeti dejstva, da moramo sodelovati. Z živim in neživim svetom, ki nas obdaja, v katerem živimo in katerega del smo.

V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe. Kultura ni iz danes na jutri, to so stvari, ki bodo ostale z nami in bodo ohranjale našo človečnost in človeškost.  

Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo. Tone Hočevar je bil dolgoletni dopisnik RTV Slovenija in časopisa Delo, med osamosvojitvijo pa je vodil tudi Dnevnik na TV Slovenija. Zdaj pravi, da ne vidi vzporednic s tisimi časi, čeprav so nekateri politični akterji isti. Takrat smo videli svetlobo na koncu predora. Zdaj je še ne vidimo.

Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev. Empatija mora biti prirojena, ne da se je privzgojiti. Če je nimaš, se jo da pridobiti z izobraževanjem, vendar nikoli ne bo tista prava, primarna. Zato je pomembno, s kom imaš otroke in kakšni so tvoji starši.

Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev. Bolj kot je človek vešč pisanja, bolj je odprt za popravke. In obratno. Slabše kot je njegovo pisanje, bolj se upira kakršnikoli spremembi. Aleksandra Kocmut obožuje knjige. Če so zares dobre, pravi, jih bere tudi po dvanajst ur skupaj. Pogrešam knjige, ki imajo posebno vabljivost.  To so tiste knjige, ki v tebi vzbudijo najgloblje vzgibe strahu in nagona.

Pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem. V Sloveniji živi več kot polovico življenja. Novinarstvo je študirala v Sarajevu, diplomirala pa je v Ljubljani, kamor jo je pripeljala vojna v Bosni. Želja po znanju jezikov ni tako samoumevna. Več znaš, več veljaš. Znanje jezikov je bogastvo. Vsa vrata so ti odprta. Cel svet. Prihaja iz Odžaka, majhnega mesta na severu Bosne in Hercegovine, ki je dve uri oddaljen od Sarajeva, Beograda in Zagreba. Zdaj živi v Sloveniji. V Bosni me kličejo Majda, v Sloveniji sem pa Maida, saj me tako lahko razlikujejo od slovenskih Majd. Tradicionalna glasba Balkana, predvsem bosanske sevdalinke, ki jo izvaja skupina Taman, dvigne na noge vsakogar, tudi Slovence, pravi Maida. V nekdanji Jugoslaviji tovrstna glasba Slovencev ni nagovarjala, ker niso razlikovali med “kafansko” in ljudsko glasbo. Zadnji dve leti je bila tudi svetovalka delavcem migrantov in beguncev. Ne razumem, zakaj se človek ne more niti za kratek čas postaviti v kožo drugega, zakaj ne premore malo empatije? Vsakemu izmed nas se lahko zgodi, da bo kdaj postal begunec.

Arhitektka, ki s svojim domiselnim pristopom šivanja ustvarja slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci. Slon Stane je na Hrvaškem poimenovan kot Stanko, na nemško govorečem območju ga poznajo pod imenom Teodor Elephant, na angleškem trgu je Stand Elephant, v Aziji pa je slonu ime Bo-an. Tekstilnih ilustracij je po svetu zelo malo, dodaja Manica. Verjetno je ravno to razlog, da so moje knjige tako zanimive v tujini. Zaradi drugačnih ilustracij.

Prvakinja ljubljanske Drame s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Igralec vedno stremi k vlogam, s katerimi bi lahko pokazal deviantne stvari, ki se človeku v življenju za hip dogodijo. Sam pri sebi začutiš, da bi lahko v sebi nosil nekaj, kar sploh ne poznaš. Igralci lahko tudi manipulirajo z občinstvom. Dober primer je aplavz: "Mi vam ga položimo v dlani." Po besedah Nataše Barbare Gračner je njen poklic najlepši takrat, ko ima ob sebi človeka, ki zna ustvarjati zgodbo, ne da je vsak na svojem bregu in igrata po načelu pokaži, kaj znaš. Trenutno živimo tako površno zaradi vseh informacij, ki jih dobivamo z leve in desne. Preveč je možnosti – veš vse, izveš vse – zato se vsega dotakneš zelo nenatančno.

Nevrolog se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju. Pomen, ki ga imajo možgani pri komunikaciji, je ena glavnih stvari, ki nas dela ljudi oziroma živa bitja. Omrežja niso nastala s Facebookom in Instagramom, temveč prvi hip, ko so se možgani začeli povezovati. Doc. dr. Blaž Koritnik, zaposlen na ljubljanski nevrološki kliniki, na vprašanje, ali možgane izbira med dvajsetimi vrstami sladoleda spravi v stisko ali jih plemeniti, odgovarja: Možgani niso bili narejeni za izbiranje med dvajsetimi vrstami sladoleda, temveč le za izbiranje med jabolko in hruško. Ko se ta izbira poveča, možgani začnejo uporabljati druge načine odločanja, ampak nimajo takšnih kapacitet, da bi lahko kvalitetno presodili, kaj si želimo. Pravi tudi, da več stvari hkrati do neke mere vedno počnemo, ampak s stališča možganov gre pogosto zgolj za preklapljanje iz ene dejavnosti v drugo.

Gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu. Super je, da delamo. Ampak ljudje, ki govorijo samo o delu, so zame dolgočasni. Ustvarjeni smo tudi za to, da se družimo, poveselimo. V šolskih letih je njegov talent kazal, da se bo zapisal glasbi, a se je odločil za študij igre na ljubljanski akademiji. Na odrih svojih matičnih hiš, v ljubljanskem mestnem gledališču in v mariborski drami je ustvaril številne vloge, igra v številnih filmih. Želim igrati v okolju, kjer se vsi počutimo kot doma. Tam, kjer gledalec ni v poziciji, da mora biti tiho in predstavo samo spremljati. Kritiko se moraš naučiti sprejemati. Da je to dojel, je potreboval kar nekaj časa, dodaja Jurij. Če kaj narediš slabo, še ne pomeni, da si slab človek.

Najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Potem ko je Janja Garnbret v otroških letih preplezala vse predmete, višje od sebe, so jo starši seznanili z umetno steno in plezalno pot je nadaljevala v slovenjgraškem plezalnem klubu. Danes dvajsetletnica navdušuje z izjemnimi dosežki. S pričakovanji drugih, pravi, se ne obremenjuje, ker si tudi sama postavlja visoke cilje. Vedno je potrebno vsako stvar analizirati in rešiti takoj. Ne smeš čakati v nedogled. To moraš povedati takoj, da se tega bremena rešiš. Mislim, da se vsako stvar da rešiti. Poraz lahko pomeni še dodaten zagon. Janji je lažje tekmovati v domačem okolju, če ji na tekmi spodleti. Pravi, da greš tako lahko takoj domov, kjer te lahko potolažijo. Po drugi strani pa je čutiti več pritiska. Japonci imajo zelo dobro infrastrukturo. V Sloveniji jim nismo niti blizu. To je najverjetneje največji razlog, zakaj so Japonci v plezanju tako dobri.

Zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi. Saša Vipotnik pravi, da ni perfekcionistka, saj bi sicer težko združevala delo v medicini in glasbi. Kot zdravnico in glasbenico jo zanima predvsem povezava med možgani in glasbo. Epileptični napadi se ponavadi zgodijo spontano, pri refleksni epilepsiji, denimo, pa jih lahko izzove tudi glasba.

Ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ki je doktoriral iz Plečnikove arhitekture. Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno. Dobršen del življenja je preživel v New Havnu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku. Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci. Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.

Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije. Če naša življenja podredimo samo tekmovanju, pridobivanju denarja, se pišejo slabi časi za posameznika in skupnost. Rudi Rizman Doktoriral je na univerzi v Ljubljani in na Harvardu, predava na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike. Med študijem je imel priložnost spoznati Baracka Obamo. Bil je odličen predavatelj. Žal mi je, da je zapustil profesorske vrste. Zelo malo je takih talentov. Po njegovih besedah je v tem trenutku Evropska unija v slabi kondiciji. Kot pravi, je na nek način opustila svojo ustanovitveno zapuščino, na drugi strani je pa še vedno boljša alternativa od tistega, kar vidimo v Rusiji, ZDA, Turčiji. Na vprašanje, kako ga nazivajo, glede na to, da ima dva doktorata, Rudi Rizman pojasnjuje, dr. dr., a najraje vidi, da ga kličejo kar Rudi.    

Redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah. Nekdo, ki ima odprto glavo in zna razmišljati o različnih stvareh in na različne načine, pomeni, da je pripravljen slišati tudi druge in jih sprejemati. Valentin Bucik Raziskovalno se ukvarja s psihofiziko, psihološko metodologijo, medosebnimi razlikami, inteligentnostjo, ustvarjalnostjo in nadarjenostjo. Šola bi morala zapustiti polje podajanja znanja in začeti odpirati polje učenja strategij, kako se z znanjem spopadati.

Pred dvema desetletjema je postala prva nogometna sodnica pri nas. Dekleta v primerjavi z moškimi redko simulirajo. S tem pokažejo, da zmorejo več kot moški. Preden je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas, je igrala nogomet v članski državni reprezentanci, od leta 2005 pa kot mednarodna nogometna sodnica sodi tudi na mednarodnih ženskih in moških tekmah v regionalni ligi. Manjši kraj bolj živi za določen šport, saj imajo večja mesta bolj razdeljeno sfero športnih dejavnosti.

Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet. Primož Velikonja je reševalec, vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202. Kolegi iz benda so se pred kratkim, ko smo se vračali iz koncerta v Novem Sadu, ob pogledu na torbo s pripomočki za reševanje nasmihali. Ko se je pred nami zgodila prometna nesreča in sem priskočil na pomoč, pa so samo debelo gledali. Danes opravlja delo pomočnika direktorice ZD Kočevje in poučuje nove generacije reševalcev. Novi reševalci morajo imeti občutek varnosti, občutek, da so dodatni člen in da bodo delali samo tisto, kar bodo zmogli. V nasprotnem primeru, jim rečem, lahko vedno pristopite do mene. Potem se sprostijo in počnejo vse.

Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser. Pripoveduje tudi zgodbe v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.  Sem anksiozno bitje, zagotovo ne bom še enkrat poslušal tega pogovora. Mogoče je to samokritika. Tudi filme, ki jih snemam, gledam le na premieri in potem nič več. Le pri gledaliških predstavah je drugače, jih moram gledat, ker jih vmes popravljam. Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: "Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh." Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel živeti ‘v rikverc’ kot Benjamin Button, pa odgovarja: Ne, meni se zdi, da je to pot, po kateri gremo. To se sliši kot kakšen tečaj joge, ampak treba je živeti čim bolj polno in veliko doživeti. Meni ne zmanjka stvari, ki me zanimajo. Tudi minljivost.

Pisateljica, kmetica, novinarka in ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala. Nataša Kramberger živi v prepletu svetov med Jurovskim Dolom, Berlinom in Milanom. Zase pravi, da je Evropejka Jurovskega Dola, ki povezuje urbano in ruralno. Veliko govorimo o plastiki, zelo malo o cementu, ki je prav tako zelo problematičen.  

Bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke. Marko Roblek že več kot pol življenja raziskuje tekaške poti in dve desetletji bolj ali manj redno obuva in sezuva tekaško obutev. Kadar tečeš bos, uporabljaš dva organa hkrati – oči in možgane. Tako vse težave, na katere bi lahko bosonog naletel, postanejo obvladljive.

Pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra. Zanimivo je, kako imajo Kitajci, ki se v Pekingu naučijo perfektne knjižne slovenščine, težave s pogovornim jezikom, na drugi strani pa se migranti naučijo pogovorne slovenščine, vendar morajo zaradi zahtev države in uradne slovenistike znati knjižno. Andrej Rozman – Roza je tudi nekdanji vodja Gledališča Ane Monro ter ustanovitelj verske skupnosti zaničnikov. Televizija je najvplivnejši medij, najbolj vpliva na javno mnenje. Če bi se registrirali kot verska skupnost, bi želeli imeti na televiziji svojo uro programa.  

Psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča. Psihiater in psihoterapevt Damijan Perne je predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike. Je tudi večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec, član Šentjakobskega gledališča, pred leti poznan tudi kot župan kranjske občine. Zdravnik mora biti sposoben svojega pacienta ne samo razumeti, ampak tudi slišati. Če ne zmore te empatije, če je samo tehnično usposobljen, ne pa tudi širok človek, ima pri svojem delu težave.

Meteorolog pri Agenciji RS za okolje. Zanesljivost vremenske napovedi je bila včasih še manjša, saj je bilo manj podatkov. Nismo si predstavljali, kako se pomikajo oblačni sistemi, kako so videti oblaki, dokler nismo dobili satelitskih posnetkov. Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje. Vsak, ki je po srcu pravi gorski kolesar, bo kolesaril tako, da bo čim manj motil okolje.

Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms. Dober naročnik je tisti, ki že takoj jasno pove, kaj potrebuje, kakšno skladbo, kako dolgo, za koga, kdaj potrebuje note, kakšen bo honorar in kdaj bo pogodba. Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre in nagrajenka Prešernovega sklada. Umetnost je sama po sebi način življenja, ki združuje, in način, s katerim deluješ, gradiš in se z ljudmi povezuješ.

Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji Ko živiš na jadrnici, si zelo mišičast od pasa gor, od pasa dol pa mišic sploh nimaš. Včasih narediš le okoli 20 korakov na dan. Jasna Tuta

Najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta. V parašportu je v ospredju drugačen doping. Goljufa se s samimi kategorijami. Nekdo, ki je manj fizično omejen, tekmuje v kategoriji, v kateri sploh ne bi smel. Darko Đurić

Magistriral je iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec. Sopotnik Tilen Artač izpostavlja, da ga mora vsak lik, ki ga imitira, najprej osvojiti. Ni potrebno, da je občinstvo izobraženo, samo zanimati se mora. Pri komediji nekdo, ki spremlja moje delo, nastop dojema drugače. To je hvaležna publika. Druge pa je treba malo osvajati, treba se jim je približati.  

Specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v ljubljanskem kliničnem centru in zdravnik alpske reprezentance. Alternativne terapije bolj pomagajo tistim, ki jih prodajajo. Sicer jih ne prepovedujemo, a želimo, da ljudje ne opustijo naše terapije. Matjaž Turel    

Gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, pedagog, avtor dokumentarnih filmov in glasbenih projektov. Tako je narejen homo sapiens: ko nam gre malo za nohte, si rečemo: še tole mine, pa bo. Ampak to je stran vrženo življenje. Življenje se dogaja ves čas. Brane Završan   Film mu je bil vedno lažje dosegljiv kot teater. "Teater je bil vedno peza, teža, bolečina, film pa mi je vedno dajal svobodo trenutka."

V (post)delovno popoldne vas je spremljal sociolog kulture in filozof, progamer, soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan. "Nihče se ne pogovarja o smrti. Treba si je priznati, da nimamo zares odnosa do smrti – ne da imamo slabe odnos, nimamo ga,” je bil v pogovoru pri Danili oster sociolog kulture in filozof Filip Dobranić. Je tudi soustanovitelj Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan, kot programer pa se rad ukvarja tudi z glasbo: "Zanima me programiranje glasbe z istimi orodji, kot jih uporabljamo za programiranje spletnih strani. Težava je, da nimaš takojšnje povratne informacije, tako da sem zaenkrat še slab." Parlameter je imel učinek na poslance, velikokrat so ga omenjali v izjavah, vprašanje pa je, kolikšen vpliv je imel na zakonodajni proces. Želeli pa bi, da bi ga veliko več uporabljali novinarji.    

Zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse. Ko je umrl Albert Einstein, so njegove možgane natančno pregledali. S stališča velikosti je imel za moškega svoje starosti majhne možgane, razmeroma malo nevronov, imel pa je večje število glialnih celic. Doktorica Maja Bresjanac pravi, da je odziv možganov na glasbo sila zanimiva zadeva, ki nas premakne z mesta, tudi če smo miselno naravnani, da se na glasbo ne osredotočamo. Glasba, ki nam je všeč, nas nezavedno spodbudi recimo k hitrejšemu teku. Velika razlika je med pragom bolečine različnih možganov, odvisno je od kulturnih elementov vzgoje in bolečih izkušenj. Če se z enako vročo vodo opečeta dve osebi, lahko ena začuti še enkrat hujšo bolečino kot druga.

Sovoznica na reliju, ki je skupaj z Rokom Turkom dvakrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu. Med relijem skoraj nikoli ne pogledam iz avtomobila. Ko med vožnjo začneš gledati ven, se zlahka zmedeš. Bolje je, da za navodila samo sledim zapiskom, ki jih naredimo pred dirko. Blanka Kacin

Avtorica romana Belo se pere na devetdeset. Bronja Žakelj se ne more opredeliti do besedila, dokler ga tudi ne sliši. "Tudi svoje tekste si vedno glasno preberem. Pred izdajo romana sem imela kar veliko pomislekov, saj gre za avtobiografski roman. A ljudje v knjigi vidijo del svojih zgodb, saj ne govori o slavnih osebah." Žalovanje je proces in v njem je bolečina. Te se ne da hitro odpraviti. V današnji instantni družbi iščemo hitre zadovoljitve, tukaj pa ni bližnjic. Ko drugi okrog tebe sprejmejo tvojo bolezen in tvoj strah pred smrtjo, ti je veliko lažje, pravi. "Kar je odrinjeno na stran, je še toliko bolj grozno, ko se prebudi."

Jamski fotograf. Ljudje enotijo alpinizem in jamarstvo zaradi vrvne tehnike. Vendar je to povsem drugače. Alpinist se dviga, jamar pa spušča in pristopa sta različna. Jamski fotograf Peter Gedei pravi, da v jami ni nikoli popolne tišine, če ne drugače imaš občutek, da nekaj slišiš. Lahko je to oddaljeno kapljanje, lahko imaš občutek, da se ti nekdo približuje ali se nekdo v daljavi pogovarja, vendar to je seveda samo plod tvoje domišljije.  Zgodi se, da prideš v ogromno jamo, kjer ne moreš posvetiti na nobeno steno. Praktično hodiš po ogromnem temnem prostoru in to je čudovit občutek.

Vodja Familylab Slovenija, ki deluje v okviru Inštituta za sodobno družino Manami. Tudi jaz ne ubogam avtoritete le zato, ker je nekdo v neki vlogi ali na položaju. Povsem drugačna pa je avtoriteta, ki je utemeljena na osebnosti ali značaju. Red se da narediti tudi tako, da ne ponižuješ ljudi. Ivana Gradišnik  

Založnica in urednica Bukle. Danes vsi skupaj veliko bolj kritično presojamo, tako da vprašanje, če bi danes Ivan Cankar našel založnika. Renate Rugelj  

Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.

Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle“Nimam več prave moči za pripravo potretov, to ti enostavno vzame preveč energije. Lahko se tudi zgodi, da o nekom narediš slab film in mu s tem pokvariš kariero. To se mi na srečo še ni zgodilo.” Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle. “Če bi lahko Cankarja vprašal le eno stvar, bi ga vprašal za nasvet, kako napisati dobro ljubezensko pismo. Izredno spretno je izbiral besede.”

Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo.Aleš Šteger je pesnik, pisatelj in prevajalec, urednik in programski direktor Beletrine, redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo “Našo demokracijo z zelo velikim izborom možnosti lahko razumemo kot čas, ko imamo najmanj pravic.”  Kot svetovni popotnik je odkrival drugačne kulture in načine življenja, po njegovem mnenju ljudje notranji mir največkrat najdejo v zaprtih skupnostih, najbolj očitno na otokih. “V Indiji sem voznika rikše prosil, naj me pelje na kraj, ki je srečen, vendar dolgo več ne bo. Peljal me je v vas, pred katero je avtocesta v delu nemo čakala, da vas podrejo, na ulicah pa so se igrali otroci. Bili so srečni.” Pri nas je na žalost drugače, dodaja Aleš Šteger. “Vedno bolj samoumevno jemljemo žico na južni meji in to, da ne moremo preprosto na obisk k prijateljem, ki živijo prek meja. Kar naenkrat smo izgubili največjo pridobitev, ki jo prinaša Evropska unija.”

Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk.Marko Bratuš je dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica in gangsta raper Smaal Tokk“Cankar je bil mnogo bolj človeški, kot si danes predstavljamo in se učimo v šoli. Ko se je na primer vrnil iz Dunaja si je naročil tri kočije, eno za palico, eno za klobuk in eno za sebe in se kot največji frajer pripeljal domov na Vrhniko.” Dramaturg, režiser, scenarist, umetniški vodja SNG Nova Gorica, gangsta raper Smaal Tokk, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne. “Smaal Tokk ni toliko politično angažiran, on je bolj za fenomene. Verjetno ne bi šel v vojsko.”

Sopotnik v (post)delovno popoldne je bil Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope.Sopotnik je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator“Rusija s Putinom na čelu obuja sanje o imperiju. Po mojem mnenju na napačen način. Prenapolnjeni zapori spominjajo na čase Stalina.” Sopotnik v (post)delovno popoldne je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas spremlja v (post)delovno popoldne. “Zakaj je kaos uspešnejši od reda? Ker je bolj organiziran. Zato je v Kairu manj prometnih nesreč kot v Moskvi.”    

Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU.Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU“V državah, v katerih imajo najtežje razmere, humor najbolj prosperira. S humorjem namreč v vsej bedi ohranjamo svoj subjekt.” Sopotnica v (post)delovno popoldne je filozofinja Alenka Zupančič, znanstvena svetnica na ZRC SAZU. “Obstaja močan ideološki odpor proti humanizmu, ker velja neko prepričanje, da razmišljanje neposredno ne služi ničemur.”  

Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.Sopotnica Tijana Zinajić, gledališka in filmska režiserka ter igralka.Tijana Zinajić, sredina sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas je spremljala v (post)delovno popoldne. “Punčke so fizično manj zahtevne, več govorijo, manj dirjajo, tako da sem hvaležna, da je bila moj četrti otrok punčka.“ “Ne razumem, od kje se je pojavil takšen strah pred drugačnimi. Ne razumem, zakaj bi bil kdo na slabšem. To je zgolj iracionalen strah, ki ga niti nestrpni ne znajo razložiti,” opozarja gledališka in filmska režiserka.

Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku.Sopotnica je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku“Do mojih prvih olimpijskih iger je bil šport zame le igra. Potem sem ugotovila, da je tudi posel, in počasi sem izgubila strast do tekmovalnega športa.” Sopotnica v (post)delovno popoldne je Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska atletinja in olimpijka, pred tekom na maratonu v Ljubljani in New Yorku. “Atletiko sem zapustila tudi zato, ker ne želim spodbujati tega, da imajo otroci že v prvih razredih osnovne šole tekmovanja in prehud ritem.”

Tadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznolikih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist. Tadej Golob je vedno želel sodelovati pri ustvarjanju serije, posnete po njegovem knjižnem delu, vendar se je hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo bolečeTadej Golob, pisatelj, avtor tematsko izjemno raznovrstnih del, kresnikov nagrajenec, novinar in alpinist. “Vedno sem si želel sodelovati pri ustvarjanju serije, vendar sem se hkrati zavedal, da je to lahko za avtorja zelo boleče. Najbolj me moti, če spreminjajo moje dialoge, saj menim, da te res znam pisati.” Drugi del kriminalke Jezero bo v najboljšem primeru izšel 20. novembra. “Pred časom sem teden dni od jutra do večera pisal in dokončeval knjigo, nato pa sem ugotovil, da je knjiga od polovice naprej zanič. Padel sem v depresijo, pred kratkim pa sem le uspel znova začeti in mi lepo teče, tako da upam, da mi bo do knjižnega sejma uspelo končati.” “Precej časa nisem razumel, zakaj govorijo, da je boks plemenita veščina. Zdaj pa gledam, kako popularna je postala kletka (UFC) in se s trditvijo strinjam. Na žalost je to metaforični znak, da postajamo vse bolj brutalna družba.” “Tudi na filmskem platnu čez nekaj časa začnemo sočustvovati z morilcem. Podobno je bilo, ko sem se v Celju eno leto ukvarjal z zaporniki. Takrat se ti zdi, da ima človek na neki način prav. Ampak kako ima lahko nekdo, ki je nekoga ubil, prav?”  

Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na Fakulteti za kemijo.Sopotnica je Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo“Ker ima Slovenija zelo dobro organizirano šolstvo, sem se odločila, da ostanem tukaj. Drugače bi začela profesionalno kariero v tujini.” Laura Unuk, šahovska velemojstrica, dvakratna mladinska svetovna prvakinja, brucka na fakulteti za kemijo. “Nekateri velemojstri šaha imajo take obrazne mimike, da se zraven lahko le smejiš.”

Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe.Sopotnik je Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza uspehe“Največji občutek svobode imam, ko sem v kakšnem plovilu, recimo na supu ali kajaku. Tam ni nihče privilegiran, vsi se lahko gibljemo enako.” Nino Batagelj, strasten športnik, ki tudi kot tetraplegik plava, pleše, supa, kajta, smuča in niza številne uspehe. “Ko si enkrat na vozičku, se tudi navaden sprehod po mestu spremeni v adrenalinsko vožnjo. A treba je iti pogumno v svet. Rad preizkušam, do kam grem lahko.”