Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Kar nekaj oddaj smo na Prvem namenili pisanju eseja in vsem obveznim maturitetnim čtivom: Sofoklejevi Antigoni, Antigoni Dominika Smoleta, Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. V tej spletni ediciji Gymnasiuma smo povzeli nekaj ključnih misli o vseh štirih dramah in navodil za pisanje eseja, predvsem pa slišali mlade, kako razmišljajo o letošnjem tematskem sklopu Ženska na odru sveta.

O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij. Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, bomo danes pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Ves svet je oder - sodobna dramatika 20. stoletja med tradicionalnim in modernimPestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, smo v tokratni pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Naš sogovornik je bil Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.

Od eksistencialističnih dram do dram absurda ...Od vprašanja svobode do vprašanja smislaDruga polovica 20. stoletja je ponavadi obdobje, za katerega pri književnosti velikokrat pri pouku zmanjka časa, zato smo se tokrat posvetili ključnim značilnostim evropske dramatike med in po 2. svetovni vojni. 20. stoletje je stoletje burnega razvoja, velikih odkritij, največjih grozodejstev, revolucij, miselnih premikov in filozofskih smeri. Med vojno in takoj po njej je bil v evropskem prostoru močno prisoten eksistencializem, ki je zaznamoval tudi dramatiko. Nastajale so eksistencialistične drame, kjer je dramska tehnika še tradicionalna, igra realistična in konverzacijska, poudarjena pa je ideja eksistencialistične filozofije. Tak primer so Zaprta vrata francoskega eksistencialista Jean-Paul Sartre. Glavna ideja te enodejanke, postavljene v en sam dogajalni prostor, je, da pekel ni kraj, temveč so to ljudje okoli nas. Dijakom so sicer bolj všeč drame absurda ali antidrame, ki se odmaknejo od tradicionalne zgradbe, klasičnih tipov junakov in klasičnega poteka zgodbe. Zanje so značilni antijunaki, cikličnost, ni dramskega trikotnika, zgodba je izločena, bolj pomembna je idejnost. Tak primer sta Ionescova Plešasta pevka in Čakajoč Godoja Samuela Becketta. Tudi o teh dveh delih izveste več v tokratni oddaji Prvi na maturi.

Matura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.Teme kmečkega človeka, proletariata in izseljevanja v AmerikoMatura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Tudi danes ob 12.20 je čas za maturitetne vsebine na Prvem. Kar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.Pregled literarnih obdobij za ustni del pri slovenščiniKar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.Pri bralnem in slušnem razumevanju si vprašanja sledijo po vrstiZanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.  

V minutah, namenjeni maturantom, bomo danes govorili o biologiji – to je še zadnji naravoslovni predmet, pri katerem moramo povedati, kje dijaki na maturi po nepotrebnem izgubljajo točke, in na kaj naj bodo še posebej pozorni. Oddajo je pripravila Špela Šebenik. Pazite na to, da v odgovor zapišete to, kar zahteva vprašanjeKandidat mora na splošni maturi pokazati znanje iz več tematskih sklopov. To so življenje na Zemlji, celica, dedovanje, evolucija, organizem kot živi sistem, ekologija, biologija kot naravoslovna znanost. Ali se mogoče iz leta v leto pokaže, da je znanje maturantov o katerem od teh področij nekoliko slabše? Nekoliko presplošne odgovore zapisujejo pri vprašanjih o ekologiji, pravi članica državne predmetne komisije za biologijo Helena Potočnik Vičar, ki mladim daje še konkretne napotke za pisanje in jih opozarja, naj bodo odgovori kratki in natančni - dolžino odgovora nakazuje že črta, predvidena za odgovor.  

Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 % prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.Naloge naj kadidati rešujejo po vrsti, ne smejo se ustrašiti naslovov, pozorno naj preberejo vprašanja in zaupajo v svoje znanje Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 %, prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.

Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov, je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo.2. predmet na poklicni maturiZa vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov,  je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo. "Predvsem kaže pomanjkljivosti povezovanje strokovno-teoretičnih znanj - medpredmetno in za uporabo v praksi. Poskušamo jih namreč postaviti v neko praktično situacijo, ki so jo verjetno na vseh šolah izvedli pri praktičnem pouku, imajo pa občasno težave, ko morajo potek procesa dela zapisati."  

Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo. Trši oreh za kandidate je pisni del izpitaKot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne  mature za Farmacijo.

Se lahko doma pripravijo na slušni del izpita pri angleščini? Kje po nepotrebnem izgubljajo točke pri zgodovini in na kaj morajo biti pozorni pri reševanju pol pri psihologiji? Odgovore izveste v oddaji Prvi na maturi.Angleščina, psihologija in zgodovina Naši mladi sogovorniki so za izbirne predmete na splošni maturi izbrali psihologijo, biologijo in zgodovino, najbolj pa jih skrbi druga izpitna pola pri slovenščini in slušno razumevanje pri angleščini. Ker smo o drugi izpitni poli pri slovenščini že govorili, o biologiji še bomo, smo tokrat pobrskali po našem arhivu in pripravili ključne poudarke reševanja izpitnih nalog pri angleščini, psihologiji in zgodovini. Kako se lahko na slušno razumevanje pri angleščini pripravljate doma? Seveda: poslušajte in naredite eno staro slušno razumevanje na teden, ker se z vajo rezultati hitro izboljšajo, hkrati se lahko tako dvigne tudi samozavest pri reševanju tega dela izpita. Pri zgodovini temeljito preberite vprašanja, osredotočite se na vprašanja (navajanje na primer še ne pomeni pojasnila) in uporabljajte priloženo dodatno gradivo. Če vprašanje ne zahteva letnice, je ne pišite, saj se, če je ta slučajno napačna, odbijajo točke. Pri psihologiji si morate biti na jasnem, kaj navodila od vas zahtevajo, v drugem delu bodite pozorni na ponazoritev s konkretnim primerom.  

O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni!Matematika, fizika in kemija: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni!O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi. MATEMATIKA: Pazite na podrobnosti v odgovoru ter zapišite vse razmisleke in postopke reševanja, poudarja mag. Jaka Erker, profesor matematike na Gimnaziji Šentvid. Najprej rešite naloge, ki jih prepoznate in znate, ter se nato vrnite na tiste, ki vam bodo vzele nekaj več časa. Pri reševanju uporabljajte dovoljene pripomočke - letos je pri obeh polah dovoljena uporaba žepnega računala, objavljenih bo tudi več formul. Bodite pozorni na podrobnosti in točne zapise enot, decimalk, funkcij. Zaokrožujte na toliko decimalk, kot zahteva naloga, ne pozabite na odgovore in v njih na prave enote. Pri vektorjih mora biti na primer jasno, ali označujete objekt ali dolžino vektorja. Na polo ne zapisujte preveč formul - torej tistih, ki jih ne potrebujete ali so celo napačne. Za nekorektne zapise se lahko odšteje točka. Na izpitno polo zapišete svoj razmislek in ves postopek reševanja naloge, ne le rezultata. Zunanji ocenjevalci morajo slediti vašemu toku misli in skupaj z vami priti do odgovora. FIZIKA: Kot pri ostalih predmetih je treba tudi tu pozorno slediti besedilu naloge, biti pozoren na enote in druge malenkosti, ki vam lahko zaradi površnosti uidejo. Pri drugi izpitni poli morate na prvi strani označiti, katere naloge rešujete, profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad in glavni ocenjevalec pri državni predmetni komisiji za fiziko na splošni maturi Peter Gabrovec pa svetuje tudi, da najprej v celoti preberete naloge, da bodite vpogled v to drugo polo, in se nato odločite, katere naloge so vam znane in jih boste reševali. Površni ne smete biti tudi pri označevanju grafov ali vektorjev ter pri zapisovanju odgovorov in enot v odgovoru. Če v odgovoru manjka enota, izgubite točko. Pazite tudi na to, da odgovorite na vsa vprašanja v nalogi - mogoče je naloga napisana na več straneh. KEMIJA: Profesorica kemije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer Mateja Godec mladim polaga na srce, da ne hitijo, saj se prav zaradi površnosti ali treme zgodi največ nepotrebnih napak. Pozorni bodite na naloge, kjer se išče nepravilno trditev, na to, da zapišete vse postopke, ne le rezultata, na pravilno zapisovanje enot, zaokroževanje decimalk, zapise organskih formul in enačb ravnotežja (da ne pozabite na primer na dvosmerno puščico). Na koncu je treba zapisati odgovore na obrazec za odgovore, ki se pregleduje avtomatsko, zato bodite pri prepisovanju natančni in pazljivi.

Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium! Prilagoditve, novosti ocenjevanja esejev, ključne ideje in primerjave romanov ter napotki za pisanjeOddajo namenjamo maturantom splošne mature, govorili bomo namreč o maturitetnem eseju, ki je na sporedu že 4. maja. Kakšne so prilagoditve, kakšne novosti pri ocenjevanju eseja, katere so ključne točke romanov in primerjave med njima, kakšne napotke za pisanje dajejo dijaki sami in glavna ocenjevalka za slovenščino? Tematski sklop letošnjega eseja sicer nosi naslov V svetu blišča in bede, obvezni deli sta roman Andreja Hienga Čudežni Feliks in delo Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby.

Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, letošnji kandidati pišejo 4. maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 30. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje maturanti pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj. Razčlemba izhodiščnega besedilaSlovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, letošnji kandidati pišejo 4. maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 30. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje maturanti pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj.

Maturitetni esej bo letos zaradi posledic koronavirusnega obdobja nekoliko prilagojen, do nekaterih sprememb pa bo prišlo tudi pri ocenjevanju jezikovnega dela eseja. Več nam je pojasnila glavna ocenjvalka za slovenščino pri državni predmetni komisiji za splošno maturo, ki je dala tudi napotkov za pisanje eseja.

Letos bodo pri maturitetnem eseju veljale določene prilagoditve, uvajajo pa se tudi novosti pri ocenjevanju jezikovnega dela pisanja - spremenil se je namreč način točkovanja. Novosti bodo pripomogle k manj stresnemu pisanju in najbrž pri komu tudi k povišanju ocene eseja, saj se bodo jezikovna pravilnost, zgradba in slog ocenjevali bolj celostno. Napake se ne bodo več seštevale in točke po določenem številu napak odbijale, temveč bodo ocenjevalci ocenjevali celotno kandidatovo sporazumevalno zmožnost. Kaj to pomeni, smo izvedeli od glavne ocenjevalke v državni predmetni komisiji za slovenščino na splošni maturi Irene Velikonja Kolar.Napotki za pisanje in kako se bo po novem ocenjeval jezikovni del eseja?Letos bodo pri maturitetnem eseju veljale določene prilagoditve, uvajajo pa se tudi novosti pri ocenjevanju jezikovnega dela pisanja - spremenil se je namreč način točkovanja. Novosti bodo pripomogle k manj stresnemu pisanju in najbrž pri komu tudi k povišanju ocene eseja, saj se bodo jezikovna pravilnost, zgradba in slog ocenjevali bolj celostno. Napake se ne bodo več seštevale in točke po določenem številu napak odbijale, temveč bodo ocenjevalci ocenjevali celotno kandidatovo sporazumevalno zmožnost. Kaj to pomeni, smo izvedeli od glavne ocenjevalke v državni predmetni komisiji za slovenščino na splošni maturi Irene Velikonja Kolar.

Tudi letošnja generacija maturantov bo imela - najbrž zadnja - nekaj prilagoditev na splošni maturi. Zadnja leta njihovega šolanja so bila namreč zaradi izobraževanja na daljavo in drugih omejevalnih ukrepov nekoliko okrnjena, zato bo tudi letos pri nekaterih predmetih veljala večja izbirnost, dovoljenih bo več pripomočkov, na ustnih delih izpita pa bo v poštev prišlo 15 % manj snovi. Ne bo pa več 10-odstotnega bonusa, ki je veljal lansko leto. Tudi o postopkih vpogleda in ugovora ter posledicah okužbe s koronavirusom smo se pogovarjali z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.Kaj bo z dijaki, ki bodo v času mature zboleli za koronavirusom?Tudi letošnja generacija maturantov bo imela - najbrž zadnja - nekaj prilagoditev na splošni maturi. Zadnja leta njihovega šolanja so bila namreč zaradi izobraževanja na daljavo in drugih omejevalnih ukrepov nekoliko okrnjena, zato bo tudi letos pri nekaterih predmetih veljala večja izbirnost, dovoljenih bo več pripomočkov, na ustnih delih izpita pa bo v poštev prišlo 15 % manj snovi. Ne bo pa več 10-odstotnega bonusa, ki je veljal lansko leto, je povedal De. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra: "T. i. splošnega bonusa med pisanjem ne bo, vendar je bilo to narejeno zelo zavestno. Državne predmetne komisije in državna komisija (za splošno maturo) pričakujejo, da se da vse tiste elemente, ki jih je lanski splošni bonus prinesel, na koncu pri modulaciji navodil za ocenjevanje in pri postavljanju mej za ocene še bolj fino doseči. Tako da tukaj naj maturante ne skrbi, čeprav od daleč izgleda, da je nek bonus okrnjen." Tudi o postopkih vpogleda in ugovora ter posledicah okužbe s koronavirusom smo se pogovarjali z direktorjem RIC-a.

Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.

Na Prvem bomo tudi letos, tako kot že nekaj let do sedaj, naslednji mesec vsak ponedeljek, sredo in petek del našega programa posvetili tudi vsebinam namenjenim maturantom. V oddajah Prvi na maturi bomo pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih kandidatov, ki bodo opravljali poklicno maturo. Z opravljanjem le-te kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja – z uspešno opravljeno poklicno maturo pa kandidati pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.Letošnji sklop oddaj Prvi na maturi začenjamo z vsemi informacijami in novostmi na poklicni maturiNa Prvem bomo tudi letos, tako kot že nekaj let do sedaj, naslednji mesec vsak ponedeljek, sredo in petek del našega programa posvetili tudi vsebinam namenjenim letošnjim maturantom. V oddajah Prvi na maturi bomo pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih kandidatov, ki bodo opravljali poklicno maturo. Z opravljanjem le-te kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja – z uspešno opravljeno poklicno maturo pa kandidati pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.Z dijaki bežigrajske in profesorjem kranjske gimnazije o drugem maturitetnem romanu in primerjavi s Čudežnim Feliksom. S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je "velik", kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad, Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič, ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim. S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah esejaPrvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Nina Kujundžič Lukaček, Filip Borec in Luka Frim.

V zadnji letošnji oddaji Prvi na maturi govorimo o značilnostih književnosti po drugi svetovni vojni, glavnih predstavnik in delih tega zelo pestrega in plodnega odbodja v literaturi. Hkrati razrešujemo tudi terminološko zagato: kaj je moderna, kaj modernizem, kaj postmodernizem? In kam sodi moderni roman? Od eksistencializma, socialnega realizma, intimizma do modernizma in postmodernizma z Nino PrešernLiterarna ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja je obširna, pestra, raznolika, v njej pride na plano svoboda izražanja, ki je všeč tudi mnogim mladim, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina Nina Prešern. Našteje tudi skupne točke, značilnosti literature, ki je nastala po drugi svetovni vojni: "Zdaj sicer zelo posplošujemo, a kaže se bivanjska tema z iskanjem smisla posameznika: kaj je bivanje, v čem je smisel obstoja tukaj in zdaj, kako se to kaže v naših stikih, medčloveških odnosih, koliko konfliktov nastaja na tej ravni. Raziskovanje lastne identitete je drugo tako vprašanje. Kdo sem? Odgovoriti na to vprašanje se zdi lirskemu subjektu ali pripovedovalcu bistveno. Seveda pa se pojavljajo tudi širše družbeno aktualne teme: kako je človek na primer odvisen od slehernega družbenega sistema, kakšna tesnoba nastaja v njem, ko potem v nekem okolju biva in je določen od zunaj. To je v zvezi s temami in motivi. Pri vrstah in zvrsteh pa opazujemo izrazito svobodno polje ustvarjanja. Vidimo avtorje, ki še upoštevajo neke tradicionalne prvine in se k njim čisto načrtno zatekajo, medtem ko se verz, kitica pri drugih avtorjih bistveno spremenita, sprostita. Govorimo o svobodnem verzu, o poigravanju z jezikom, s pesniškimi sredstvi. V pripovedništvu se po drugi svetovni vojni nadaljuje val ali priljubljenost modernega romana, ki je nastal že v prvi polovici 20. stoletja, potem pa se (...) nadaljuje še z drugimi oblikami (na primer z novim romanom, novim novim romanom). Tudi kratke zgodbe pridejo do izraza. V dramatiki pa opazujemo dramo absurda, eksistencialistično dramo, poetično dramo itn."  Književnost je vedno vpeta v širše filozofske in miselne okvire, nič drugače ni bilo po drugi svetovni vojni. V knjižnost (v pripovedništvo in dramatiko) je tako iz filozofije vstopil eksistencializem, ki je poudarjal iskanje smisla v svetu, v katerem ni več boga (Sartre, Camus, pri nas Kocbek). V literarnem ustvarjanju tega obdobja so se uveljavili še modernizem s sodobnim romanom, magični realizem (Marquez, Morisson, Lainšček, Žabot), vplivi avantgard in postmodernizem (Jesih). Pri ustnem delu maturitetnega izpita iz slovenščine je poudarek na slovenskih avtorjih in delih. S pesniško zbirko Pesmi štirih so Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič in Tone Pavček (t. i. intimisti), v pripovedništvu pa Edvard Kocbek z zbirko novel Strah in pogum odprli pot sodobni slovenski književnosti. V oddaji lahko slišite več o drami abdurda, o obdobjih in predstavnikih različnih povojnih generacijah slovenskih pesnikov in pisateljev, razmišljanje o  Šalamunovi pesmi Mrk in o terminoloških zagatah: kaj je moderna, kaj modernizem in kaj postmodernizem.  

Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v Evropi. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem. Zelo pestro in raznoliko obdobje: slovenska moderna, modernizem, avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v svetu. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem. Zadnje desetletje 19. stoletja in prvi dve desetletji 20. stoletja za Slovence sicer niso bili najboljši čas – vsaj na socialno-političnem področju ne: priča smo bili družbenopolitičnim nemirom, strankarskim bojem za oblast, izseljevanju Slovencev, nastajal je proletariat, propadale so kmečke posesti. A, kot se to rado zgodi, smo bili Slovenci v umetnosti, posebej književnosti, v samem vrhu, nam je povedala dr. Breda Marušič, profesorica slovenščine na Šolskem centru Celje, Gimnaziji Lava. "Pomen moderne za Slovence je izjemen. V tem času smo namreč drugič v zgodovini prišli na evropski vrh. Prvič je bilo to v obdobju romantike s Francetom Prešernom, ampak Prešeren je bil samo eden, medtem ko v obdobju moderne je bilo cel kup izjemnih umetnikov - ne smo literatov, tudi arhitektov, kiparjev, slikarjev itn." Slovenska moderna se je uradno začela leta 1899, ko sta izšli pesniški zbirki Erotika Ivana Cankarja in Časa opojnosti Otona Župančiča, končala pa s Cankarjevo smrtjo leta 1918. Omenjeni pesniški zbirki v svojem obdobju sicer nista bili dobro sprejeti, predvsem v katoliških krogih ne, odsevata pa vpliv svetovnih literarnih smeri. Gre torej za odmik od realizma in za vplive dekadence, nove romantike, simbolizma in impresionističnega sloga. Nato pa se pojavijo nove, svobodnejše smeri: modernizem, avantgarde, ekspresionizem in pri nas socialni realizem, več izveste v oddaji.

"Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju sveta, tako čustvenega kot čutnega". Tako je profesorica slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane, Katarina Torkar Papež, v stavku opisala obdobje, o katerem je govora v tokratni oddaji Prvi na maturi.Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju čustvenega in čutnega svetaLetošnja matura je v polnem teku. Kandidati splošne in poklicne mature so večino pisnih delov izpitov že opravili, nekaj jih čaka na nekatere še v tem tednu, naslednji ponedeljek, čez teden dni pa se že začenjajo tudi ustni deli izpitov. Oddajo Prvi na maturi  letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih, miselnih tokovih, ki so jih oblikovali, glavnih predstavnikih in delih, ki bodo maturantom zagotovo v pomoč pri ustnem delu pri slovenščini, ostalim poslušalcem pa prijetna osvežitev splošnega znanja. V petek smo končali pri realizmu, danes nadaljujemo z literaturo in obdobjem fin-de-siecle. "Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju sveta, tako čustvenega kot čutnega". Tako je profesorica slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane, Katarina Torkar Papež, v stavku opisala obdobje, o katerem bo govora v naslednjih minutah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

Literarnemu obdobju romantike je v svetovni književnosti sledil prav nič romantičen odgovor - realitem, pri katerem so pisateljeli težili k objektivnemu opisovanju stvarnosti. Pri nas je bilo nekoliko drugače, Prešernov vpliv se je močno čutil tudi v drugi polovici 19. stoletja. O relaizmu v svetu in pri nas več v oddajo Prvi na maturi. Objektivno opisovanje stvarnosti in estetika grdega v naturalizmuLiterarnemu obdobju romantike je v svetovni književnosti sledil prav nič romantičen odgovor – realizem, pri katerem so pisatelji težili k objektivnemu opisovanju stvarnosti. Profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj Tina Lušina Basaj ga umešča v drugo polovico 19. stoletja: "Zdaj pa niso pomembna čustva, pomembno je realno, stvarno opisovanje razmer, junakov, dogodkov." To pove že samo poimenovanje, ki izhaja iz latinskih besed res, realis – stvar, stvaren …  Gre za odgovor na romantiko, ki so ga spodbudile tudi družbene in kulturne razmere – razvoj meščanske in kapitalistične družbe, filozofske ideje pozitivizma, utilitarizma, empirizma ter razvoj naravoslovnih ved. Izjemni romantični liki zato niso bili več v ospredju, temveč je pisatelje zanimalo predvsem to, kako stvarnost in družbene in politične razmere determinirajo posameznika in vplivajo na njegovo življenje. Do družbe je bil zato zelo kritičen. V tem obdobju se najbolj razvije pripovedništvo, proza, glavni predstavniki tega obdobja pa so Stehdhal (Rdeče in črno), Balzac (Oče Goriot), Flaubert (Gospa Bovary), Zola, Ibsen (Hiša lutk oz. Nora, Strahovi) Tolstoj (Vojna in mir, Ana Karenina), Dostojevski (Zločin in kazen, Bratje Karamazovi), Gogolj (Plašč, Revizor), nekateri med njimi pa so v poznejšem obdobju pisali tudi naturalistična dela (Zola, Ibsen). Ponekod namreč realizmu sledi naturalizem, pove Tina Lušina Basaj: "Gre za poglobljeni realizem, za natančno, fotografsko prijazovanje stvarnosti. V ospredju so ljudje z obrobja, najnižji sloj prebivalstva, na primer brezdomci, prostitutke. Pri naturalizmu gre za trikratno determiniranost, kar pomeni, da je človek določen z dednostjo, dobo in okoljem, v katerem živi. Zanj je značilna tudi estetika grdega." Slovenski realizem Pri nas je bilo nekoliko drugače, vpliv romantike se je močno čutil tudi v drugi polovici 19. stoletja. Tina Lušina Basaj: "Na Slovenskem temu obdobju rečemo med romantiko in realizmom, zato ker je bil Prešernov vpliv tako močen, da se avtorji slovenskega realizma niso mogli znebiti romantičnih lastnosti." Je pa bilo to obdobje taborov, čitalnic in literarnih programov (ti so zelo pomembni) vseeno zelo plodno: ustvarjali so Simon Jenko (Obrazi, Tilka), Fran Levstik (Martin Krpan), Janko Kersnik (Jara gospoda, Ciklamen, Agitator, Kmetske slike), Josip Jurčič (prvi slovenski roman Deseti brat, značajevka Telečja pečenka), Ivan Tavčar (Visoška kronika, Cvetje v jeseni, 4000, Med gorami), Anton Aškerc, Simon Gregorčič. Tako je bil na primer Janko Kersnik predstavnik poetičnega realizma, saj je v svojih delih namreč prikazovanje stvarnega življenja prevlekel s tančico idealizma – gre torej za nekoliko manj resen in s humorjem ali z moralnim naukom začinjen realizem. Slovenci pa smo v tem obdobju dobili tudi prvi slovenski roman, ki sicer ni na seznamu letošnjih besedil, ki jih lahko dijaki izvlečejo za ustni izpit. Pri Desetem bratu gre za analitično zgodbo, saj se zgodba desetega brata razkriva postopno in vpliva na potek aktualnega dogajanja v knjigi … A to ni edino relevantno delo Josipa Jurčiča. Omeniti je treba tudi Telečjo pečenko – značajevko ali obraz. Gre za kratko psihološko novelo, v kateri je Jurčič z ironično distanco realističnega pripovedovalca bralcu podal značajski portret stotnika Bitiča. V oddaji slišimo odlomek iz tega dela, odlomek iz romana Dostojevskega Zločin in kazen v prevodu Marjana Poljanca in deseto pesem iz Jenkovega cikla Obrazi.

Odgovor na razsvetljenstvo, posledica viharništva, tudi francoske revolucije ter vedno močnejšega meščanstva je bilo v književnosti obdobje romantike, ki je zavrnilo razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma in klasicistično urejen in skladen svet. Kaj morajo o tem obdobju vedeti maturanti? O prvi polovici 19. stoletja, ki je bilo zelo pomembno tudi za Slovence, s profesorico slovenščine Tino Lušina BasajOdgovor na razsvetljenstvo, posledica viharništva, tudi francoske revolucije ter vse močnejšega meščanstva, je bilo v književnosti obdobje romantike, ki je zavrnilo razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma in klasicistično urejen in skladen svet. Če je romantika na začetku še imela manjvreden prizvok, saj je označevala nekaj neresničnega, nekaj domišljijskega, kar živi v romanu, pa je pozneje izraz dobil pozitivno konotacijo – čustveno, tudi melanholično doživljanje prepada med stvarnostjo in ideali je postalo plemenito. Več o romantiki nam je povedala profesorica slovenščine iz Gimnazije Kranj Tina Lušina Basaj. "V romantiki so v ospredju čustva, junaki so posebni ljudje, ki močno čustvujejo, zatekajo se v naravo, v sanje in so prepričani, da lahko občutijo največjo srečo ali največjo žalost. Romantični junaki prihajajo iz višjih družbenih slojev, to so junaki, ki so vsega naveličani, ki so sentimentalni, torej pretirano čustveni. Tipična lastnost romantike je tudi svetobolje ali svetožalje, torej melanholičen odnos do sveta. V Romanju grofiča Harolda, to je povest v verzih, pa Byron zapiše: "Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet", kar je še ena tipična romantična lastnost: romantični junak je v sporu z družbo – družbe ne razume, družba pa ne razume njega. Tako pridemo do glavne romantične lastnosti, to pa je razkol med stvarnostjo in ideali, zaradi katerega junak ne more najti nekega zadovoljstva."  Romantika pa je zelo pomembna tudi za Slovence. V tistem obdobju je namreč med slovenskimi intelektualci in avtorji potekala slovenska abecedna vojna, t. i. črkarska pravda. Šlo je za tri vprašanja, pri katerih si dva tabora (če poenostavimo: Jernej Kopitar proti Matiji Čopu in Francetu Prešernu) nista bila enotna. Vprašanje črkopisa – s katero pisavo bomo Slovenci zamenjali bohoričico? Bo to meteljčica (Kopitar) ali gajica (Čop)? Po kateri literaturi se bomo zgledovali? Po srbski ljudski poeziji (Kopitar) ali po zahodnih narodih (Čop)?  Ali je slovenščina dovolj bogat jezik, da bi bila primerna tudi za izobražence, ne le za preproste ljudi? Čop je verjel, da ja, Kopitar, da ne. S Francetom Prešernom smo Slovenci ujeli raven svetovne literature, naš jezik je namreč povzdignil na najvišjo raven, primerno tudi za izobražence. V svojem zrelem obdobju je napisal vrhunske romantične pesnitve, med drugim Krst pri Savici, Sonetje nesreče, Sonetni venec (pesem trikrat peta, 14 sonetov in magistrale, zadnji verz soneta je prvi verz naslednjega soneta, verzi pa se ponovijo v magistralu, z akrostihom Primicovi Julji). Med predstavniki svetovne predromantike je treba opozoriti na delo Trpljenje mladega Wertherja Johanna Wolfganga von Goetheja. Pisemski roman je izšel v času viharništva in weimarske klasike, Goethe pa je s tem svojim zgodnjim delom v takratno pripoved vpeljal nov tip romantičnega človeka – plemenitega, ljubečega, a nesrečnega in tragičnega. S tem romanom je vplival ne le na literaturo, temveč celo na oblačilni stil mladih. Jevgenij Onjegin Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki ga tudi omenjamo v oddaji, pa je roman v verzih.

17. stoletje sta na področju književnosti zaznamovala klasicizem in barok. Klasicizem je z Molierom zaznamoval Francijo, medtem pa pri nas ni pustil veliko sadov. Je pa zato barok na naših tleh prinesel razmah pridig."Klasicizem je bil čas, ko je razum dobil zeleno luč, da usmerja vse ambicije v znanosti, umetnosti in tudi v književnosti"17. stoletje sta na področju književnosti zaznamovala klasicizem in barok. Klasicizem nam je razložila Darja Poglajen, profesorica slovenščine na Gimnaziji Celje - Center: "Klasicizem je temeljil na racionalizmu, tj. svetovni nazor, ki je za najvišje življenjsko načelo postavljal razum. Začetnik racionalizma je bil Rene Descartes, filozof, ki ga poznamo po njegovem znamenitem reku Mislim, torej sem. Klasicizem se je zgledoval po antiki. Veljala so zelo stroga pravila o tem, kaj je v umetnosti dovoljeno. T. i. pridvorna književnost, ki se je razvila na francoskem dvoru, je kot najvišje merilo postavljala razum in skladnost z naravo. Ker je klasicizem zavračal izražanje čustev, se lirika skorajda ni razvila. Priljubljena pa je bila basen v verzih, npr. Lafontainove basni, v prozi pa je nastalo nekaj romanov, npr. roman Madamme de la Fayette Kneginja Klevska, med bolj cenjene književne vrste pa sta po antičnem zgledu spadali tragedija in komedija." V Franciji je vladal Ludvik XIV, ki je umetnike, tudi pisatelje močno podpiral. Eden izmed ključnih je bil Moliere, ki se  je podpisal pod 27 iger, dijaki pa v šoli ponavadi obravnavajo njegovo najbolj znano satirično komedijo Tartuffe, ki tudi danes ponuja precej gradiva za aktualizacijo. "V zgodbi se soočita torej lahkovernost/zaslepljenost, ki ju pooseblja Orgon, in svetohlinstvo, licemerstvo, dvojno moralo, ki jih pooseblja Tartuffe. Sporočilo komedije Tartuffe je brezčasno, saj v vseh časih in prostorih živijo naivni in zaslepljeni ljudje, ki so lahek plen preračunljivim in nemoralnim tartuffom, ki ne izbirajo sredstev za dosego svojih pogosto zelo pritlehnih in umazanih ciljev." Na prehodu v 18. stoletje je začel klasicizem v Franciji počasi zamirati. Širil se je tudi v druge evropske dežele, a se nikjer ni razvil v tako izraziti obliki kot v Franciji – drugje se je prepletal z drugimi vplivi, npr. z barokom. "Za baročni slog so značilni pretirana okrašenost, razkošje barv in oblik, izumetničenost, preobloženost, v literaturi gostobesednost. Bolj kot v književnosti se je ta slog uveljavil v likovni umetnosti." Na Slovenskem se je začel barok uveljavljati proti koncu 17. stoletja, na področju književnosti pa so se razvile baročne pridige, ki so vrh dosegle z Janezom Svetokriškim, priljubljenim pridigarjem, razloži Darja Poglajen. "Dijaki poznajo pridigo NA NOVIGA LEJTA DAN, s katero je nagovoril vernike na novoletni dan l. 1697. Ljudem zelo različnih stanov je svetoval, kako naj živijo, da bodo preživeli leto srečno in zadovoljno. Glavno idejo je podkrepil s konkretnimi zgodbami. V odlomku, ki ga poznajo dijaki, so predstavljene štiri zgodbe: o cesarici Liviji in cesarju Avgustu, o Sokratu in Ksantipi, o kosih in drozgih in o malovrednem možu. Vse štiri zgodbe so služile Svetokriškemu kot zgled ali eksempel – z njim je ponazoril moralni nauk."  

Pri renesansi gre za preporod evropske miselnosti, saj je idejno in kulturno ozadje tega obdobja humanizem. Ta v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem in Špelo Šebenik. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom MegličemŽe ime obdobja nam pove veliko, razloži profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor Drago Meglič: "Izvor je francoski. Predpona re- pomeni nekaj novega, ponovno, naissance pa rojstvo. Torej ponovno rojstvo, preporod, gre pa za preporod evropske miselnosti. Gre za obdobje, ki sega še globoko v srednji vek, tako da srednjega veka in renesanse še ne moremo ostro ločiti in zarezati meje. Hkrati moramo renesansi pridodati gibanje humanizma, ki odkriva antično književnost in jo na novo vrednoti." Humanizem v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde: "Renesančne avtorje in humaniste zanima posameznik, izpostavljajo individualizem, zanima jih harmoničen spoj lepote telesa in duha, lepota čutnega užitka (senzualizem), panteizem in številni drugi -izmi, Bog pa ni več središče." Renesansa se je razvila v italijanskem prostoru v 14. stoletju, trajala pa je do smrti glavnih dveh predstavnikov pozne renesanse leta 1616. Delimo jo na tri obdobja: zgodnja renesansa: Petrarka in Boccaccio, visoka renesansa: Ariosto in Machiavelli, pozna renesansa: Shakespeare in Cervantes. RENESANČNA LIRIKA Po zgledu rimske antične lirike se je s Petrarko razcvetela osebnoizpovedna ljubezenska poezija. Prevzel in nagradil je Dantejev sladki novi stil, ki v središče postavlja ljubljeno žensko, muzo svojega navdiha, ki zaradi svoje nedosegljivosti vzbuja tako bolečino kot hrepenenje. Izmojstril je italijanski sonet, ki je sestavljen iz 14 verzov (11-zložni verz, jambski enajsterec), dvema kvartinama sledita dve tercini. Močno je vplival tudi na poznejšo poezijo (petrarkizem), tudi na Franceta Prešerna in njegove sonete. Drago Meglič pa opozarja na to, da soneta Petrarka ni iznašel, obstajal je že prej, uveljavil ga je že Dante. RENESANČNA PROZA Boccaccio je v svojem osrednjem delu Dekameron, ki velja za prvo veliko delo italijanske pripovedne proze, uveljavil krajše literarno vrsto, novelo. Delo je nastalo okoli leta 1350, natisnjeno je bilo šele sto let po avtorjevi smrti, vključuje pa sto novel. "Novela je literarna vrsta kratkega obsega, ki jo je najbolj uveljavil prav Giovanni Boccaccio. Dijaki morajo povedati, da je zapisana v nevezani obliki, torej v prozni obliki, da izhaja iz stvarnega življenja, da se osredinja na en sam dogodek, da nastopa manj književnih oseb, da se glavno dogajanje odvije okrog enega predmeta (tej posebnosti rečemo sokolja teorija). Novela ima dramatično zgradbo: se stopnjuje, doseže neki vrh, konec je po navadi presenetljiv." Cervantesov Don Kihot je prvi evropski novoveški roman in hkrati parodija viteških romanov. V njem nastopata dva zelo različna literarna lika: idealist, namišljeni vitez Don Kihot, in njegov sluga Sančo Pansa, ki stoji z nogami trdno na tleh. Njuno potovanje spremljajo številne dogodivščine in prigode. RENESANČNA DRAMATIKA William Shakespeare je napisal 36 dram in 154 sonetov (o teorijah, da ni avtor teh del, lahko več slišite v oddaji). V poeziji je razširil drugačno obliko soneta (ne italijanskega), in sicer angleški sonet s tremi prestopno rimanimi kvartinami, ki jim sledi rimano dvostišje kot sklep. Tudi vsebinsko se je oddaljil od izključno ljubezenskih vsebin pesmi. Bolj kot izjemen sonetist je Shakespeare znan kot odličen dramatik. Čeprav renesančni avtorji sledijo antični dramatiki, njegova dramska dela presegajo stroga antična pravila. Junakove usode ne določajo več bogovi, temveč si jo tkejo sami. Prav tako ne upošteva ostre meje med dramskimi vrstami, kar je bilo značilno za antiko. Njegova tragedija Romeo in Julija, na primer, vsebuje tudi elemente komedije (dojilja).

Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij. Pozorno preberite navodila in jim sledite, bodite zbrani, čas si dobro razporedite Pisni izpiti se približujejo, zato bomo v Gymnasiumu govorili o ključnih informacijah, povezanih z letošnjima maturama, in vas spomnili na tiste stvari, na katere morate biti pozorni pri posameznem predmetu: pri angleščini, slovenščini, matematiki, geografiji in psihologiji na splošni maturi. Skupno našim sogovornikom, profesoricam in profesorjem na gimnazijah, zunanjim ocenjevalkam in ocenjevalcem na maturi ter članom državnih predmetnih komisij pa je to, da poudarjajo natančnost branja navodil. Mateja Krumpak z II. gimnazije Maribor celo pravi, da se "v vprašanju lahko skriva že pol odgovora". Poleg tega bodite pozorni na razporeditev časa (naloge, ki jih res ne znate, pustite za konec; pri daljših sestavkih pa si vzemite vsaj 15 minut za osnutek), na to, da niste površni (da pri odgovorih ne manjkajo pike, vejice, merske enote), da pravilno označite naloge, ki jih rešujete, ali odgovore, za katere menite, da so pravilni, ter da pišete čitljivo. Še enkrat povejmo tudi, katere so novosti letošnjih matur: 10–odstotni bonus na vsa nerešena ali nepravilno rešena vprašanja pri pisnih delih izpitov velja tako na splošni kot poklicni maturi. Prav tako je bilo določeno, da bo na ustnih delih izpitov za 15 % manj snovi in vprašanj – katerih vam ne bo treba znati, pa ste izvedeli februarja. Prilagojeni so bili notranji deli izpitov (na primer manjše število obveznih laboratorijskih vaj ali prilagojena strokovna ekskurzija), kjer je bilo le mogoče, je bila sprejeta večja izbirnost nalog ali vprašanj, pri naravoslovnih predmetih bo na poli objavljenih več formul, pri matematiki bo uporaba računala dovoljena pri obeh izpitnih polah. Rezultati poklicne mature bodo znani 7. julija, 10. julij pa je zadnji rok za oddajo pisne zahteve za po vpogledu v pisno dokumnetacijo na šoli. Rezultati splošne mature bodo znani nekaj dni pozneje, in sicer 12. julija. Od takrat pa do 14. julija bo prek uporabniškega računa kandidata na spletnih straneh RIC-a mogoč e-vpogled v izpitno dokumentacijo, ki si jo lahko v teh treh dneh ogledate večkrat. Po vpogledu pa lahko tam oddate tudi ugovor na oceno mature 2021 (33 evrov) ali ugovor na izračun izpitne ocene (6 evrov) pri enem ali več predmetih, k temu pa morate predložiti potrdilo o plačilu stroškov. Ti se vam, če se vam po ponovnem pregledu ocena pri predmetu spremeni, vrnejo. Zadnji dan za oddajo ugovora ali ugovorov je 15. julij 2021.  

V tem tednu oddajo Prvi na maturi posvečamo literarnih obdobjem – njihovim značilnostim, glavnim predstavnikom in delom, ki na maturante čakajo na ustnem delu mature pri slovenščini. V naslednjih minutah se bomo vrnili v srednji vek – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Klemna Laha.O srednjem veku, Božanski komediji in Brižinskih spomenikih s prof. Klemnom LahomSrednji vek traja približno 1000 let. Obdobje srednjeveške književnosti začenjamo navadno z letnico 476, ki v zgodovini označuje leto razpada rimskega imperija, torej konec antičnih civilizacij. Končujemo ga z letom 1492, letom odkritja Amerike, torej prav tako v skladu z zgodovinsko razdelitvijo obdobij. Na srednji vek krepko vplivata fevdalizem in krščanstvo, slednje to obdobje še posebej zaznamuje. Mogoče bi bilo bolje, da bi to obdobje imenovali vmesni vek. Vmesni vek med renesanso in antiko. V srednjem veku so vse tri literarne zvrsti enakomerno porazdeljene, to pomeni, da imamo tako liriko, epiko kot tudi dramatiko. Posebno pozornost je v tem obdobju treba nameniti Danteju Alighieriju in njegovemu veličastnemu delu, versko-alegoričnemu epu Božanski komediji. Je versko-alegorični ep. Verski zato, ker je pesnik z njim predstavil religiozno snov – pekel, nebesa, vice. ALEGORIJA = ponazarjanje kake abstraktne ideje ali pojma s pomočjo konkretnih podob, likov in dejanj (Vergil predstavlja razum, Beatrice predstavlja ljubezen). Sestavljen je iz treh delov: PEKEL, VICE, NEBESA → (uvod + 3 x 33) → ima 100 spevov.  Skozi Pekel ga vodi Vergil.  Skozi raj ga vodi Beatrice.  Različne osebe, liki iz antične mitologije, živali, krščanski svetniki. Srednji vek na Slovenskem se začenja s prvimi znanimi in ohranjenimi besedili v stari slovenščini. Brižinski spomeniki  Nastali so med letoma 975 – 1039 (okoli leta 1000) ob Vrbskem jezeru. Napisal jih je nemški duhovnik. Najverjetneje po predlogi (prepisovanju). Uvrščamo jih v srednjeveško pismenstvo. Izraz pismenstvo označuje cerkveno književnostsrednjega veka, kolikor so jo zapisali in se je ohranila v obliki kratkih zapisov. Med besedilaSlovenskega srednjeveškega pismenstva spadajo: Brižinski spomeniki, Celovški ali Rateški rokopis, Stiški rokopis ... Brižinski spomeniki se imenujejo po bavarskem mestu Freising (po slovensko - Brižinje). Tam so našli zbornik latinskih rokopisov in v njem odkrili 3 zapise v staroslovenskem jeziku. Zbornik so leta 1807 preselili v Münchensko državno knjižnico, kjer ga hranijo še danes.

Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih in predstavnikih. Čeprav je pisni del mature iz slovenščine že za dijaki, pa jih ustni del - književnost - še čaka. V pomoč so jim lahko naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda na v antiki. Gre za obdobje Grkov in Rimljanov, antika je torej ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor.Nov cikel oddaj Prvi na maturi - o literarnih obdobjih. Tokrat o književnosti, ki je postavila temelje evropski književnosti Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih, miselnih tokovih, ki so jih oblikovali, glavnih predstavnikih in delih. Naj jim bodo naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda v antiki. Antika, obdobje Grkov in Rimljanov, je ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor, ki nam je pomagal spoznati antiko, njene predstavnike in značilnosti. "Antika je postavila temelje."  Antično književno obdobje se je začelo s Homerjem, ki je živel v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem, končalo pa šele v 5. stoletju našega štetja. Obsega namreč tako grško kot rimsko kulturo, obe književnosti pa se delita na več različnih obdobij oz. dob. "Rimska antika se je napajala iz grške, povzemala je motive, teme, oblike, zvrsti, ideje, tudi mitologijo. V marsičem je svojo vzornico presegla. Zlasti to velja za komedijo s Terencijem in Plavtom, razvila je tudi satiro, nikoli pa ni dosegla tragedije, kakršno je razvila grška antika." Obe sta se napajali iz mitologije, predvsem iz mita o trojanski vojni (Ilijada in Odiseja) in tebanski kraljevi hiši (Kralj Ojdip in Antigona). Pomembno pri tem je, da človekovo usodo določajo bogovi (za razliko na primer od Shakespearovih dramskih likov), pove Drago Meglič: "Sofoklejevi tragični junaki ne morejo povsem sami vplivati na svojo usodo, ampak so žrtev bogov. Bogovi so tisti, ki odločajo. To je krasno razvidno v tragediji Kralj Ojdip, v kateri Ojdip stori vse, da bi se izognil strašni prerokbi, ampak je zoper voljo bogov enostavno nemočen in bogovi njegovo usodo uravnavajo."  Več o strogih pravilih antične tragedije, značilnosti Homerjevih del, Antigoni, mitih o trojanski vojni in tebanski kraljevi hiši, razliki med grško in rimsko antično poezijo in še čem pa v oddaji!

Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, so letošnji maturanti že odpisali v začetku maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 31. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča, Ireno Štuhec.Izpitna pola II. pri slovenščini čaka na letošnje matraunte 31. majaSlovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, so letošnji maturanti že odpisali v začetku maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 31. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča, Ireno Štuhec, ki opozarja maturante na naslednje: Dijaki radi pozabijo na končna ločila, tudi vejice, včasih zamešajo nekatere termine, ker jih nenatančno preberejo, radi tudi kaj zamenjajo, na primer besedotvorni način, zlaganje, kaj je tvorjenka, ki jo dobimo, zloženka ... Vedeti morajo, kako pišemo izpeljanke, da so vse z malo, recimo norveški gozdovi ... Zelo pomembna je zadnja naloga - zanjo kandidatom ne sme zmanjkati časa, saj prinaša veliko število točk. Ni prav, da jo napišejo na hitro, da potem še črtajo in popravljajo in je vse nerazločno. Obenem se namreč lahko pri tej nalogi točke tudi zelo hitro odštevajo. Pozorni morajo biti na zgradbo besedilne vrste, na to, kaj od njih zahteva, kako je z naslovnikom, sporočevalcem, imenom besedilne vrste - na vse to morajo biti pri pisanju zelo pozorni.  

Dramsko-gledališka smer na umetniški gimnaziji se je pred štirimi leti korenito spremenila. Prvotnim gledališkim vsebinam so dodali filmske vsebine, smer pa je dobila nov naziv: gledališče in film. Maturitetni predmet, ki letos nosi ime Zgodovina in teorija gledališča in filma je tako na maturi že 20 let, a samo gledališki del. Letos maturanti ta predmet prvič pišejo v razširjeni obliki, vključeno je tudi umetnostno področje filma, druga izpitna pola se tako navezuje izključno na filmsko umetnost. Več o predmetu in pripravi nanj pa v naslednjih minutah - Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Jerneja Jaklja, ki na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča letos na ta izpit pripravlja tamkajšnje kandidate.Letos je predmet Zgodovina in teorija gledališča in filma v tej obliki prvič na maturiDramsko-gledališka smer na umetniški gimnaziji se je pred štirimi leti korenito spremenila. Prvotnim gledališkim vsebinam so dodali filmske vsebine, smer pa je dobila nov naziv: gledališče in film. Maturitetni predmet, ki letos nosi ime Zgodovina in teorija gledališča in filma je tako na maturi že 20 let, a zgolj gledališki del. Letos maturanti ta predmet prvič pišejo v razširjeni obliki, vključeno je tudi umetnostno področje filma, druga izpitna pola se navezuje izključno na filmsko umetnost. Več o predmetu in pripravi nanj pa v naslednjih minutah - Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Jerneja Jaklja, ki na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča letos na ta izpit pripravlja tamkajšnje kandidate.  

Vzgoja predšolskega predmeta je temeljni strokovno-teoretični predmet na poklicni maturi za vse tiste, ki na 13 šolah končujejo program predšolska vzgoja. Približno 640 dijakom zadnjih letnikov se na vsakem roku pridruži še kakšnih sto odraslih; predšolska vzgoja je namreč eden izmed bolj priljubljenih programov izobraževanja odraslih. Kaj jih torej čaka, na kaj naj bodo pozorni, ko bodo 10. junija reševali pisni del izpita, in kako naj se pripravijo na ustni del, ki sledi nekaj dni za pisnim? In kako je bilo letos s četrtim predmetom na poklicni maturi iz tega strokovnega področja?Srednješolski program predšolska vzgoja zaključuje okoli 640 dijakinj in dijakovVzgoja predšolskega predmeta je temeljni strokovno-teoretični predmet na poklicni maturi za vse tiste, ki na 13 šolah zaključujejo program predšolska vzgoja. Gre za bolj teoretično znanje, ki so dijaki osvojili v štirih letih šolanja pri različnih strokovnih modulih. Na kaj naj bodo pozorni, ko bodo 10. junija reševali pisni del izpita, in kako naj se pripravijo na ustni del, ki sledi nekaj dni za pisnim? Pri 2. predmetu poklicne mature lahko sicer zberejo 70 točk na pisnem in 30 na ustnem delu. Za oba dela veljajo že znane letošnje prilagoditve poklicne mature. Preverili bomo tudi, kako je (bilo) pri 4. predmetu na maturi - izpitni nastop in zagovor za naziv VZGOJITELJ/VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK. Ker je pouk potekal na daljavo, vrtci pa so bili odprti le za nujno varstvo, nas bo zanimalo, kako so dijaki izvedli izpitne nastope. Naša sogovornica bo Tatjana Zorman z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki je tudi predsednica državne predmetne komisije za vzgojo predšolskega otroka na poklicni maturi.  

Na kar 53 šolah bo letos v izobraževalnem programu ekonomski tehnik pri drugem predmetu izpit iz gospodarstva opravljalo skoraj 1400 kandidatov. Kakšno znanje morajo kandidati pokazati pri tem predmetu, kakšne naloge jih čakajo na pisnem delu in kaj lahko pričakujejo na ustnem delu, ki k celotni oceni prispeva kar 60 % končne ocene. Na kaj morajo biti maturanti pozorni, kje izgubljajo točke po nepotrebnem, kakšnim napakam se z dobro pripravo in nehitenjem lahko izognejo ...? O vsem tem več v pogovoru s profesorico Evo Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, predsednico državne maturitetne komisije za predmetno področje gospodarstva.Koristni nasveti predsednice državne maturitetne komisije za predmetno področje gospodarstvaNa kar 53 šolah bo letos v izobraževalnem programu ekonomski tehnik pri drugem predmetu izpit iz gospodarstva opravljalo skoraj 1400 kandidatov. Kakšno znanje morajo kandidati pokazati pri tem predmetu, kakšne naloge jih čakajo na pisnem delu in kaj lahko pričakujejo na ustnem delu, ki k celotni oceni prispeva kar 60 % končne ocene. Na kaj morajo biti maturanti pozorni, kje izgubljajo točke po nepotrebnem, kakšnim napakam se z dobro pripravo in nehitenjem lahko izognejo ...? O vsem tem več v pogovoru s profesorico Evo Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, predsednico državne maturitetne komisije za predmetno področje gospodarstva. Če ne zaokrožuješ na dve decimalni številki, če ne pišeš zraven valute oz. ustrezne enote, si ob točko.  

Nekaj manj kot tisoč dijakov zaključnih letnikov programa zdravstvena nega, ki jih izvaja 12 slovenskih srednjih šol, vsako leto opravlja poklicno maturo, s katero zaključi šolanje za svoj poklic srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik. To pomeni, da imajo za 2. in 4. predmet na poklicni maturi zdravstveno nego oz. storitev in zagovor s tega področja. Kako je letos s tema izpitoma, kakšne so prilagoditve in kako naj se jih mladi lotijo?Zdravstvena nega kot 2. predmet: pri odgovorih bodite natančni Nekaj manj kot tisoč dijakov zaključnih letnikov programa zdravstvena nega, ki jih izvaja 12 slovenskih srednjih šol, vsako leto opravlja poklicno maturo, s katero pridobijo naziv srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik oz. po novem tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege. To pomeni, da imajo za 2. predmet na poklicni maturi predmet zdravstvena nega, za 4. predmet pa storitev in zagovor (iz tega predmeta). Kako je letos s tema izpitoma, kakšne so prilagoditve in kako naj se jih mladi lotijo? Prilagoditve na poklicni maturi so večje pri 4. predmetu na maturi, saj se storitev povsod ni moglo izvajati na kliničnih oddelkih zdravstvenih in socialnih zavodov. Storitev so zato kandidati opravljali na šoli, kmalu bodo imeli tudi zagovor, Polona Brvar iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje, predsednica državne predmetne komisije za poklicno maturo za zdravstveno nego, pa verjame, da so se dijaki kljub posebnemu letu dobro pripravili na poklicno maturo. Pri zdravstveni negi kot 2. predmetu so prilagoditve take kot pri ostalih maturitetnih izpitih: 10-odstotni bonus na nerešena ali nepravilno rešena vprašanja ter za 15 % manj snovi in lističev z vprašanji na ustnem delu izpita, ki prinaša 40 % ocene. Pri odgovorih (tako na pisnem kot ustnem delu izpita) bodite jasni in natančni, pravi Brvarjeva in da primer: "Odgovor 'Pacienta namestimo v ustrezen položaj' ne pove veliko, treba je konkretno zapisati, v kakšen položaj namestijo pacienta pri določeni intervenciji zdravstvene nege ali pri določenem obolenju, da se to točkuje." Kako se točkujejo strukturirane naloge v pisnem delu izpita in daljše naloge s podvprašanji v ustnem delu, določajo pravila za ocenjevanje, ki se pišejo skupaj z izpitno polo, za ustni del pa vnaprej določijo šole. Če je treba na primer napisati ali povedati 5 dejavnikov, ki vplivajo na določeno situacijo, jih morate za vse možne točke res napisati pet, če napišete le enega ali dva, točk ni. Pri nalogah izbirnega tipa pa se nejasni ali nečitljivi odgovori ocenijo z nič točkami, tako da svoje odgovore pišite čitljivo.  

Izpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi. Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo, kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj.Na kaj morajo biti kandidati pozorni pri pisnih polah, kje izgubljajo največ točk, kako se lahko kar najbolje pripravijo na pisanje domaIzpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi.  Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo,  kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih  in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj. "Najprej je treba dobro prebrati besedilo. Prvo je hitro branje, da se kandidati podrobneje seznanijo z besedilom, nato gredo k nalogam. Naloge je treba reševati postopoma, ker se te navezujejo, so tudi smiselno povezane, niso kar tako nametane v izpitno polo. Začeti je treba s prvo, ta pripelje k drugi, včasih se pri tretji nalogi skriva odgovor, ki je uporaben potem pri peti nalogi in tako naprej. Pri izrazito pomenskih nalogah pa se potem kandidati vračajo k besedilu in podrobnejšemu branju tega." "Naloge naj ne ostanejo nerešene - tudi, če niso popolnoma prepričani o pravilnosti svojega odgovora ali izbire, naj vseeno nekaj napišejo - velikokrat se namreč zgodi, da kandidati znanje imajo, a niso prepričani vanj - zato naj vsekakor rešijo vse naloge."

V naši rubriki Prvi na maturi se tudi v letošnjem šolskem letu posvečano tako splošni kot poklicni maturi in skozi pogovore s profesorji in ocenjevalci podajamo številne koristne nasvete maturantom. Tudi letos je teh na poklicni maturi več kot tistih na splošni. Do današnjega dne je prijavljenih 10. 625 kandidatov, prijave in odjave pa še potekajo. Poklicna matura je sicer precej bolj orientirana na sam poklic, v katerem lahko dijaki po zaključku šolanja že začnejo delati. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več o letošnjih spremembah, ovirah in prilagoditvah na poklicni maturi pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra RS za poklicno izobraževanje.Novosti, posebnosti in prilagoditve, ki čakajo na več kot deset tisoč letošnjih maturantov poklicne matureV naši rubriki Prvi na maturi se tudi v letošnjem šolskem letu posvečano tako splošni kot poklicni maturi in skozi pogovore s profesorji in ocenjevalci podajamo številne koristne nasvete maturantom. Tudi letos je teh na poklicni maturi več kot tistih na splošni. Do današnjega dne je prijavljenih 10. 625 kandidatov, prijave in odjave pa še potekajo. Poklicna matura je sicer precej bolj orientirana na sam poklic, v katerem lahko dijaki po zaključku šolanja že začnejo delati. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več o letošnjih spremembah, ovirah in prilagoditvah na poklicni maturi pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra RS za poklicno izobraževanje.

Na kaj je treba biti pozoren pri reševanju izpitnih pol iz fizike na splošni maturi? Kot pri ostalih predmetih je treba tudi tu pozorno slediti besedilu naloge, biti pozoren na enote in druge malenkosti, ki nam zaradi površnosti lahko uidejo. Pri drugi izpitni poli morate na prvi strani označiti, katere naloge rešujete, profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad in glavni ocenjevalec pri državni predmetni komisiji za fiziko na splošni maturi Peter Gabrovec pa svetuje tudi, da najprej v celoti preberete naloge, da bodite vpogled v to drugo polo, in se nato odločite, katere naloge so vam znane in jih boste reševali. Površni ne smete biti tudi pri označevanju grafov ali vektorjev ter pri zapisovanju odgovorov in enot v odgovoru. Če v odgovoru manjka enota, izgubite točko. Kako pravilno zapisovati enote? Pazite tudi na to, da odgovorite na vsa vprašanja v nalogi - mogoče je naloga napisana na več straneh.Pri drugi izpitni poli med šestimi nalogami izberete tri, tako da lahko izpustite snov, ki vam ne leži ali je niste dobro predelali v šoliNa kaj je treba biti pozoren pri reševanju izpitnih pol iz fizike na splošni maturi? Kot pri ostalih predmetih je treba tudi tu pozorno slediti besedilu naloge, biti pozoren na enote in druge malenkosti, ki nam zaradi površnosti lahko uidejo. Pri drugi izpitni poli morate na prvi strani označiti, katere naloge rešujete, profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad in glavni ocenjevalec pri državni predmetni komisiji za fiziko na splošni maturi Peter Gabrovec pa svetuje tudi, da najprej v celoti preberete naloge, da bodite vpogled v to drugo polo, in se nato odločite, katere naloge so vam znane in jih boste reševali. Površni ne smete biti tudi pri označevanju grafov ali vektorjev ter pri zapisovanju odgovorov in enot v odgovoru. Če v odgovoru manjka enota, izgubite točko. Kako pravilno zapisovati enote? Pazite tudi na to, da odgovorite na vsa vprašanja v nalogi - mogoče je naloga napisana na več straneh.

Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.Pomagajte si z dodatnim slikovnim gradivom, pisnimi viri in dodanimi zemljevidiNotranji del maturitetnega izpita iz zgodovine je že opravljen, 9. junija pa sledi pisni del: 2 izpitni poli s 25 nalogami, za vsako je na voljo 90 minut, vsaka prinaša 40 % ocene. Razen že večkrat omenjenega 10-odstotnega bonusa in prilagojenega notranjega dela izpita drugih prilagoditev pri zgodovini na splošni maturi ni, pravi Špela Frantar, predsednica državne predmetne komisije za zgodovino: "Vsebinskih prilagoditev ni, dijaki se morajo še vedno pripraviti na spološno maturo iz 11 obveznih tem, od tega jih je 7 iz obče zgodovine, 4 pa iz narodne zgodovine." Vsako leto se sicer izkaže, da mladi nekoliko slabše rešujejo naloge iz narodne zgodovine, ugotavlja profesorica zgodovine na Gimnaziji Bežigrad. Pri maturitetnem izpitu iz zgodovine na splošni maturi se bolj kot faktografsko znanje išče razumevanje obravnavane teme, temeljno znanje, razumevanje splošnih pojmov, konceptov in vzročnoposledičnih perspektiv. Špela Frantar pa letošnjim maturantom daje naslednje nasvete: Rešujte stare maturitetne pole, vso potrebno snov pa najdete v obeh potrjenih učbenikih za zgodovino. Sledite navodilom oz. vprašanjem in odgovarjajte tako, kot od vas zahtvevajo: če piše, obkrožite 3 pravilne odgovore, obkrožite 3 in ne 4! Če od vas naloga ne zahteva letnice - je ne napišite, če niste 100-odstotno prepričani, da jo poznate: napačna letnica namreč pomeni napačen odgovor. Pri sestavku označite, katero temo izbirate in nanjo odgovarjate. Pri tej nalogi, ki je vredna več točk, število besed ni pomembno, morate pa odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Pomagajte si z dodatnim slikovnim gradivom, dodanimi pisnimi viri in barvnimi prilogami (zemljevidi).

Maturitetni izpit iz kemije je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Kako je letošnje delo na daljavo vplivalo na pripravo vaj, kakšno znanje preverjata pisna dela in kako se nanju čim bolje pripraviti ter koliko je lahko v pomoč periodni sistem, ki je dodatek izpitu – o vsem tem se je z Matejo Godec, profesorico kemije na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča pogovarjala Tadeja Bizilj.Kako je lahko periodni sistem v pomoč in kdaj morajo maturanti začeti ponavaljati snov za ta izpit na maturiMaturitetni izpit iz kemije je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Kako je letošnje delo na daljavo vplivalo na pripravo vaj, kakšno znanje preverjata pisna dela in kako se nanju čim bolje pripraviti ter koliko je lahko v pomoč periodni sistem, ki je dodatek izpitu – o vsem tem se je z Matejo Godec, profesorico kemije na ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča pogovarjala Tadeja Bizilj. Točke maturanti pogosto izgubljajo zaradi površnosti. Niso pozorni pri zapisovanju organskih formul, kjer mora biti zelo jasno zapisano, katera dva atoma sta povezana. Točke izgubljajo, če ne zapišejo enot pri računskem rezultatu. Ali če pozabijo dvosmerno puščico pri enačbah ravnotežja. Včasih tudi pri kakšni enostavnejši nalogi ne zapišejo postopka pri računskih nalogah, ampak samo rezultat, tudi to ni v redu, ali pa rezultat morebiti preveč ali celo nepravilno zaokrožijo. Vse te napake so stvar površnosti in hitenja, ki pa ni potrebno.  

Izpit iz sociologije na maturi je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, po besedah Jerneja Jaklja, profesorja sociologije na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, bodo kandidati pri tem delu letos zelo uspešni, saj so skozi delo na daljavo v navezah s svojimi profesorji nemoteno lahko opravljali individualne razgovore, zbirali teoretično gradivo in prek intervjujev ter anket dobili tudi vse gradivo, ki so ga za izdelavo potrebovali. Kakšni so nasveti profesorja pri pisnem delu izpita, zakaj se morajo kandidati držati izbrane teme, zakaj konceptni list ne sme ostati prazen in kako naj kandidati ponovijo snov teden dni pred izpitom – o vsem tem pa več v naslednjih minutah. S profesorjem Jakljem, ki je tudi zunanji ocenjevalce na maturi, se je pogovarjala Tadeja Bizilj. Kako izbrati prave teme in eseje, kako si razporediti čas pisanja in zakaj koncepti list ne sme ostati prazenIzpit iz sociologije na maturi je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, po besedah Jerneja Jaklja, prof. sociologije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, bodo kandidati pri tem delu letos zelo uspešni, saj so skozi delo na daljavo v navezah s svojimi profesorji nemoteno lahko opravljali individualne razgovore, zbirali teoretično gradivo in prek intervjujev ter anket dobili tudi vso gradivo, ki so ga za izdelavo potrebovali. Kakšni so nasveti profesorja pri pisnem izpitu, zakaj se morajo držati izbrane teme, zakaj konceptni list ne sme ostati prazen in kako naj kandidati ponovijo snov teden dni pred izpitom pa več v naslednjih minutah. S profesorjem Jakljem, ki je tudi zunanji ocenjevalec na maturi, se je pogovarjala Tadeja Bizilj. Izpitna pola 1: Temeljito preberite prav vsa vprašanja in se po tehtnem premisleku odločite, kateri dve od štirih tem boste izbrali. Ne samo pogledati naslove in se odločiti samo na podlagi tega. Za to namenite 10-15 minut časa, ki ga je več kot dovolj – in potem se držite tega, ne dvomite v svoje odločitve in ne menjajte teme več. Bodite pozorni pri navodilih in glagolih ter tem, kaj od vas zahtevajo – če piše »navedite« ali »naštejte« štiri razloge ali če piše »obrazložite«, »predstavite« štiri razloge za razpad družine, ni enako. Izpitna pola 2: Izberite esej in se ga držite Koncepta lista ne smeta ostati prazna. Pred maturo čim večkrat ponovite učno snov in zaupajte v svoje znanje!

Nemščino lahko kandidati na maturi opravljajo na osnovni in višji ravni. Na obeh ravneh morajo pokazati znanje tako na pisem kot ustnem delu. Letos imajo kandidati bonus pri ustnem delu, kjer so morali učitelji iz izpitnega kompleta (35 listkov) izločiti 5 listkov na obeh ravneh – s tem se je omogočilo, da število izpitnih vprašanj za ustni izpit skrčijo za 15 % in izločijo vsebine, ki zaradi šolanja na daljavo ne bodo v celoti obdelane oz. utrjene. O maturitetnem izpitu iz nemščine več v naslednjih minutah - s profesorico nemščine, Vesno Arh in magisto Rado Legat Benedik, profesorico nemščine in magistrico znanosti iz nemškega jezika, ki poučujeta nemščino na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.O tem, kaj je najpomembnejše pri nemščini na maturi in na kaj vse morajo biti pozorni maturanti pri tem predmetuNemščino lahko kandidati na maturi opravljajo na osnovni in višji ravni. Na obeh ravneh morajo pokazati znanje tako na pisem kot ustnem delu. Letos imajo kandidati bonus pri ustnem delu, kjer so morali učitelji iz izpitnega kompleta (35 listkov) izločiti 5 listkov na OR in VR – s tem se je omogočilo, da število izpitnih vprašanj za ustni izpit skrčijo za 15 % in izločijo vsebine, ki zaradi šolanja na daljavo ne bodo v celoti obdelane oz. utrjene. O maturitetnem izpitu iz nemščine več v naslednjih minutah - s profesorico nemščine, Vesno Arh in mag. Rado Legat Benedik, profesorico nemščine in magistrico znanosti iz nemškega jezika, ki poučujeta nemščino na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj. Maturanti naj uporabijo pri pisanju daljših pisnih sestavkov SOS strategijo: sammeln – ordnen – schreiben, torej zberi, uredi in piši. Dijak naj se odloči za temo, uredi misli, kaj bo zapisal v uvod, jedro, zaključek, tako da ne pride do ponavljanja misli. Besedišče, ki mu manjka takrat, tudi poišče v slovarju vnaprej. Pomembno je, da je v sestavku neka rdeča nit, da niza argumente, da lepo tečejo in da so ti argumenti podprti s primeri.    

Lani je bila na splošni maturi najbolj priljubljen izbirni predmet geografija – pisalo jo je 1.629 kandidatov, eden več kot psihologijo. Tudi letos sta to najbrž predmeta, ki ju je izbralo največ maturantov. In če smo v sredo govorili o psihologiji, oddajo najdete na radioprvi.si in med podcasti Prvi na maturi, smo danes povedali, na kaj bodite pozorni pri geografiji. Nasvete je dala Mateja Krumpak, profesorica geografije in tajnik splošne mature na II. gimnaziji Maribor.Pozorno preberite navodila - v njih se skriva že pol odgovoraLani je bila na splošni maturi najbolj priljubljen izbirni predmet geografija – pisalo jo je 1.629 kandidatov, eden več kot psihologijo. Tudi letos sta to najbrž predmeta, ki ju je izbralo največ maturantov. In če smo v sredo govorili o psihologiji, oddajo najdete na radioprvi.si in med podcasti Prvi na maturi, smo danes povedali, na kaj bodite pozorni pri geografiji. Nasvete je dala Mateja Krumpak, profesorica geografije in tajnik splošne mature na II. gimnaziji Maribor.

V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.Novosti, primerjava glavnih protagonistov in konkretna navodila za pisanjeKako napisati dober maturitetni esej, kako ga ocenjevalci ocenjujejo, kaj so najpogostejše napake pri pisanju in koliko subjektivnega mnenja lahko vanj vključite? Odgovore izveste v oddaji, v kateri smo opozorili tudi na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in ponovili ključne ideje, motive in like iz obeh obveznih delih (o tem smo že govorili tudi oddajah Studio ob 17h 12. in 19. aprila, vse pa najdete tudi na naših spletnih straneh in v podcastu Prvi na maturi). Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov, kje lahko vlečemo vzporednice med njima, v čem se razlikujeta? Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.

Izpit iz psihologije je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, ostali del ocene prinaša pisni del, ki je sestavljen iz treh delov. Kako se ti ocenjujejo, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju, čemu je namenjen konceptni list, koliko je pri pisanju prostora za lastno interpretacijo definicij in koliko lahko kandidati pri nalogah izhajajo iz lastnih mnenj in prepričanj – o vsem tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.Kako pomemben je konceptni list, koliko je lahko v eseju subjektivnega mnenja in za kaj se najpogostje izgublja točkeIzpit iz psihologije je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, ostali del ocene prinaša pisni del, ki je sestavljen iz treh delov. Kako se ti ocenjujejo, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju, čemu je namenjen koncepti list, koliko je pri pisanju prostora za lastno interpretacijo definicij in koliko lahko kandidati izhajajo iz lastnih mnenj in prepričanj – o vsem tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Predlagam, da v trenutku, ko dobijo pred seboj izpitno polo, preizkusijo tehniko samoinštrukcij. V mislih si rečejo: poznaš snov, mnogo učenja je za teboj, pozorno preberi navodila, pomisli, oblikuj odgovor in uspeh je zagotovljen ?.

V drugi maturitetni epizodi Studia ob 17.00 o dobrem pisanju in romanu Pera Pettersona S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante četrtega maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Razmerja med generacijami, obvezno delo pa tudi roman Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona. V tokratni oddaji več o delu, glavnih osebah, odnosih, tematiki in primerjavi z Vojnovićevim romanom Figa, pa tudi o tem, kako napisati dober esej in kako se lahko kandidati izognejo najpogostejšim napakam pri pisanju in s tem nepotrebnemu izgubljanju točk. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: Timotej Pukšič, Lan Patrick Pal, Teja Sapač, Vanessa Pukšič in Anja Pušenjak ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec. V drugi maturitetni epizodi Studia ob 17.00 o dobrem pisanju in romanu Pera PettersonaS pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante četrtega maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Razmerja med generacijami, obvezno delo pa tudi roman Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona. V tokratni oddaji več o delu, glavnih osebah, odnosih, tematiki in primerjavi z Vojnovićevim romanom Figa, pa tudi o tem, kako napisati dober esej in kako se lahko kandidati izognejo najpogostejšim napakam pri pisanju in s tem nepotrebnemu izgubljanju točk. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: Timotej Pukšič, Lan Patrick Pal, Teja Sapač, Vanessa Pukšič in Anja Pušenjak ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.

Že prejšnji petek smo rubriko Prvi na maturi namenili angleščini na splošni maturi in opozorili na letošnje novosti ter med drugim govorili o tem, kako se dobro pripraviti na slušno razumevanje pri izpitu ter na ustni del izpita. V naslednjih minutah pa se bomo osredinili na pisna sestavka, ki čakata pri angleščini na maturante. Kaj vse ocenjevalci ocenjujejo pri tem delu, zakaj je pomemben osnutek, kako naj si porazdelijo čas pisanja in s čim lahko kandidati navdušijo ocenjevalce – o vsem tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Liso Mislej Vončina, magistro profesorico angleščine in ustanoviteljico spletne platforme Razturi na maturi. Pomembnejša je vsebina, za osnutek naj porabijo kakšno minuto več, ker jim bo to močno olajšalo pisanjeTako na osnovni kot višji ravni morajo dijaki napisati dva pisna sestavka. Na obeh nivojih morajo pri prvem pisnem sestavku napisati esej ali neko uradno pismo v eni od stalih sporočanjskih oblik, zanj imajo na voljo 30 minut. Na osnovni ravni je ta lahko dolg 120 do 150 besed, na višji od 150 do 180 besed. Daljši sestavek je na osnovni ravni lahko dolg med 220 in 250 besed, na višji med 250 in 300 besed, zanj imajo 60 minut za pisanje. Časa za pisanje je torej dovolj, pri številu besed morajo biti pozorni, da jih ni premalo, saj člahko točke izgubijo tudi za to. Zelo pomemben del pisanja sestavkov je dober osnutek, je povedala Lisa Mislej Vončina, magistra profesorica angleščine in ustanoviteljica spletne platforme Razturi na maturi. Z osnutkom si lahko zelo lepo začrtamo celoten sestavek, predvsem pa vnaprej dobro razmislimo o argumentih, ki jih bomo uporabili pri pisanju. Če si ne naredimo dobrega osnutka, se lahko zelo hitro zapletemo med pisanjem in se morda celo preveč osredotočimo na eno iztočnico, na druge stvari pa pozabimo. Naj dijaki raje porabijo kakšno minuto več za dober osnutek, dober plan, ker jim bo to močno olajšalo pisanje. Kandidati imajo v tej izpitni poli tudi možnost uporabe enojezičnih in dvojezičnih slovarjev. A Lisa Mislej Vončina opozarja, da se na slovarje ni pametno preveč zanašati. Slovar je super pomiritev pri maturi. Je pa dobro, da si zorganizirajo pisanje tako, da slovar odprejo šele na koncu, ko so večino že napisali, zato da z listanjem po slovarju vmes ne izgubijo nekega zanosa, ki ga imajo pri pisanju. Lahko pa si sproti označujejo besede in ko zaključijo vse v grobem, odprejo slovarje in te besede preverijo še tam. Sogovornica še svetuje, da lahko kandidati naredijo vtis na ocenjevalce tako, da uporabijo kakšen idiom ali kakšno frazo, ki bo besedilo popestrilo in ga dvignilo na višji nivo. Vedno  je dobro imeti pripravljene kakšne besede ali besedne zveze, ki se jih da uporabiti v različnih kontekstih; kakršnakoli retorična sredstva, morda neklasično retorično vprašanje v uvodu ali zaključku ali zahtevnejše stavčne strukture - vse to so stvari, ki se jih ocenjevalci razveselijo in to pri ocenjevanju tudi nagradijo.  

Med obveznimi predmeti na splošni maturi je angleščina tista, ki maturantom povzroča najmanj preglavic. Kandidati lahko izbirajo, ali bodo izpit opravljali na osnovni ali višji ravni, na obeh jih čakata pisni del, ki je sestavljen iz pisnega in slušnega razumevanja, ter ustni del. O letošnjih novostih pri angleščini na maturi, o nasvetih za dobro pripravo in najpogostejših napakah, ki jih maturanti delajo pri tem izpitu, se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Liso Mislej Vončina, magistrico profesorico angleščine in ustanoviteljico spletne platforme Razturi na maturi. Ne bojte se slušnega razumevanja, skozi pogovor čim več vadite za ustni del in dobro preberite knjigiMed obveznimi predmeti na splošni maturi je angleščina tista, ki maturantom povzroča najmanj preglavic. Kandidati lahko izbirajo ali bodo izpit opravljali na osnovni ali višji ravni, na obeh jih čakata pisni del, ki je sestavljen iz pisanja in slušnega razumevanje ter ustni del. Poleg splošnega bonusa, ki obsega 10 odstotkov na neuspešno opravljeni zunanji del izpita, je letošnja olajšava pri angleščini za maturante ta, da bodo pri osnovni ravni pri eseju dobili dva naslova in bodo tako lahko izbirali, na katero temo bodo pisali. Podobno bo tudi pri višjem nivoju, kjer bodo za esej o književnih delih imeli možnost izbire med dvema naslovoma. Pri ustnem delu Lisa Mislej Vončina, magistra profesorica angleščine in ustanoviteljica spletne platforme Razturi na maturi svetuje vajo. Svetujem, da dijaki pri pripravi na ustni del izpita čim več vadijo, se čim več pogovarjajo v angleščini med seboj. Tako pri izpitu ne bodo nervozni, vzdušje bo bolj sproščeno, besede jim bodo lažje šle z jezika in tudi rezultat bo temu primerno uspešen. Ustni del predstavlja 20 odstotkov celotne ocene, trši oreh je pisni del, ki obsega tudi slušno razumevanje, ki je večkrat tarča kritik in jeznih napadov. Dijaki naj do mature naredijo vsaj eno slušno razumevanje na teden, kajti z vajo se tukaj rezultati močno in hitro izboljšujejo. Hkrati, ko delajo te vaje, se tudi njihova samozavest pri tem delu izpita dvigne. Tudi, če jih zagrabi panika, ko po prvem poslušanju nimajo še vseh odgovorov, dobro vedo, da je pred njimi še drugo poslušanje. Tako se lahko pri drugem poslušanju skoncentrirajo le na te odgovore ali pa, v primeru, da so pri prvem poslušanju že vse rešili, samo preverijo svoje odgovore. Tako na osnovni kot na višji ravni pridejo v poštev književna dela, ki jih je treba dobro poznati. Poleg prebranih knjig je osnova za dobre rezultate pri pisnem delu izpita tudi dobro bralno razumevanje, praktično poznavanje in raba jezika in pisno izražanje. Pri bralnem in slušnem razumevanju ocenjevalci ne odštevajo točk za napačno zapisane besede. Če torej napišejo bicycle (kolo) brez črke y ali s črko i namesto y, ne bodo dobili odbitka točk. A pozor. Če ima napačno napisana beseda drugačen pomen oz. se njen pomen podvoji – na primer, če želijo napisati hoping v pomenu upanje in napišejo to besedo z dvema črkama p – hopping, se pomen besede spremeni (skakati), zato se točka v tem primeru odšteje. Nekaj koristnih nasvetov za dober uspeh na maturi pri angleščini ste slišali, v naslednji, ponedeljkovi rubriki Prvi na maturi pa več o pisnih sestavkih, ki čakajo na maturante pri angleščini, o tem, kaj vse se tam ocenjuje, zakaj je pomemben osnutek, kako naj si porazdelijo čas pisanja in s čim lahko kandidati navdušijo ocenjevalce.

Za vajo so sicer še vedno uporabne stare izpitne pole, nov sistem reševanja so mladi že lahko usvojili na spomladanskem predmaturitetnem izpitu. Po pomoč ali dodatno razlago se lahko zatečejo tudi k svojim profesorjem matematike, mi pa jim ponujamo nekaj konkretnih navodil in nasvetov za pisanje matematike na splošni maturi.Pazite na podrobnosti, enote in decimalke v odgovoru ter zapišite vse razmisleke in postopke reševanjaV tokratni oddaji Prvi na maturi sledijo konkretni napotki in nasveti za pisanje matematike. Teste v šoli mladi rešujete 45, največ 90 minut, letos pa bo za matematiko na splošni maturi prvič na voljo dvakrat po 90 minut. To je posebna izkušnja, pravi mag. Jaka Erker, profesor matematike in ravnatelj Gimnazije Šentvid. Za vajo so sicer še vedno uporabne stare izpitne pole, nov sistem reševanja ste že lahko usvojili na spomladanskem predmaturitetnem izpitu, po pomoč ali dodatno razlago pa se lahko zatečete tudi k svojim profesorjem matematike, je prepričan Erker, ki je z nami delil nekaj koristnih napotkov za reševanje maturitetnih pol: Na izpit pridete dovolj zgodaj, torej 20 minut pred izpitom: da se umirite, izveste vsa navodila, vzamete pripomočke in odložite telefon na ustrezno mesto. Najprej rešite naloge, ki jih prepoznate in znate, ter se nato vrnite na tiste, ki vam bodo vzele nekaj več časa. Pri reševanju uporabljajte dovoljene pripomočke - letos je pri obeh polah dovoljena uporaba žepnega računala, objavljenih bo tudi več formul. Bodite pozorni na podrobnosti in točne zapise enot, decimalk, funkcij. Zaokrožujte na toliko decimalk, kot zahteva naloga, ne pozabite na odgovore in v njih na prave enote. Pri vektorjih mora biti na primer jasno, ali označujete objekt ali dolžino vektorja. Na polo ne zapisujte preveč formul - torej tistih, ki jih ne potrebujete ali so celo napačne. Za nekorektne zapise se lahko odšteje točka. Na izpitno polo zapišete svoj razmislek in ves postopek reševanja naloge, ne le rezultata. Zunanji ocenjevalci morajo slediti vašemu toku misli in skupaj z vami priti do odgovora. Če ste se lotili naloge večkrat, jasno označite tisti postopek, za katere želite biti ocenjeni.  

Četrtega maja se bo s pisanjem šolskega eseja začela letošnja splošna matura, ki bo zaradi nenavadnega šolskega leta nekoliko prilagojena. Katere so prilagoditve in kako so z njimi zadovoljni dijaki, izveste v prvem Studiu ob 17.00, letos namenjenemu maturitetnemu eseju. V njem se poglabljamo tudi v prvo obvezno maturitetno čtivo. Voditeljica Špela Šebenik in sogovornice iz Gimnazije Ledina analizirajo glavne teme, like in motiva romana Figa Gorana Vojnovića. Gostje: dijakinje Gimnazije Ledina Ajda Trček, Ema Jeras Zarabec, Nana Živič Pavček in Tamara Bizilj ter njihova profesorica slovenščine Nina Prešern. V prvi maturitetni epizodi Studia ob 17.00 o prilagoditvah pri maturi in prvem romanuČetrtega maja se bo s pisanjem šolskega eseja začela letošnja splošna matura, ki bo zaradi nenavadnega šolskega leta nekoliko prilagojena. Katere so prilagoditve in kako so z njimi zadovoljni dijaki, izveste v prvem Studiu ob 17.00, letos namenjenem maturitetnemu eseju. V njem se poglabljamo tudi v prvo obvezno maturitetno čtivo. Voditeljica Špela Šebenik in sogovornice iz Gimnazije Ledina analizirajo glavne teme, like in motiva romana Figa Gorana Vojnovića. Gostje: dijakinje Gimnazije Ledina Ajda Trček, Ema Jeras Zarabec, Nana Živič Pavček in Tamara Bizilj ter njihova profesorica slovenščine Nina Prešern.

Matematika na splošni maturi je šla čez določene spremembe, tem pa so se pridružile še olajšave zaradi poteka letošnjega šolskega leta. 10-odstotni bonus bo veljal pri vseh predmetih na nerešeni ali neuspešno rešeni del izpita, prav tako bo tudi na ustnih izpitih pri matematiki (kot pri drugih predmetih) za 15 % manj tem in vprašanj, posebej pri matematiki pa bosta veljali še dve prilagoditvi: uporaba računalnika bo dovoljena pri obeh izpitnih polah, kandidati pa bodo imeli v prilogi natisnjenih več formul kot pretekla leta. Maturitetni poli sta se spremenili, hkrati letos veljajo dodatne prilagoditve zaradi izobraževanja na daljavoMatematika na splošni maturi je šla čez določene spremembe, tem pa so se pridružile še olajšave zaradi poteka letošnjega šolskega leta. 10-odstotni bonus bo veljal pri vseh predmetih na nerešeni ali neuspešno rešeni del izpita, prav tako bo tudi na ustnih izpitih pri matematiki (kot pri drugih predmetih) za 15 % manj tem in vprašanj, posebej pri matematiki pa bosta veljali še dve prilagoditvi: uporaba računalnika bo dovoljena pri obeh izpitnih polah, kandidati pa bodo imeli v prilogi natisnjenih več formul kot pretekla leta. Mag. Jaka Erker, profesor matematike in ravnatelj Gimnazije Šentvid, je prepričan, da so spremembe dobre, saj časovno razbremenjujejo mlade, z več formulami in računalniki pa bodo mladi med reševanjem občutili manj pritiska in stresa. Že nekaj časa velja, da kandidati na splošni maturi nekoliko slabše rešujejo naloge iz vektorjev in kotnih funcij, nekoliko je zapostavljena tudi geometrija, pove naš sogovornik, ki pa odsvetuje kakršno koli preračunljivost glede učenja snovi. Res je, da je ponavadi na maturi le ena naloga iz vektorjev, a to ni nujno, opozarja Erker. Zato odsvetuje, da bi kdo na pripravah namerno preskočil kakšno poglavje. Po novem bodo kandidati pri matematiki (tako na višji kot nižji ravni) pisali 2 izpitni poli po 90 minut. Poli vsebujeta 8 kratkih in 6 strukturiranih nalog na nižji  ter 6 krajših strukturiranih in 2 strukturirani nalogi na višji ravni. Tako se je matematika izenačila s časi reševanj drugih maturitetnih predmetov.

V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.Avtor je odgovarjal na vprašanja maturantov V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek, saj vključuje teme, ki nagovarjajo maturante: iskanje identitete in doma, iskanje ravnovesja med ljubeznijo in svobodo, vprašanje resnice, bežanje pred odgovornostjo in življenjem samim, teža razočaranja ... Goran Vojnović: "Še vedno se zdrznem ob frazi obvezno čtivo. Verjamem, da branje ne bi smelo biti obvezno. Knjig je ogromno in mislim, da bi vsak moral najti knjigo, ki mu je blizu - ali kar zadeva temo ali načina pripovedi. Se pa zavedam, da mora obstajati maturitetni esej in nekaj, čemur se reče obvezno čtivo. In ko sem slišal, da je Figa izbrana na maturo, sem imel mešane občutke. Po eni strani je to velik kompliment za moj roman. Dobiš 7 tisoč bralcev, na obiskih na šolah pa dragocen vpogled v to, kako mladi berejo tvojo knjigo, česar sicer na literarnih dogodkih ne dobiš. Po drugi strani pa veš, da boš del osebnih zgodb in da ne bodo vse srečne. Da del dijakov tega eseja ne bo opravil tako, kot si ga želi, in boš ostal v njihovem spominu kot ena travma. Ki bo sčasoma sicer zbledela, kot zbledijo vse te srednješolske travme, a vseeno imaš še vedno občutek, da te bodo lahko na ulici kakšne oči malo bolj grdo pogledale." Goran Vojnović Dan Grabnar Gitica Jakopin Pia Džakulin V studiu Radia Slovenija ...

Splošna in poklicna matura se približujeta, v soboto se bosta začeli s pisanjem maturitetnih pol iz angleškega jezika, v ponedeljek sledi materinščina. Maturanti so gotovo že pripravljeni, ker je letošnja situacija vseeno nekoliko drugačna kot pretekla leta, pa smo v zadnji oddaji Prvi na maturi izvedeli, kakšna bodo pravila obnašanja na maturi. Kdaj je treba nositi maske in kdaj ne, kako bo med odmori in s prihodi v šolo? Kakšne so novosti pri ustnih izpitih in objavi rezultatov?Pravila obnašanja na letošnji poklicni in splošni maturi ter novosti pri ustnih izpitih in objavi rezulatovSplošna in poklicna matura se približujeta, v soboto se bosta začeli s pisanjem maturitetnih pol iz angleškega jezika, v ponedeljek sledi materinščina. Maturanti so gotovo že pripravljeni, ker je letošnja situacija vseeno nekoliko drugačna kot pretekla leta, pa smo v zadnji oddaji Prvi na maturi izvedeli, kakšna bodo pravila obnašanja na maturi. Kdaj je treba nositi maske in kdaj ne, kako bo med odmori in s prihodi v šolo? Kakšne so novosti pri ustnih izpitih in objavi rezultatov? Na Državnem izpitnem centru so prepričani, da večjih logističnih izzivov obe maturi ne prinašata, saj so dijaki zaključnih letnikov že drugi teden ponovno na šolah in sta je že vzpostavila ritem in nov način obnašanja na šoli. Maske bo treba, tako kot že te dni, nositi ob prihodu v šolo in do razreda, med samim pisanjem pa ne. Med odmori zapuščanja razreda ne bo. Izjema je seveda odhod na stranišče, tudi malico ali prigrizek se bo pojedlo v razredu. Maturanti bodo lahko med odmorom med izpitnima polama seveda vstali, se pretegnili, prezračili razred in prigriznili, a ven iz razreda ali šole ne bodo smeli iti. Novost se obeta tudi pri ustnih izpitih: izvlečena vprašanja ne bodo več romala nazaj na kup, temveč v kpš, tako da naslednji dijaki ne bodo mogli dobiti istega vprašanja. Prav tako so se vsi pristojni dogovorili za možnost spremembe enega izmed vprašanj, nam je razložil dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra. “Po žrebanju listka bosta lahko kandidat in njegov učitelj, ki je praviloma učitelj spraševalec pri določenem predmetu, skupaj ugotovila, da je eno vprašanje na listku takšno, ki ga v šoli niso uspeli dobro predelati. In bo prvič – tega ni bilo še nikoli – imel učitelj pravico v soglasju s kandidatom zamenjati vprašanje.” 

V naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tokrat bomo pogledali v maturitetne pole predmeta gospodarstvo. Tega bo od 8.654 kandidatov poklicne mature opravljalo kot drugi predmet več kot 1000 kandidatov. Letošnja sprememba je ta, da so šole dobile izpitne pole, ki jih je pripravila posebna delovna skupina pod okriljem CPI-ja (Centra RS za poklicno izobraževanje). Naslednje leto bo matura eksterna, tako da so letošnjo poimenovali poskusno eksterna. Več pa profesorica Eva Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, ki je tudi predsednica šolske maturitetne komisije in članica državne komisije za predmetno področje gospodarstva. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.Več kot 1000 ekonomskih tehnikov bo opravljalo izpit iz gospodarstva kot drugi predmet na poklicni maturiV naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tokrat bomo pogledali v maturitetne pole predmeta gospodarstvo. Tega bo od 8.654 kandidatov poklicne mature opravljalo kot drugi predmet več kot 1000 kandidatov. Letošnja sprememba je ta, da so šole dobile izpitne pole, ki jih je pripravila posebna delovna skupina pod okriljem CPI-ja. Naslednje leto bo matura eksterna, tako da so letošnjo poimenovali poskusno eksterna. Več pa profesorica Eva Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, ki je tudi predsednica državne maturitetne komisije za predmetno področje gospodarstva. “Dve pisni poli dobijo dijaki – vsako lahko rešujejo 45 minut. Prvo polo dijaki rešijo zelo hitro, v 15-20 minutah, a so pri tem včasih površni, zato zelo hitro pride do napak in odbitkov točk. Svetujem jim, da najprej dobro preberejo naslovnico, točno preberejo navodila pri vsaki nalogi, če piše, da morajo nekaj obrožiti, naj obkrožijo in ne delajo križcev ali česa drugega. Morda je dobro, da na začetku pregledajo celotno polo – in takoj vidijo, kaj znajo in česa ne – in si tako pri vprašanjih, kjer niso povsem prepričani o odgovoru, vzamejo več časa. Pri drugi poli znajo imeti več časovnih težav, ker so naloge strukturirane – zato naj bodo pozorni na čas reševanja nalog.”

V naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih dijakov, ki bodo opravljali poklicno maturo. V zaključnih letnikih programov srednjega strokovnega izobraževanja je letos vpisanih 7.039 dijakov, v programih poklicno – tehniškega izobraževanja 1.450 dijakov in v programih poklicnih tečajev 165 dijakov, skupno torej 8.654 kandidatov za poklicno maturo. Poklicna matura je sicer precej bolj orientirana na sam poklic, v katerem lahko dijaki po zaključku šolanja že začnejo delati. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več o letošnjih spremembah na poklicni maturi pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra RS za poklicno izobraževanje. Kakšne spremembe so letos pri drugem in četrtem predmetu?V naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih dijakov, ki bodo opravljali poklicno maturo. V zaključnih letnikih programov srednjega strokovnega izobraževanja je letos vpisanih 7.039 dijakov, v programih poklicno – tehniškega izobraževanja 1.450 dijakov in v programih poklicnih tečajev 165 dijakov, skupno torej 8.654 kandidatov za poklicno maturo. Poklicna matura je sicer precej bolj orientirana na sam poklic, v katerem lahko dijaki po zaključku šolanja že začnejo delati. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več o letošnjih spremembah na poklicni maturi pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra RS za poklicno izobraževanje.  

Kako napisati dober maturitetni esej, po katerih merilih ga ocenjujejo in katere so najpogostejše napake? O tem v tretjem Studiu ob 17h, namenjenem letošnjemu maturitetnemu eseju. V njem primerjamo tudi vsa 4 obvezna dela in se poglabljamo v Cankarjevo dramatiko. Špela Šebenik in Tadeja Bizilj gostujeta pri profesorici in dijakih četrtega letnika Gimnazije Kranj.O Cankarjevi dramatiki po vrnitvi maturantov v šolske klopiKako napisati dober maturitetni esej, po katerih merilih ga ocenjujejo in katere so najpogostejše napake? O tem v tretjem Studiu ob 17h, namenjenem letošnjemu maturitetnemu eseju. V njem primerjamo tudi vsa 4 obvezna dela in se poglabljamo v Cankarjevo dramatiko. Špela Šebenik in Tadeja Bizilj gostujeta pri profesorici in dijakih četrtega letnika Gimnazije Kranj.

Zgodovina je mnoge dijake snov, ki zahteva preveč učenja in »piflanja na pamet«, za nekatere pa predmet, ki z odkrivanjem preteklosti odpira vrata razumevanju sedanjosti. Slednji so najbrž tisti, ki si zgodovino izberejo tudi za splošno maturo. Kako je sestavljen maturitetni izpit iz zgodovine in na kaj naj bodo 10. junija še posebej pozorni, izvemo v tokratni rubriki Prvi na maturi …Pri splošni maturi iz zgodovine se ne zanašajte na to, kaj je bilo v polah lani, treba je znati vse, v pomoč pa je gradivo, priloženo vprašanjem Zgodovina je za mnoge dijake snov, ki zahteva preveč učenja in »piflanja na pamet«, za nekatere pa predmet, ki z odkrivanjem preteklosti odpira vrata razumevanju sedanjosti. Slednji so najbrž tisti, ki si zgodovino izberejo tudi za splošno maturo. Te junija čakata dve izpitni poli, za vsako imate 90 minut časa, 20 % ocene pa prinese notranji del izpita. Tega so zaradi koronavirusa prilagodili, je povedala članica državne predmetne komisije Špela Frantar, ki sicer uči na Gimnaziji Bežigrad. Notranji del zajema strokovno ekskurzijo, ki so jo lahko izpeljali tudi “virtualno”, pisne naloge pa maturanti niso mogli izpeljati v okviru izobraževanja na daljavo. Letos bo tako dovolj le en del, ki bo dal 20 % ocene, pri tistih maturantih, ki so opravili oba, pa bodo ocenjevalci upoštevali tisti del, kjer so bili uspešnejši. “Šli smo dijakom na roke, ker se zavedamo, da je to popolnoma drugačna situacija, kot bi bila brez pandemije.”  Kljub temu Špela Frantar verjame, da jim zaradi tega na maturi ne bo težje kot prejšnjim generacijam. Zmeraj bolj se na maturi išče njihovo razumevanje snovi in zgodovinskih dogodkov, ne pa toliko faktografsko znanje. Veliko lahko razberejo že iz priloženega gradiva – zgodovinskih zapisov, zemljevidov. Mladim tudi svetuje, da se ne zanašajo na to, kaj je bilo v izpitnih polah lani ali v preteklih dveh letih. “Pripravljati se morajo na vseh 11 obveznih tem.”

Maturanti lahko za izbirni predmet na maturi izberejo tudi ruščino. Maturitetni izpit iz tega predmeta je sestavljen in ustnega in pisnega dela, pisni del predstavlja 80 % celotne ocene in je sestavljen iz treh pol. Prva pola vsebuje naloge bralnega razumevanja in slovnične naloge, druga pola je slušno razumevanje, v tretji poli pa kandidate čakajo pisni sestavki, krajši vodeni spis in daljši sestavek. Ustni del je vreden 20% ocene, pri njem pa se morajo dijaki dobro znajti v sproščenem pogovoru v ruskem jeziku. Več o ruščini na maturi s profesorico ruščine in francoščine na Gimnaziji Kranj, sicer pa že več let tudi zunanjo ocenjevalko pri ruščini na maturi, Nežo Logar.Ruščina na maturiMaturanti lahko za izbirni predmet na maturi izberejo tudi ruščino. Maturitetni izpit iz tega predmeta je sestavljen in ustnega in pisnega dela, pisni del predstavlja 80 % celotne ocene in je sestavljen iz treh pol. Prva pola vsebuje naloge bralnega razumevanja in slovnične naloge, druga pola je slušno razumevanje, v tretji poli pa kandidate čakajo pisni sestavki, krajši vodeni spis in daljši sestavek. Ustni del je vreden 20% ocene, pri njem pa se morajo dijaki dobro znajti v sproščenem pogovoru v ruskem jeziku. Več o ruščini na maturi s profesorico ruščine in francoščine na Gimnaziji Kranj, sicer pa že več let tudi zunanjo ocenjevalko pri ruščini na maturi, Nežo Z. Logar.

Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje šolskega eseja. 6 tisoč 192 letošnjih kandidatov na splošni maturi se bo 1. junija s pisanjem poglobilo v svet Cankarjeve dramatike. Tokrat več o realistični drami Kralj na Betajnovi in farsi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Kako se skozi deli kaže pisateljev odnos do umetnosti, na kaj kažejo simbolika ter ritmična in zvočna urejenost jezika ter kakšna je sporočilnost obeh del - o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine iz Gimnazije Nova Gorica.Pregled letošnje literature za maturo – realistična drama Kralj na Betajnovi in farsa Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Letošnjim maturantom in vsem ljubiteljem dobre literature namenjamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje šolskega eseja. 6 tisoč 192 letošnjih kandidatov na splošni maturi se bo 1. junija s pisanjem poglobilo v svet Cankarjeve dramatike. Tokrat več o realistični drami Kralj na Betajnovi in farsi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Kako se skozi deli kaže pisateljev odnos do umetnosti, na kaj kažejo simbolika ter ritmična in zvočna urejenost jezika ter kakšna je sporočilnost obeh del – o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine iz Gimnazije Nova Gorica.

V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v oddaji Prvi na maturi. Pri maturitetnem izpitu iz geografije je treba pozorno prebrati navodila in vprašanjaV rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v pogovoru s sogovornico iz II. gimnazije Maribor. Mateja Krumpak, tajnica splošne mature in profesorica geografije, opozarja na to, da mladi kar nekaj točk izgubijo pri najbolj enostavnih vprašanjih. To pa zato, ker ne preberejo dovolj natančno navodil ali vprašanja. Če piše obkroži, podčrtaj, pojasni, naštej – se je treba tega držati. “Natančno branje navodil včasih že skriva polovico odgovora.” Maturitetni izpit za geografijo zajema 2 izpitni poli, ki ju maturanti pišejo 90 minut. V prvi poli so vključena področja znanja obča geografija, regionalna geografija sveta in Evrope; v drugi pa obča geografija in Geografija Slovenije. Notranji del izpita, ki so ga morali dijaki že opraviti, pa vključuje terenske vaje, laboratorijske vaje in strokovno ekskurzijo. Katera področja mladi rešujejo bolje, katera slabše: “Dobro so rešena področja, ki se navezujejo na regionalno geografijo sveta in Evrope. Tukaj večjih težav ne vidimo. Zagotovo je močno področje tudi družbena geografija, več težav pa mladim povzročajo naloge iz fizične geografije, zlasti geomorfologije, torej površje, refief, kamninska zgradba. Imajo pa veliko, veliko težav tudi pri regionalni geografiji Slovenije, kar je zelo zanimivo, saj je Slovenija naša domača deleža in o njej poslušamo, slišimo, se učimo že vse od osnovne šole naprej.”        

Maturanti, ki naj bi po besedah pristojne ministrice, Simone Kustec, načeloma 18. maja znova sedli v šolske klopi, se v teh dneh doma pospešeno pripravljajo na maturitetne izpite. V naslednjih minutah v rubriki Prvi na maturi potujemo v svet filozofije. Maturitetni izpit iz filozofije je sestavljen iz treh delov – iz komentarja izbranega besedila, razpravljalnega eseja na izbrano temo in razširjenega eseja oz. seminarske naloge na izbrani filozofski problem. Več o samem ocenjevanju in uspešnih pripravah na ta izpit pa v pogovoru s profesorico filozofije, Alenko Hladnik, ki je pri projektu matura iz filozofije že od leta 1994 zunanja ocenjevalka, zadnjih 8 let glavna ocenjevalka in 28 let sourednica FNM, filozofske revije za dijake, učitelje in študente filozofije. Z njo se je pogovarjala Tadeja BiziljPomembni napotki za filozofijo na maturiMaturanti, ki naj bi po besedah pristojne ministrice, Simone Kustec, načeloma 18. maja znova sedli v šolske klopi, se v teh dneh doma pospešeno pripravljajo na maturitetne izpite. V naslednjih minutah v rubriki Prvi na maturi potujemo v svet filozofije. Maturitetni izpit iz filozofije je sestavljen iz treh delov – iz komentarja izbranega besedila, razpravljalnega eseja na izbrano temo in razširjenega eseja oz. seminarske naloge na izbrani filozofski problem. Več o samem ocenjevanju in uspešnih pripravah na ta izpit pa v pogovoru s profesorico filozofije, Alenko Hladnik, ki je pri projektu matura iz filozofije že od leta 1994 zunanja ocenjevalka, zadnjih 8 let glavna ocenjevalka in 28 let sourednica FNM, filozofske revije za dijake, učitelje in študente filozofije. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.        

Letošnji rod maturantov bi ta torek pisal prvo dejanje zrelostnega izpita, a zaradi koronavirusa je pisanje eseja pri materinščini preloženo na 1. junij. Tematski sklop iz književnosti je letos naslovljen V svetu Cankarjeve dramatike. Da bodo priprave lažje, bomo v treh oddajah Studia ob 17h dali navodila za pisanje šolskega eseja in govorili o Cankarjevih delih, tokrat st an vrsti Za narodov blagor in Hlapci. Kako sta všeč maturantom, katere so ključne zamisli in dramske osebe, sta deli še aktualni? Kako se za maturo mladi pripravljajo doma in kakšno znanje morajo pokazati pri eseju, ki predstavlja polovico končne ocene na splošni maturi iz slovenščine? O tem z dijakinjami z Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine.V prvi posebni oddaji Studia ob 17ih o Hlapcih in Za narodov blagorLetošnji rod maturantov bi ta torek pisal prvo dejanje zrelostnega izpita, a zaradi koronavirusa je pisanje eseja pri materinščini preloženo na 1. junij. Tematski sklop iz književnosti je letos naslovljen V svetu Cankarjeve dramatike. Da bodo priprave lažje, bomo v treh oddajah Studia ob 17h dali navodila za pisanje šolskega eseja in govorili o Cankarjevih delih, tokrat sta na vrsti komedija Za narodov blagor in drama Hlapci. Kako sta všeč maturantom, katere so ključne zamisli in dramske osebe, sta deli še aktualni? Kako se za maturo mladi pripravljajo doma in kakšno znanje morajo pokazati pri eseju, ki predstavlja polovico končne ocene na splošni maturi iz slovenščine? O tem Špela Šebenik z dijakinjami z Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine.

Splošna matura iz predmeta fizika, zajema pisanje 2 izpitnih pol po 90 minut in opravljene laboratorijske vaje, ki jih dijak opravi med šolskim letom v šoli. Zadnji, sicer podaljšani rok za oddajo poročil o opravljenem laboratorijskem delu pa je bil četrti maj. Prekinitev pouka je tu zahtevala nekaj prilagoditev – laboratorijske vaje so bile lahko izpeljane tudi kot ogled vaj na spletu, temu pa je sledilo poročilo ali po potrebi tudi ustna predstavitev prek spletnih orodij. Pisni izpitni poli boste maturantje pisali 12. junija, v prvi dobite 35 nalog izbirnega tipa, v drugi izmed 6 strukturiranih nalog izberete 3. Več pa v pogovoru s Petrom Gabrovcem, glavnim ocenjevalcem v državni predmetni komisiji za splošno maturo za fiziko, sicer pa profesorjem fizike na Gimnaziji Bežigrad.Fiziko za izbirni predmat na splošni maturi izbere več kot petina maturantovSplošna matura iz predmeta fizika zajema pisanje 2 izpitnih pol po 90 minut in opravljene laboratorijske vaje, ki jih dijak opravi med šolskim letom v šoli. Zadnji, sicer podaljšani rok za oddajo poročil o opravljenem laboratorijskem delu je 4. maj. Prekinitev pouka je tu zahtevala nekaj prilagoditev – laboratorijske vaje so bile lahko izpeljane tudi kot ogled vaj na spletu, temu pa je sledilo poročilo ali po potrebi tudi ustna predstavitev prek spletnih orodij. Tudi učenje za ta predmet doma je zaradi umanjkanja praktičnih vaj in poizkusov v zadnjih tednih lahko svojevrsten izziv. A ker lahko v drugi poli izbirate naloge, ki jih boste reševali, so pristojni prepričani, da se lahko izognete snovi, ki je v šoli na primer niste obdelali ali pa vam ne leži preveč. Tu je nekaj napotkov za pisanje maturitetni pol iz fizike (12. junij), ki jih je dal Peter Gabrovec, glavni ocenjevalec v državni predmetni komisliji, sicer pa profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad: V prvi poli dobite 35 nalog izbirnega tipa, med možnimi odgovori pa so tudi rahlo zavajajoči: če nismo pozorni, se nam zdijo pravilni, v resnici pa so napačni. V drugi poli izmed 6 strukturiranih nalog izberete 3. Katere, označite na prvi strani: če tega ne označite, potem ocenjevalec oceni prve tri, ki ste jih reševali. Pri reševanju druge pole si najprej vzemite nekaj minut, da preberete vse naloge in da se odločite, katere tri boste reševali. A pazite na čas! Pazite na to, ali se naloga nadaljuje na naslednji strani. Pozorno preberite navodila in odgovorite na vsa vprašanja. Večkrat maturanti pozabijo na del odgovora. Postopke reševanja zapisujete, pazite na pravilen zapis in na enote.

Ta teden smo maturitetne vsebine na Prvem namenili slovenščini na splošni maturi. V ponedeljek smo govorili o tem, kako zahtevna naloga čaka maturante, ker bodo oba pisna dela sedaj pisali na isti dan, kje izgubljajo največ točk in kako naj se dobro pripravijo zadnje dni pred pisanjem. V naslednjih minutah pa več o šolskem eseju. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Več o eseju v tokratni rubriki Prvi na maturi s Tadejo Bizilj in njeno sogovornico, profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko.Polovico točk pri slovenščini na maturi prinaša šolski esejEsej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Maturanti lahko izbirajo med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem. Kakšna je razlika, kako poteka ocenjevanje, koliko točk lahko dijaki dobijo za vsak esej, kako se razdeljujejo in kako je z dodatnimi točkami ter kje maturanti pri tem delu – pisanju eseja izgubljajo največ točk. O vsem tem v tokratni rubriki Prvi na maturi – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvi zajema razčlembo neumetnostnega besedila, pri drugem morajo maturanti napisati šolski esej. Letos bo zaradi izrednih razmer pisanje obeh pol potekalo na isti dan, in sicer v ponedeljek, 1. junija. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk, kako naj si dobro razporedijo čas pisanja in zakaj je predelovanje starih pol koristno ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko, ki na maturi kot zunanja ocenjevalka za slovenščino sodeluje že od vsega začetka.Letos bo pisanje prve in druge pisne pole pri slovenščini potekalo na isti danSlovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – eden zajema razčlembo neumetnostnega besedila, pri drugem morajo maturanti napisati šolski esej. Letos bo zaradi izrednih razmer pisanje obeh pol potekalo na isti dan, in sicer v ponedeljek, 1. junija. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk, kako naj si dobro razporedijo čas pisanja in zakaj je predelovanje starih pol koristno ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko, ki na maturi kot zunanja ocenjevalka za slovenščino sodeluje že od vsega začetka.

V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji. Maturante skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravoV današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemijo s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo obeh matur v juniju. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan, več v tokratni oddaji.

Govorili bomo o pisnih sestavkih na splošni maturi iz angleščine. Več kot tretjina maturantov vzame angleščino na višjem nivoju, ti morajo zaradi pisnega sestavka na temo književnosti predelati tudi dve literarni besedili. To sta letos znani deli, in sicer Živalska farma Geogrea Orwella in Gospodar muh Williama Goldinga. Pa je prebrati obe deli v slovenščini dovolj za dobro pripravo na maturitetno polo iz angleškega jezika? Seveda ne, treba ju je prebrati v originalnem jeziku, pravi sogovornica oddaje Prvi na maturi. Na višjem nivoju splošne mature za angleščino morajo mladi predelati Živalsko farmo in Gospodarja muhTa teden smo maturitetne vsebine na Prvem namenili angleščini na splošni maturi. V prejšnji oddaji smo govorili o tem, pri katerih delih izpita bi lahko imeli dijaki pri pripravi nekaj težav, dali tudi konkretna navodila in napotke, v tokratni pa smo se posvetili pisnim sestavkom. Na splošni maturi za angleščino je del izpita tudi pisno sporočanje. Izpitna pola 3 A na osnovni ravni vsebuje pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) s 120 do 150 besedami in izpitna pola 3 B daljšega s 220 do 250 besedami. Na višji ravni pa mora biti krajši pisni sestavek dolg od 150 do 180 besed, daljši na temo iz književnosti pa od 250 do 300. Teh omejitev se je načeloma treba držati, pravi Lisa Mislej, profesorica angleščine s spletne platforme razturinamaturi.si. Če število besed močno odstopa, ocenjevalci za vsebino ne dodelijo točk. Več kot tretjina maturantov vzame angleščino na višjem nivoju, ti morajo zaradi pisnega sestavka na temo književnosti predelati tudi dve literarni besedili. To sta letos znani deli, in sicer Živalska farma Geogrea Orwella in Gospodar muh Williama Goldinga. Mislejeva verjame sicer, da so maturanti obe knjigi že zelo dobro predelali v šoli … Pa je prebrati obe deli v slovenščini dovolj za dobro pripravo na maturitetno polo 3 B iz angleškega jezika? Seveda ne: “Je pa nujno, da so jih prebrali v originalu, v angleščini. Mi imamo sicer slovenske prevode obeh knjig, ampak da zares lahko uporabljaš pravo besedišče in da poznaš vsa imena v originalu, kraje in dogodke, je treba poznati knjigi v angleščini.”   

Zdi se, da najmanj težav na splošni maturi med obveznimi predmeti mladim predstavlja angleščina. Na voljo imajo 170 minut za pisni del, tudi tisti, ki jo pišejo na višjem nivoju, le da so vprašanja in naloge zahtevnejši. Če pogledamo statistiko, so rezultati dobri – izpita ne opravi zanemarljiv delež kandidatov, povprečna ocena je na osnovnem nivoju dobra tri, na višjem krepko čez štiri. Pa bo tako tudi letos? Obrnili smo se na Aleksandro Komadina, glavno ocenjevalko v državni predmetni komisiji za splošno maturo za angleščino. Angleščina na splošni maturi mladim ne povzroča skrbi, nekaj težav pa bi lahko predstavljali pisni sestavkiAngleščina je predmet na splošni maturi, ki mlade večinoma ne skrbi. Na kaj naj bodo vseeno pozorni, kje izgubljajo točke po nepotrebnem in kako naj se lotijo pisanja pisnih sestavkov? Kako bo na njihovo pripravljenost vplivalo šolanje na daljavo? Po besedah glavne ocenjevalke v državni predmetni komisiji Aleksandra Komadina najbrž večjih razlik v rezultatih na maturi ne bo, nekaj težav pa vidi v pripravah na pisne sestavke. V maturitetni poli sta namreč na obeh nivojih 2 pisna sestavka – krajši in daljši, da bi bila priprava lažja, je državna predmetna komisija za maturante pripravila dodatno gradivo o sporočanjskih oblikah, ki jih mladi v šoli niso utegnili do konca obdelati. “V tej brošuri so obravnavane vse predpisane sporočanjske oblike, z navodili za pisanje, s primeri izdeklov iz preteklih maturitetnih izpitov, z ocenami in komentarji.” Sicer pa Aleksandra Komadina dodaja še nekaj napotkov za uspešno reševanje maturitetnih pol za angleščino: Odgovore pišite v obliki, ki jo od vas zahtevajo navodila. Velikokrat se namreč zgodi, da je odgovor predolg, napisan v celi povedi, odgovor pa bi moral biti kratek. Takrat vas morajo ocenjevalci oceniti z 0 točkami, čeprav vaš preobširen odgovor pravilno odgovori na vprašanje. Pri slušnem razumevanju se ne ustrašite, če pri prvem poslušanju česa ne razumete. Posnetek boste slišali še enkrat. Vprašanja v tem delu izpita so postavljena iz snovi, ki se jo v posnetku dobro sliši! Pri pisnih sestavkih si najprej vzemite nekaj časa za razmislek in osnutek. Ne zaženite se kar takoj k pisanju. Dobro preberite tudi naslov in navodila eseja, pri tem si lahko pomagate s slovarjem. Vedeti morate namreč, kaj od vas zahtevajo, da to vključite v svoje pisanje.

Na kaj morate maturantje paziti, ko rešujete maturitetno izpitno polo iz matematike? Kkao se naloge ocenjujejo, kje izgubljate točke? Najprej se je dobro lotiti nalog, ki jih znamo, na koncu pa se vrniti na tiste, ki nam bodo vzele več časaPisanje maturitetnega izpita pri katerem koli predmetu je posebna situacija. Čeprav se dijaki na maturo pripravljajo štiri leta, je pisanje izpitne pole ali dveh na višjem nivoju posebna situacija: piše se dalj časa kot testi v šolah, pritisk pa je večji. Prav te okoliščine botrujejo tudi napakam. Na kaj morate biti, ko rešujete izpitno polo, še posebej pozorni in kako se lotiti nalog? Na to vprašanje je odgovarjal mag. Jaka Erker, glavni ocenjevalec v državni predmetni komisiji za splošno maturo za matematiko, sicer tudi profesor matematike na Gimnaziji Šentvid.      

Obširna stara snov in nova snov 4. letnika matematike predstavljata trd oreh za letošnje maturante, še posebej zato, ker se morajo za maturo pripravljati doma, hkrati se sami naučiti tudi novo matematično snov. Bo letošnja generacija maturantov zaradi tega kaj prikrajšana? Kako se ocenjujeta predmet na splošni maturi in katera področja grejo mladim slabše od rok? Odgovarja mag. Jaka Erker iz dravne predmetne komisije. Bodo zaradi šolanja na domu letošnji maturanti pri matematiki prikrajšani? Pri državni predmetni komisji trdijo, da ne. Obširna stara snov in nova snov 4. letnika matematike predstavljata trd oreh za letošnje maturante, še posebej zato, ker se morajo za maturo pripravljati doma, hkrati pa se sami naučiti tudi novo matematično snov – odvode in integrale. Bo letošnja generacija maturantov zaradi tega kaj prikrajšana? V državni predmetni komisiji za splošno maturo za matematiko pravijo, da ne. Sicer se niso odločili, da bi črtali določeno snov (na primer odvode in integrale, ki jih morajo večinoma mladi predelati sami doma), saj ni nujno, da so vse šole ista poglavja pustile za zadnji del šolskega leta. Raje bodo, pravi glavni ocenjevalec v komisiji mag. Jaka Erker z Gimnazije Šentvid, prilagodili način ocenjevanja. Po odpisani maturi pri predmetu matematika namreč člani komisije prejmejo vsak po 20, 30 naključnih pol in jih pregledajo. Če na tem vzorcu zaznajo kakršnakoli odstopanja ali napake pri določeni nalogi, lahko prilagodijo navodila in kriterije  za ocenjevanje te naloge, ki jih nato prejmejo vsi zunanji ocenjevalci. “Zunanjim ocenjevalcem lahko na primer damo navodila, da se več točk pri določeni nalogi podeli za prve korake in ne toliko za končni rezultat.”  Druga možnost je, nadaljuje Erker, da komisija prilagodi končno lestvico doseženih odstotkov, ki so potrebni za določeno oceno. Letošnji maturanti se lahko tako z nekoliko manj skrbi lotite priprav na maturo iz matematike. Katera poglavja sicer mladi na maturi rešujejo slabše, koliko jih piše matematiko na višjem nivoju in ali lahko maturanti taktizirate in pri pripravah spustite kakšno poglavje? Odgovore izveste v oddaji. V pomoč sta vam lahko tudi dve drugi naši maturitetni vsebini, in sicer Radijski učilnici z razlago odvodov in integralov.  

Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja? Kako se doma pripravljati na maturitetni esej? Konkretni napotki in zanimiva izhodišča dijakov in strokovnjakovKer z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport še ni prišla informacija o tem, da letos mature ne bo mogoče izpeljati, vam bomo tudi na Prvem maturantom poskusili čim bolj priskočiti na pomoč in jim v prihodnjih tednih v poslušanje ponudili različne vsebine, ki smo jih naslovili Prvi na maturi. Marec in april sta, kar zadeva maturo, ključna predvsem za priprave na maturitetni esej, zato bomo pogledali, kako se maturanti za ta prvi del splošne mature pripravljate doma. Profesorico slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarino Torkar Papež smo prosili, da vam da nekaj nasvetov o tem, kako lahko zdaj doma na daljavo poteka priprava, dr. Primoža Viteza s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa, da oriše čas, v katerem je Ivan Cankar ustvarjal in deloval. Tematski sklop letošnjega maturitetnega eseja je namreč V svetu Cankarjeve dramatike, obvezna besedila pa so 4 Cankarjeva dela: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Kako potekajo priprave na daljavo, kaj maturanti še lahko naredijo v prihodnjih dneh, kako naj obdelajo delo, ki jih je mogoče še ostalo, kje naj iščejo skupne  točke in razlike med deli? V kakšnem obdobju in okolju je deloval Cankar in kakšen je bil njegov moralno-etični nazor? Katarina Torkar Papež tistim, ki se še niso poglobili v katero izmed del, svetuje, da knjigo še enkrat preberejo počasi, si zraven pišejo opombe, označujejo pomembne misli, lahko tudi nerazumljive dele, ali pa dele, ki jih spominjajo na idejo, ki so jo zasledili že v katerem drugem Cankarjevem delu. Ta spoznanja ali vprašanja je smiselno deliti z učitelji, saj morajo pri tem mladi paziti tudi na jezikovno ustreznost, pravi profesorica na Gimnaziji Poljane. In dodaja: “Zelo pametno je napisati tudi predstavitve vseh glavnih likov dram. Se pravi, opisati njihovo zunanjost, način življenja, povzeti življenjsko zgodbo in označiti značaj – osebnost, odnos do sebe, do drugega, življenjski nazor, čustva. Hkrati je vredno še posebej izpisati samo oznako osebe. Namreč, brez predstavitev ali oznak oseb ni mature.”  Pri tem si lahko mladi pomagajo z razpredelnico, saj je likov in dogodkov v vseh štirih dramah veliko. Vanjo si lahko zapišejo tudi primere različnih literarnih prvin in estetskih sredstev, ki jih Cankar spretno vključuje v svoja dela in z njimi ustvarja komičnost besedila in poudarja svoje kritično naravnano pisanje. Katarina Torkar Papež je v oddaji navedla primere iz satirične drame Hlapci. Estetska sredstva v Hlapcih: satira (posmehljiva, zabavljiva, grenka kritika, ki izhaja iz idealne predstave o svetu): obnašanje učiteljev pred volitvami ali po njih (čiščenje knjižnice pove, kako družba gleda na umetnika in umetnost – le skozi idejno in politično optiko, ne pa skozi estetsko) ironija (posmeh v videzom resnosti, ki uporablja nasprotni pomen namesto pravega in tako doseže močnejši učinek kot neposredno norčevanje): Primer so besede učiteljice Geni, ki na isto ravnino postavlja duhovno prizadevanje in materialne dobrine: “Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške.” ali “Meni je prav. Spokorimo se. Kupila sem si paternošter.” sarkazem (ko v ironiji začneta prevladovati kritičnost in napadalnost, smeh pa izginja): Jerman je najprej ironičen, ko pove resnico o učiteljevi raztrgani suknji in volitvah, v sarkazem pa preide, ko označi ostanek slovenskega naroda po protireformaciji kot smrdljivo drhal in ko na zborovanju pokaže na gorečnost hlapčevskega duha. Drugi priemr sarkazma: nastopi sovražni žensk. karikatura (sredstvo pretiravanja in s tem smešenja dramske osebe): skoraj vsi učitelji v Hlapcih so karikirani, že njihova imena povedo veliko. Na primer transformacija Minke – njen izgled pred in po volitvah, njeni moralni in vzneseni govori pa ostanejo enaki, le da so pred volitvami usmerjeni proti “črnim srajcam”, po volitvah pa proti Jermanu. groteska (popačena slika realnosti, kaže se skozi nenavadne, sprevržene like, ki so hkrati smešni in grozljivi, groteska zbuja občutke nemoči, nereda, nesmisla): pijani Pisek, ki sramoti Jermana, in nori Nace.