Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. 65 zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.

Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A (pod Zavezniško vojaško upravo) in cono B (pod Vojaško upravo Jugoslovanske armade). Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.

Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.

"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.

Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.

V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.

Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.

Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.

Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.

Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič

Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.

V enem od novogoriških blokov živi Marjan Bratina, ki se je že pred mnogimi leti z Otlice preselil v to najmlajše mesto. Najprej je bil zaposlen v gozdarstvu, nato je vodil mizarsko podjetje, direktor novogoriške obrtno-podjetniške zbornice pa je bil kar 15 let. Ves ta čas in še danes kot upokojenec pa je predvsem predan čebelar. Zato vsak dan odide nad mesto, kjer domujejo njegove čebele.

To je zgodba o prvem koprskem škofu sv.Nazariju, kakršno poznamo danes. Rodil se je med leti 470 – 480 v istrski vasici Elpidium, današnji Boršt. Sv. Nazarij je bil za koprskega škofa posvečen leta 524. Letnico 524 zato povezujemo tudi z nastankom mesta Koper. Slišali boste muzejsko svetovalko, kustodinjo za umetnostno zgodovino iz Pokrajinskega muzeja Koper Brigito Jenko, marežganskega župnika Martina Šuštarja, Bošteranki Kristino Jurinčič Radovac in Nevenko Bembič, anketo, posneto v Čevljarski ulici v Kopru in jezikoslovca, imenoslavca prof.Janeza Kebra.

»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.

Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.

Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno zelo aktivna.

Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.

V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer, odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov, opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik in vrsto let je vodil znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faz razvoja rastlih. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, bo Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.

V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.

Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.

Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?

Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.

Na 755 metrih nadmorske višine se na severozahodnem robu Banjške planote začenja 12 km dolga krožna pot Lom je moj dom, ki so jo uradno odprli poleti leta 2020. Slabih 20 let je rasla ideja o krožni poti, na kateri bi bila v smiselno in pripovedno celoto strnjena dediščina in pripovedi s Kanalskega Loma in okolice. Z informacijskimi tablami ob poti želijo pohodnikom približati življenje v teh krajih nekoč in danes. Ustvarjalce poti je na Turistični kmetiji Široko obiskala Mateja Grebenjak. Slišali bomo, kako lahko otroke motiviramo z obiskom Širokolandije na poti, kako je 20 let rasla ideja o pohodniški poti in kaj je posebnost poti, speljane na kraškem svetu.

Leta 2006 so v Hrpeljah odprli Naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki so jo zasnovali domači entuziasti v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Okoli 4,5 kilometra dolga pot obiskovalca popelje po zahodnem robu Čičarije, mimo številnih zanimivosti – če jo boste prehodili s katerim od vodičev, boste lahko slišali tudi zgodbe o ropanju tovornikov, od kje so v Hrpeljah prišli dojenčki in še kakšno pastirsko prigodo. V opisu poti piše, da ni zahtevna in je primerna za vse starosti.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.

Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

Ko si igralci ne upajo ali ne zmorejo izvesti fizično zahtevnih filmskih scen, jih zamenjajo kaskaderji - dublerji. Prvi igralec s kaskaderskimi sposobnostmi je bil komik Buster Keaton. V filmskem svetu ga opisujejo kot nekoga, ki je bil pred svojim časom. Danes pa filmske zvezde, razen izjem, kakih vratolomnih akcij v filmu ne počnejo, za to vskočijo dublerji. Med Slovenci je zelo znan Rok Cvetkov, ki je v svoji uspešni mednarodni karieri napredoval v stand kaskaderja. K pogovoru ga je povabila Loredana Vergan.

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).

Anže Albreht ni pravi Primorec, niti ne živi na Primorskem. A to, kar je naredil, zadeva mnoge - tudi na Primorskem. Kot poklicni reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca veliko časa preživi na primorski avtocesti. Tam je pred 10timi leti začel teči. In njegov tek za reševalni pas na avtocestah še kar traja. Tjaša Škamperle ga je povabila v avto, na vožnjo po primorski avtocesti.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo spoznali upokojenko Janjo Mertinc, ki je v začetku leta Domu upokojencev Izola ponudila svojo prostovoljno pomoč. Petje jo osrečuje, želela je, da bi to občutili tudi drugi. S pevkami, stanovalkami doma, so ustanovile pevsko skupino Metuljčice. V teh dneh so imele prvi nastop za stanovalce, ki je bila nekakšna generalka pred nastopom na prireditvi, ko bo dom obeležil 70 let delovanja.

Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.

Na Osnovni šoli v Dekanih nastaja zbornik o razvejanem šolstvu na tem območju. Letos mineva namreč 70 let, kar je bila zgrajena stavba današnje šole, ki je povezana s širokim okolišem, kjer so nekoč imeli tudi vaške šole. Teh je bilo skupno dvanajst. O šolskih spominih v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje.

Jana Korečič iz Vrtojbe je vsestranska umetnica, ki obožuje božič. Po nekaj letih poučevanja italijanskega jezika in sociologije, je vso svojo energijo usmerila v umetnost. Tega novega poslanstva se je lotila zelo široko. Je slikarka, ilustratorka, avtorica več otroških knjig, snema videe v stop-motion tehniki, v "prostem času" je tudi restavratorka starega pohištva. V odnosih je avtentična in iskrena. Letos je izdala prvi mladinski roman Neon, v katerem se Elli pridružimo v potovanju med vzporednimi vesolji. V novogoriškem studiu se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak

Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Med petjem mu domačini in turisti pomahajo, mu pokimajo, tudi nagradijo s kovancem v kovčku kitare. Med petjem ga je za nekaj minut zmotila Tjaša Škamperle

Nevihtna ujma, ki je v torek zjutraj prizadela Čepovan je del vasi spremenila v nekaj sekundah. Domačini pravijo, da je bil občutek podoben, kot da bi jih zajel tornado. V petek, ko smo jih obiskali, so gasilci, vojaki, pripadniki civilne zaščite in prostovoljci ravno zaključevali s prekrivanjem še zadnje strehe. Prihodnji teden jih čaka sanacija še ostale škode. V naslednjih minutah bomo izvedeli kako poteka vzpostavljanje pogojev za varno življenje vaščanov po neurju in kakšno je vzdušje med domačini. V Čepovanu je bila Nataša Uršič.

Eden od primorskih 'stricev iz ozadja', ki skrbijo, da v piranski občini zlepa ne zmanjka zanimivih prireditev in dogodkov, je zagotovo naš tokratni gost. Ime 'Matjaž Derin' nekateri povezujejo s koncerti, drugi z Mediadomom Pyrhani, spet tretji s tradicionalno istrsko igro pandolo ter turnirji Koza Nostra v organizaciji kulturnega in športnega društva Dolga Štorija. In vsi imate prav. Del svoje življenjske zgodbe je razkril Aniti Urbančič v oddaji Primorski kraji in ljudje.

Vrtčevska enota v središču mesta v Sežani letos obeležuje pomembno obletnico 50 let delovanja. Trenutno jo obiskuje 230 otrok drugega starostnega obdobja. Vrtec Sežana pa še šest enot v ostalih krajih v občini. Tudi v Sežani se tako kot po številnih vrtcih v Sloveniji srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Da je zaposlenih premalo ob našem obisku ni bilo videti, otroci so bili razpoloženi in nam tudi eno zapeli. Vesna Potočar Godnič.

Spomini so dokument časa, ki se ga Boris Ferlat kljub zavidljivim letom zelo dobro spominja. Konec maja je namreč dopolnil 101 leto. Ne razmišlja o težkih ali slabih dogodkih. "Kar je bilo, je bilo," pravi. Po vojni je na noge postavil znano tovarno pohištva Meblo, za katero pravi, da je pravzaprav ustvarila Novo Gorico. Tam je bil zaposlen od leta 1948 pa vse do upokojitve. Bil je prvi sekretar tovarne, kasneje direktor Jogija, tehnični direktor in pomočnik direktorja Mebla, zadnja leta pa je vodil Meblo Italiana. Leta 1971 je soprejel nagrado Prešernovega sklada za serijo počivalnikov Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja. Danes živi v Kromberku, kjer ga je obiskala Lucija Fatur.

Tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje nas bo popeljala tudi v Prekmurje. Med Primorce, ki so v času med prvo in drugo svetovno vojno Jadransko morje morali zamenjati za Panonsko. Naselili so se v Benici in še šestih prekmurskih vaseh. Ustanovili so Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter v vaškem domu Pince Marof uredili muzej. Tam so pred kratkim pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Mineštrijada. V pripravi mineštre je tekmovalo 15 ekip, zmago so odnesle članice Društva Kuhinja opajske žbrince iz Opatjega Sela.

Rodičani , ki so bili od nekdaj podjetni, imajo tudi izredno bogato kulturno zgodovino. Veliko truda so vložili v ohranjanje lastnega narečja in to počnejo še danes. Amaterska gledališka skupina Rodik, na fotografiji Andreja Petroviča, se je po nekajletnem zatišju ponovno sestavila in z veseloigro »Frišni zrak« zapolnila dvorano.

93-letni glasbenik je pomembno vplival na glasbeno življenje Brik in Bricev ter slovensko domačo glasbo.

Mineva 25 let odkar sta Ivanija in Marino Sosič iz Strunjana prvič podarila brezplačne enotedenske počitnice za socialno ogroženo družino z Bovškega. Od takrat se je njihova solidarnostna pot nadaljevala in še krepila. Pri njih so bile v vseh teh letih številne družine. Največkrat take, ki so prvič v življenju videle morje. To humanitarno družinsko tradicijo, ki je prvotno nastala v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, ponosno nadaljujeta sin Sebastjan in snaha Sabina. Na letošnjem zboru članov so jim podelili tudi posebno priznanje.

Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je priložnost utrjevanja poznanih in novih zanimanj, aktivnega preživljanja časa in predvsem druženja. V slovenski Istri so člani Društva Pristan tudi med tistimi, ki so orali ledino na tem področju in si že 25 let prizadevajo za pestrost in kakovost študijskih programov. V tem tednu so v koprski dvorani sv. Frančišča slovesno obeležili prehojeno pot, ob tem pa prikazali dokumentarni film, ki je nastal za to priložnost. V prihodnje društvo čaka še veliko izzivov, tako ohranjanja obostoječih programov od učenja jezikov, družboslovnih vsebin, likovnega ustvarjanja, pevskega zbora, pohodništva, bralnih in debatnih krožkov kot tudi na področju digitalnega opismenjevanja.

Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za lastno dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo se pride do večje telesne kondicije, pa tudi do izboljšanja gibljivosti in dihanja. Morda se bo kdo nad njo navdušil ob poslušanju tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Anita Urbančič se je povabila na obisk v Joga sobo v Izolo, kjer jo je z nasmeškom na obrazu sprejela Anja Brenko.

Basist Cveto Polak iz skupine Šank Rock ima svojo glasbeno rezidenco v Škrbini na Krasu. Glasbenik v skupini, s katero je veliko Primorcev dočakalo jutro v Zelenem Gaju, si je uresničil dolgoletno željo. Kako je roker, ki z zasedbo Šank Rock letos na koncertih praznuje 40 let + , iz rodnega Velenja pristal na Krasu, boste izvedeli v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje. Urši Mravlje je zaupal, kako se je moral predstaviti domačinom in kaj so mu poleg terana ponudili.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo se podali v Izolo, ki letos praznuje stoletnico organiziranega igranja nogometa. V bogati zgodovini se je ime izolskega kluba večkrat menjalo, za ekipo so igrali številni znani nogometaši, na trenerski klopi so se zvrstila zveneča trenerska imena. Vrhunec predstavlja nastopanje v pokalu UEFA, leta 1992 je na izolskem stadionu gostovala portugalska Benfica. Člansko moštvo je trenutno v tretji ligi, za mlajše selekcije pa nastopajo številni nadebudni nogometaši. Tudi o tem se je Primož Čepar pogovoril s predsednikom kluba, Erikom Tothom.

Kostanjevica v Novi Gorici oziroma Kapela, kot griču nad Novo Gorico pravijo domačini, letos obeležuje več jubilejev. 400 let mineva od postavitve prve cerkvice, 70 let praznuje župnija, spominjajo pa se tudi 150-letnice rojstva patra Aleksandra Vaupotiča, pedagoga in glasbenika, ki je med soško fronto ostal edini varuh samostana. Obletnice obeležujejo s številnimi dogodki. Pred dnevi so odprli prenovljeno čezmejno pešpot, ki Kostanjevico povezuje z Gorico v Italiji. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je lani zaključil obnovo cerkvene ladje, si skupaj z Goriškim muzejem prizadeva, da bi postala Kostanjevica spomenik državnega pomena. Več pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Veliko noč, eden največjih krščanskih praznikov, praznujejo skoraj v vseh državah sveta, toda način praznovanja in šege se velikokrat razlikujejo. Za ta tradicionalni praznik, v mnogih domovih po Sloveniji izdelujejo pirhe. To je star običaj, s kateri verniki pozdravijo pomlad in novo življenje. Jajca namreč simbolizirajo rodnost in novo rojstvo. Po krščanskem izročilu sicer pirhi predstavljajo Jezusovo ponovno vstajenje od mrtvih. Na cvetno nedeljo smo se odpravili v Benečijo v vasico Breg le streljal stran od Dreke, kjer so članice in člani Kulturnega društva Kobilja glava pripravili razstavo pirhov »Dreškega kamuna«. Na njej je sodelovala tudi skupina žensk iz Poljubinja, ki je pokazala, kako pa pri njih izdelujejo Šempavske pirhe. Po kambreškem hribovju, čez Kolovrat in Solarje do gostilnice na Bregu, se je za oddajo Primorski kraji in ljudje odpravil Boštjan Simčič.

Kvačkane lutke iz Maljine skrinjice so avtentične figure istrske ljudske pevke, pisateljice in umetniške ustvarjalke Alenke Kranjac. Unikatne lutke ne predstavljajo le pravljičnih bitij, temveč tudi različna zgodovinska obdobja naših krajev. Z Alenko Kranjac se je pogovorila Loredana Vergan.

V Divači sta zaživeli novi stanovanjski skupini za osebe z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju. Dom na Krasu iz Dutovelj je pred dvema letoma začel s preobrazbo zavoda in z uresničevanjem nacionalnega programa socialnega varstva. To pomeni da osebam s težavami v duševnem zdravju omogočajo življenje izven institucije, v skupnosti. Skoraj kot v družini.

Pred tednom dni se je v briški renesančni vili v Vipolžah začela 54. revija Primorska poje. Po dveh letih je ta največji čezmejni pevski dogodek znova zaživel celovito, s koncerti, druženji in številnimi obiskovalci. Letošnji slogan se glasi »Naj gre pesem med ljudi« in že pred koncertom je bilo med pevci čutiti vznemirjenost ob pričakovanju pevskega praznika v polnem sijaju. Tam je bila tudi naša terenska ekipa s producentko Ksenijo Kos, tonskima mojstroma Tadejem Tadičem in Mitjo Maršičem ter Boštjanom Simčičem, ki je uvodni večer zaobjel v naslednji reportaži.

Marsikateri novinar je prvi stik s poklicem dobil pri delu na šolskem radiu. Tudi avtorica današnje oddaje Primorski kraji in ljudje. Oddaje, ki jih je slišati prek ozvočenja na šolskih hodnikih, so danes lahko sestavni del predmeta vzgoja za medije. Radio Kosovel nastaja v Sežani, kamor se je z Maksimom Verganom in Davorinom Lovrečičem v reportažnem avtu zapeljala Tjaša Škamperle.

Lani poleti je tudi Izola dobila svoji 'kurjeri'. Gre za električna minibusa, ki občane brezplačno zapeljeta do upravne enote, pokopališča, trgovin na obrobju mesta, medgeneracijskega centra ali doma upokojencev. Dnevno prepeljeta v povprečju 80 potnikov, poleti nekaj več, pozimi malo manj. Ker je zanimanje za prevoz na splošno veliko, naročila pa sprejema neposredno voznik, je včasih težko vzpostaviti zvezo in naročiti prevoz. A vztrajnost in potrpljenje se načeloma vedno izplačata, zagotavljajo redni uporabniki. Z njimi, voznikom in predstavnico občine se je o kurjerah za oddajo Primorski kraji in ljudje pogovarjala Jasna Preskar.

V Opatjem selu imajo dolgoletno tradicijo pustovanja. Po nekaterih pričevanjih so pust praznovali že v času Avstro-Ogrske monarhije. Opajci še danes nadaljujejo z značilnimi pustnimi navadami. Vsako leto pa pripravijo tudi skupinsko masko, s katero sodelujejo na različnih pustnih povorkah. Opajski pust je obiskala Karin Zorn Čebokli.

Jana Bergant je dokaz, kako polno življenje lahko živimo, če sledimo svojim sanjam. Po tem, ko je celo življenje živela v Ljubljani, se je v nekem trenutku odločila, da zamenja okolje. Pot jo je pripeljala v dolino reke Dragonje, kjer se ukvarja z gojenjem avtohtonih istrskih zelišč ter s pridelavo hidrolatov in eteričnih olj.

V založbi knjigarne Libris je pred kratkim izšla knjiga "Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga", ki jo je napisal upokojen primarij doktor Stanislav Mahne. Je ugleden kirurg, v slovenskem prostoru eden od pionirjev pri uvajanju minimalno invazivnih tehnik na področju abdominalne kirurgije. Bil je predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, več let tudi predstojnik Kirurškega oddelka in organizator pomembnih kongresov in simpozijev. Leta 2014 je bil pobudnik odprtja pro bono ambulante v Kopru, kjer še danes oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

Predstavljamo vam Marijio Kapušin iz Nove Gorice, prejemnico Plakete mestne občine Nova Gorica za posebne dosežke na področju kulture, minulo leto pa ji je Javni sklad kulturnih dejavnosti podelil Maroltovo listino.

Našo tokratno gostjo marsikdo pozna kot pobudnico akcije Pecivo za starejše, ki že sedem decembrov razveseljuje oskrbovancev domov na Goriškem. Ajda Miška je Novogoričanka, ki pa jo je njena strast naredila še malo Vrtojbenko. V hiši starih staršev namreč iz starih kosov pohištva ustvarja novo zgodbo. Spoznajmo še to njeno strast.

Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je te dni na ogled razstava Podgrad na starih 'kartulinah', ki jo je pripravil Karlo Vičič, ljubiteljski zbiratelj starih razglednic in dokumentov. Svojo zbirko je prvič predstavil že pred več desetletji v domači gostilni Pri Sotlarjevih, kot upokojenec pa se zadnjih nekaj let še bolj posveča ureditvi zbirke in preučevanju starih dokumentov. Razstava starih razglednic prikazuje razvoj Podgrada od začetka izdaje razglednic, okoli leta 1873, poudarek pa je na prelomu 19. v 20. stoletje, tja do leta 1922.

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.

V oddaji Primorski kraji in ljudje tokrat v ospredju Krajinski park Beka v hrpeljsko - kozinski občini. Gre za območje kulturne krajine, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi in objekti kulturne dediščine. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Več Vesna Potočar Godnič.

Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.

Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.

Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.

Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.

Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali vas Žirje, ki je od Sežane oddaljena 5 minut vožnje. Tam živi Janko Samsa, znan po svoji doslednosti in natančnosti. Ko je temu dodal raziskovalno žilico in rokodelsko spretnost, se je rodila dejavnost, zaradi katere je danes naš gost: je avtor 150 lesenih miniatur, pomanjšav tovornih, delovnih, kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in železniških lokomotiv ter edini v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so čisto vse prave kopije originalov.

V Rodiku je znova dišalo po pečenem kostanju. Po dveh letih premora so tam pripravili tradicionalni Kostanjev praznik. Že 21-i. Domači kostanjarji so zakurili pod bakrenimi kotli, rodiške gospodinje so na ogled in pokušino postavile sladke dobrote iz kostanja. Praznik jeseni je v Rodiku povezna tudi s športom in rekreacijo. Pohodniki so na pot okoli vasi spoznali bogato vaško pripovedno izročilo, kolesarji so na 40 kilometrov dolgi poti raziskovali Brkine, na kostanjevem teku so se pomerili tekači. Že tradicionalno se je v vasi odvil turnir v pastirski igri na škrabe. Kostanja ni zmanjkalo, saj je letos letina obilna, je povedala predstavnica domačega Turističnega društva in krajevne skupnosti, Valerija Pučko.

Miren, ki leži tik ob italijanski meji, je prvi vikend sepetembra praznoval 100 let nogometa v kraju. Vsepovsod so visele klubske zastave slovenskega tretjeligaša Adria Miren, član vodstva kluba Peter Budin pa je ob tej priložnosti predstavil obsežno knjižno delo z naslovom "Miren nogometni stoletnik 1922-2022, trdoživost in entuziazem". S kronistom mirenskega dogajanja se je pogovarjala Eva Furlan.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.

Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.

Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.

Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.

V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.

Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.

5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.

Biodiverziteta je raznovrstnost življenja. Zakaj je pomembna, izveste v tokratni oddaji, v kateri je naš gost dr. Andrej Sovinc. Zadnja raziskava pravi, da bo do leta 2100 izumrlo 90 % vseh živih bitij v oceanih in da je najbolj ogroženo morje na svetu prav Jadransko. In še dejstvo, ki se meri v minutah: v času trajanja te oddaje bo izginilo za 200 nogometnih igrišč tropskega pragozda. Bomo ukrepali?

Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren

Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.

Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino. O programu krožka in o razmerah, v katerih je deloval, se je Smilja Baranja pogovarjala s prof. Marijo Pirjevec Paternu.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .

V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.

Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.

Ekološka kmetija Brhanovi, ki jo najdete v Gradišici pri Materiji, na jugozahodnem robu Brkinov, ni navadna kmetija. Bogdan Drožina, ki je družinsko kmetijo prevzel pred dobrim desetletjem, je z ženo Metko svoj dom odprl tudi številnim prostovoljcem z vsega sveta. Za veliko kuhinjsko mizo, kjer se pomešajo družinski člani in njihovi gostje, se vrstijo zgodbe z vseh vetrov v številnih jezikih. Čeprav je za lažje sporazumevanje najbolj pogosta angleščina. Tako je bilo tudi, ko jih je obiskala Mateja Rolih Maglica.

Tomačevica je vas na Krasu, kjer imajo prebivalci še čas drug za drugega, kjer sobivanje ni zgolj lepa beseda, ampak način življenja. Za vse pa je kriva čitalnica, ki jo imajo v vasi štiri leta. Vaščani se družijo tudi na številnih prireditvah, ki jih pripravljajo skozi vse leto. Na njihovih delavnicah se lahko naučite tudi oblikovanja bonsajev. A ne le to. Z enako vnemo skrbijo za zdrav življenjski slog. Na pohode se tako odpravijo tudi ob polni luni. Najmlajši pa so deležni učenja preživetja v naravi. Tomačevico je obiskala Vesna Potočar Godnič. Foto: Arhiv vaške skupnosti Tomačevica

Delamaris šteje že več kot 140 let. Veliko večino tega časa je deloval v Izoli, pred osmimi leti pa so novi lastniki proizvodnjo preselili na Kal pri Pivki. A to, po njihovih besedah ne pomeni, da so z Izolo pretrgali vez. Prav pred kratkim so s pismom o nameri podprli projekt interaktivne Hiše ribiške industrije v Izoli, s tega območja pa še vedno prihaja tudi tretjina zaposlenih. Med njimi je tudi Valentina Meš, ki je prej tri desetletja delala v Izoli, zdaj pa se vsak delovni dan vozi v Pivko. Tam najbolj pogreša barke in galebe, je zaupala Jasni Preskar.

Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.

Franc Jelušič iz Slop je pri nas že vrsto let poznan po pridelavi žganja. Kot prvi Slovenec je postal član Mednarodnega viteškega reda rakije Srbije. Bil je tudi pobudnik za geografsko zaščito žganj Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca v Sloveniji. Aktiven ni torej le pri žganjekuhi, temveč tudi pri promociji žganj ter Brkinov. Z vitezom rakije se je srečala Tjaša Škamperle.

Vabimo vas v Krkavče, v gručasto naselje nad dolino Dragonje v Mestni občini Koper. Kraj leži na Šavrinskem gričevju v Obalno-kraški regiji in je eden najstarejših v Slovenski Istri. Avtorica oddaje Primorski kraji in ljudje Smilja Baranja, se je pogovarjala s Krkočanom (poudarek na a), kot se prebivalci kraji imenujejo po domače, Pavlom Gojo, pa z muzejskim svetnikom, pravnikom, likovnim kritikom in publicistom Aleksandrom Bassinom iz Ljubljane ter z umetnostnim fotografom Brankom Lenartom iz Gradca. Slednji je fotografiral kraj in ljudi, v letih od 1975 do 1986, leta 2012 pa je izdal knjigo fotografij z naslovom »Krkavče«, ki je dokument časa. Marca pričakujemo tudi Bassinovo knjigo, z orisom življenja v Krkavčah, Obris mojega časa.

Letošnja zima je Goro nad Ajdovščino doslej dvakrat pobelila s snegom. Višina bele odeje sicer že dolgo ni več primerljiva s tisto iz preteklosti, ko je bila debela tudi več metrov. Nekateri domačini pravijo, da če ne bi bilo burje, snega sploh ne bi bilo. Ko pa ta zapade, se začne delo za fante, ki skrbijo za pluženje in prevoznost cest. Prav njim posvečamo tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje je igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Marjuta Slamič, prejemnica Severjeve nagrade za vlogo Bogdane v komediji Simone Semenič 'Jerebika, štrudl, ples pa še kaj'. Igralka že dve desetletji pomembno izrisuje podobo gledališča pa tudi filmskih platen. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se nismo veliko oddaljili od Kopra. V Pradah smo obiskali Albina Jermančiča, upokojenega komercialista in grafičnega oblikovalca, ki v svoji domači delavnici izdeluje kitare. Do zdaj jih je naredil že več kot 100. Jih tudi popravlja, obenem pa slika, zbira stare radijske sprejemnike in ojačevalce ter poje v pevskem zboru. Mnoga njegova umetniška dela so odpotovala na različne konce sveta, tudi igralne karte z motivi iz slovenske mitologije, ki jih je oblikoval ob osamosvojitvi naše države in ki so jih nekateri časopisi celo označili za prve slovenske karte. Na obisku je bila Mateja Brežan.

Nakit je oblikovalko Sandro Kocjančič prevzel že v otroštvu. Ideje zanj črpa iz narave, v zadnjem obdobju predvsem na istrskem podeželju, kamor se je preselila pred nekaj meseci. Odločitev, da se iz mesta preseli v Zabavlje, je bila družinska, padla pa je v obdobju epidemije in zaprtja. Ob njenem domu stoji tudi nonotov čebelnjak, ki ga je prevzela v oskrbo in ga obnovila. Navdih za njeno oblikovanje tako nastaja tudi v povezavi s čebelami.

December ponuja blišč in razgalja osamljenosti. Naša tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje je tokrat govorila o glasbi, ki pomaga narediti osamljenost manj bolečo. Avtorica oddaje Smilja Baranja je zgodbo začela v Batujah, kjer je bila rojena Ivica Vergan, pevka Primorskih fantov ter avtorica glasbe in besedil. Po poti njene avtorske pesmi Decembrski dan sta šli in govorili o Ivičinih krajih: o Batujah, Valdoltri, Plavjah, Izoli … In o svetu, kamor so Primorski fanti odhajali pet slovensko pesem že od leta 1974, medtem, ko se je Ivica ansamblu pridružila leta 1991. Čarobnost praznikov smo povezali v šopek Ivičinega življenjskega okroglega jubileja in se spomnili tudi na četrt stoletja staro pesem, ki jo je napisala za Števerjanski festival narodno-zabavne glasbe.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Trnovo. V hišni številki 90 živi Damijan Rijavec, ki mu je bila že v zibelko položena ljubezen do lesa, saj je bil že njegov oče izdelovalec lesenih vozov. Pravi, da jih je za življenja naredil toliko, da bi jih lahko postavil v kolono, ki bi bila dolga od Trnovega do Nove Gorice. Damijan je svojevrsten umetnik. Poleg tega, da izdeluje kar 230 različnih vrst lesenih pladnjev, še riše, igra saksofon in klarinet. Pred kratkim ga je obiskala Nataša Uršič.

Ob svetovnem dnevu zborovske glasbe vas vabimo v Kulturi dom Deskle, kjer zadnji konec tedna v januarju že 20 let zveni revija pevskih zborov Goriške. Tridnevno zborovsko druženje je močno vpeto v življenje kraja, saj za njegovo izvedbo skrbijo lokalna društva in osnovna šola ter posamezni predstavniki okoliških organizacij. Ob jubileju je izšel zbornik z naslovom Najmočnejši instrument je glas. Naši gostje so Klemen Stanič, predsednik Kulturnega društva Svoboda Deskle, Tina Gerbec, županija Občine Kanal ob Soči in Sabina Volk Simčič, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Nova Gorica.

Koper je dobil nov park. Nastal je na ploščadi nad podzemno garažno hišo v središču mesta. Poleg zelenja so na njem uredili tudi vodne elemente, v prihodnjih dneh bo tam mesto dobil kip v Kopru rojenega kiparja in slikarja Oresteja Dequela. Ker je bilo to območje mesta po rušitvi osnovne šole Janka Premrla Vojka kar nekaj let zapuščeno, zaradi gradnje garažne hiše tudi neuporabno, je Tjašo Škamperle zanimalo, kakšno novo javno površino dobiva Koper. Pogovarjala se je tudi z arhitektom Igorjem Marasovičem.

Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.

Na Radiu Koper bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje obudili spomin na življenje in delo Simona Gregorčiča na Vipavskem. Prejšnji mesec je minilo 177. let od njegovega rojstva, prihodnjo sredo pa bo minilo 115. let od njegove smrti. Nataša Uršič je v Brjah nad Branikom, kjer je živela njegova sestra Katarina, obiskala prapranečaka Borisa Čebrona, v Solkanu pa prapranečakinjo Janjo Bužinel. Najprej pa se je odpravila na Gradišče nad Prvačino, kjer ji je domačinka Melanija Kerševan povedala, da je Simon Gregorčič tam nekaj časa živel »le« kot kmet in poet.

Oddajo Primorski kraji in ljudje tokrat zaznamuje glasba. Današnja glasbena zgodba prihaja iz Pirana in je stara 170 let. Smilja Baranja je obiskala Pihalni orkester Piran, ki deluje od leta 1851. Na Slovenskem je v Zvezi slovenskih godb 103 orkestrov. Godbeništvo je oblika družbenega delovanja v okviru godb na pihala, godbeniki igrajo na pihala, trobila in tolkala. Pihalni orkester Piran vodi od leta 2009 dirigent Iztok Babnik, sicer tudi ravnatelj Glasbene šole Koper.

Včeraj so v koprski stolnici prvič mogočno zadonele nove orgle. To so največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji. Da jih je švicarska koncertna dvorana Tonhalle podarila prav Kopru, je bil uspeh, ki mu je sledil večletni trud številnih, ki so za to zaslužni. Tjaša Škamperle nas bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pred nocojšnjim inavguracijskim koncertom spomnila na zgodbo novih koprskih orgel

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje je naša gostja Franka Žgavec, goriška zborovodkinja, zborovska pevka, učiteljica solopetja, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in neutrudna organizatorka kulturnih prireditev. V začetku septembra letos so ji na 56. Študijskih dnevih Draga podelili deseto, jubilejno Peterlinovo nagrado.

Železna cesta pelje mimo številnih krajev, a le malokateri ima entuziaste, ki so se povezali v Društvo ljubiteljev železnic. Ti so doma v Ilirski Bistrici, sadove njihovih prizadevanj pa si lahko obiskovalci ogledajo ob tamkajšnji železniški postaji.

Sežana, mesto poezije. Zakaj pa ne, pravijo snovalci novega urbanega kulturnega-turističnega produkta pod imenom V korak s Kosovelom. Za novo pot so odgovorni Kosovelov dom, Kosovelova spominska soba v okviru Ljudske univerze Sežana in društvo Konstruktivist. Gre za literarno turistični sprehod po Sežani. Osnovni namen projekta pa je spodbujanje kulturnega turizma v sežanski občini.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo podrobneje spoznali cerkvico svetega Mihaela v Šmihelu, ki letos praznuje 550. jubilej. Ob tej priložnosti so domačini predvsem veseli dejstva, da so uspeli pridobiti sredstva za začetek obnove fresk, ki krasijo prezbiterij in slavoločno steno cerkvice. Na sprehod po freskah nas bo s sogovorniki popeljala Karin Zorn Čebokli.

Tolminska enota slovenskih lekarn, pogovor z magistro farmacije Martino Klanjšček.

Še do konca meseca bo v Zeleni hiši v Kobaridu na ogled etnološko-fotografska razstava Seniki Tolmin-Kobarid, ki sta jo s skupnimi močni sestavila domačina - vsestranski raziskovalec preteklosti iz Kobarida Pavel Četrtič in mlad fotograf, Tolminec Elvis Jerkič. Svojo strast do senikov sta povezala ob podpori Tolminskega muzeja. Mariša Bizjak.

Za blejsko kremno rezino, prekmursko gibanico, pohorsko omleto in trojanski krof ste zagotovo že slišali. Kaj pa za koprski piškot, torto Izolanko in piranski čokoladni bombon Giuseppe Tartini? Še ne? Potem je čas, da jih spoznate! Predstavila vam jih bo Jasna Preskar.

V občini Dolina so v teh dneh na ogled umetniška dela, ki so jih na različnih lokacijah postavili v okviru razpršenega muzeja MUDS - Zemlja in voda. Namen muzeja je povezati teritorij, njegovo zgodovino, tradicijo, lokalne značilnosti in izdelke s sodobno umetnostjo. Razpršeni muzej se obenem povezuje s tremi kmetijami med Dolino in Žavljami, kjer se bodo lahko obiskovalci v okviru projekta Korenine sprehodili po oljčnikih, spoznali delo in pridelke na posameznih kmetijah, posebni pa bodo tudi kulturni dogodki. Obiskali smo sodelujoče v projektu v Boljuncu in na Dolgi kroni.

Fantje spod Šilentabra

Občina Ankaran leži vzdolž morja, na južnem pobočju Ankaranskega polotoka, imenovanega tudi Miljski polotok, kjer se začenja slovenski del istrske obale. Danes ima Ankaran jasen načrt razvoja, v ospredju sta predvsem zaščita narave in dvig kakovosti bivanja občanov. O življenju, kulturnem dogajanju in turističnem razvoju je z Ankarančani poklepetala Vesna Potočar Godnič.

Versko življenje je bilo nekoč na kanalskem kolovratu zelo živahno. Kako bogata je zgodovina, cerkvena zgodovina tega območja pa kaže tudi bogata sakralna dediščina, katero gotovo krasi čudovita romarska cerkev Marijini Celje v Ligu. Kraj je tudi središče Marijaceljske župnije in glede na to, da v njem živi malo ljudi, je kljub temu ohranil razgibano versko življenje. Nedavno so začeli z obnovo župnišča in odkrili čudovite freske, ki jim, s pomočjo izkušenih restavratorjev, dajejo novo življenje. Novo podobo in namen pa bo dobilo tudi liško župnišče. O Ligu, freskah in sakralni dediščini tega hribovitega dela Primorske med Idrijo in Sočo, se je s kanalskim župnikom Alešem Rupnikom, pogovarjal Boštjan Simčič.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Banjšice in Lokve. Trnovsko in Banjško planoto sicer v letošnjem letu v večji meri spoznavajo Slovenci na račun turističnih bonov, tujce pa tja večinoma privabi mir in narava. Kulturne in naravne znamenitosti, kmetije in kulinarično ponudbo si lahko ogledajo in okušajo z električnimi kolesi, peš ali na konju. Zadnja turistična pridobitev je multigolf igrišče, ki so ga pred dnevi odprli na Lokvah. Na nedeljski izlet vas vabi Nataša Uršič.

Tako imenovani »ruski« bloki imajo za Novogoričane velik simbolni pomen. So prve stanovanjske stavbe, v katere so se preselili prvi prebivalci novonastalega mesta. Bloki so nastali po zamisli arhitekta Edvarda Ravnikarja in so zaradi kakovostne gradnje in velikosti še danes med najbolj iskanimi stanovanji v mestu. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista jim je posvetila knjižico z naslovom Ravnikarjevi bloki, ki je pred kratkim izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU. V oddaji Primorski kraji in ljudje jo je gostila Nataša Uršič, ki se je pogovarjala tudi z Brankom Belingarjem in Katjo Gabrijelčič. Oba sta ena od prvih stanovalcev teh blokov in seveda tudi novo nastajajočega mesta.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Izolo in Izolane. O tem mestu, za katerega tako domačini kot obiskovalci pravijo, da ima posebno dušo in drugačno energijo, se bomo pogovarjali z Natašo Benčič. Naša radijska kolegica, vse življenje iskreno predana temu mestu in ljudem, je namreč koronski čas izkoristila tudi za pisanje. Pred dnevi je v dveh jezikih izšla njena knjiga ZANIMIVI IZOLANI 100: PORTRETI 2004-2020, v kateri je združila zgodbe vseh, ki so v zadnjih 16 letih bili njeni gostje na istoimenski javni prireditvi v organizaciji Mestne knjižnice Izola. Fotografske portete je ustvaril Remigio Grižonič. Zakaj je Izola tako zelo posebna sta zaupala Mateji Brežan.

V Sloveniji je okrog 4500 registriranih reševalcev iz vode, od teh je aktivnih okrog 900. Največkrat so to mladi ljudje, ki jim reševanje iz vode omogoča dodaten zaslužek ali pa občasno zaposlitev, na primer poleti med študijem. So pa med njimi tudi taki, resda jih ni veliko, ki so ta poklic opravljali vse življenje in so si z njim prislužili tudi pokojnino. Sedem let je bil reševalec iz vode tudi Miroslav Peternel, ki je zdaj član državne komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode. Kaj vse morajo reševalci iz vode znati in obvladati, katere so pasti poklica in zakaj je tako malo reševalk? Ta in še kup drugih vprašanj mu je zastavila Jasna Preskar.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravi na Kras - v Kobjeglavo k družini Ščuka. Gre za posestvo, ki je staro več kot 200 let in prav toliko se tudi ukvarjajo s sušenjem pršuta na klasičen način. V preteklosti so se ukvarjali tudi s sviloprejstvom. Za nadaljevanje tradicije se jim ni bati, saj sta se hčerki, ki sta zaključili študij svojo pot začrtali na kmetiji. Obiskala jih je Ingrid Kašca Bucik.

Izposoja knjig na kopališčih vzdolž slovenske obale vseh štirih občin je postala že tradicionalna ponudba v poletnih mesecih. Z izbiro več tisoč naslovov knjig si lahko obiskovalci plaž popestrijo poletni oddih z branjem literature različnih žanrov in v različnih jezikih. Akcija spodbujanja branja med poletjem je letos zaživela tudi čez mejo, v hrvaški Istri.

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Nedelje nam prinašajo oddajo Primorski kraji in ljudje, v juniju boste lahko slišali serijo oddaj na temo delovanja primorskih knjižnic. Lani smo obiskali tolminsko, izolsko, idrijsko in cerkniško, letos pa smo bili na obisku goriške, postojnske, sežanske in piranske knjižnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka deluje od leta 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica, s sedežem v Šempetru. Kako je potekal razvoj delovanja omenjene knjižnice in kako široko je danes zastavljena njena dejavnost, nam bodo povedale direktorica Irena Škvarč ter Lara Konjedic (poudarek na e - široki e), Polonca Kavčič, Tina Podgornik in Saša Vidmar. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

V oddaji Primorski kraji in ljudje vas bomo popeljali v Opatje selo, ki sodi v občino Miren - Kostanjevica. To je krajevna skupnost, kjer ljudje z veseljem kakšno zapojejo, vas seznanijo z razburkano preteklostjo kraja in ponosno spomnijo na Prosvetno društvo Kras, ki šteje že 117 let.

Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.

Vas, ki jo na svojem hrbtu nosi osliček. Tako pravi povest, ki jo v slikah in besedi najdemo v Hiši od Bardinca v Loparju, kjer je postavljena krajevna etnološka in domoznanska zbirka, ki priča o bogati kulturni dediščini kraja in življenju vaščanov. Poleg dvajsetletnice od nastanka zbirke, bodo letos v kraju v Šavrinskih hribih obeležili še 160 let Bardinčeve domačije. Hiša, kjer se nahaja tudi turistično informacijska točka, se deli na tri dele: na istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica z začetka 19. stoletja.

Na dan Evrope bomo šli po poteh znakov evropske dediščine, podeljenih Sloveniji. Mednarodna pobuda za znak evropske dediščine je bila oblikovana leta 2006 v španski Granadi. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Slovenija je dobitnica treh znakov evropske dediščine in prav vsi trije so močno povezani s Primorsko. Znak evropske dediščine je prejela lani Prešernova Zdravljica in z njo, v Podnanosu rojeni, skladatelj Stanko Premrl. Leta 2018 je ta laskavi naslov dobila spominska cerkev na Javorci, v občini Tolmin. Prva v nizu nagrad, leta 2015, pa Partizanska bolnica Franja, v občini Cerkno. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Smilja Baranja

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam predstavljamo Nevenko Gregorčič iz Izole. Prek Centra za kulturo, šport in prireditve je vrsto let sooblikovala kulturno in družabno življenje kraja, zdaj, ko je upokojena, pa večino svojega časa in energije posveča zavrženim živalim. Z njo se je pogovarjala Jasna Preskar.

V letošnjem letu osnovna šola Kozara obeležuje 60. letnico organiziranega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega, da je šola posebna, ker jo obiskujejo posebni otroci ima tudi zanimivo zgodovino, ki je povezana z gradnjo in njenim imenom. Zgrajena je bila po potresu leta 1976 in sicer s samoprispevkom, ki so ga zbirali v tedanji Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi hvaležnosti do Bosancev, ki so večinoma sodelovali tudi pri gradnji, je šola dobila ime po bosanski planini Kozara. Z ravnateljem Edvardom Vrabičem, profesorico defektologije Jeleno Komel in učenci šole se bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.

Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.

Lig je idiličen kraj na samem grebenu Kanalskega Kolovrata. V kraju, ki je nekakšen povezovalni člen vseh okoliških vasi, se odvijajo vsi pomembni dogodki: praznik kostanja, tradicionalni župnijski praznik odpustek in ostali verski shodi. Spremljevalec vseh prireditev na Liškem so tudi marijaceljski kolači. To obredno pecivo v svoji mehki sredici skriva mnogo zanimiv dejstev tudi to, da se o originalnem receptu vedno govori s kančkom previdnosti, saj nam bi ga poznali le redki. Vse se je začelo z iznajdljivo domačinko, ki je iskala recept za boljše življenje. Po časovni premici tega kolača se je podal Boštjan Simčič.

Na Primorskem bo letošnja velika noč drugačna tudi zato, ker bo minila brez nekdanjega koprskega škofa Metoda Piriha, ki je bil med verniki, pa tudi med tistimi, ki v cerkev ne zahajajo pogosto, zelo priljubljen. Bil je pogost znanec koprskih ulic, kjer se je vedno rad ustavil v klepetu z mimoidočimi, zadnja leta pa je preživljal na Vipavskem, kjer se je ta teden tudi poslovil. V oddaji Primorski kraji in ljudje smo zbrali njegove izjave iz številnih intervjujev za naš radio, tudi tiste v najbolj prelomnih časih nastajanja nove države. Pripravil jo je Andrej Šavko.

Vstopili smo tudi v koledarsko pomlad, pred nami je svetovni Dan voda. Čeprav v Slovenski Istri reke in potoki živijo v senci morja, so reke, še posebej Rižana, za to območje izredno pomembni. Ne le zaradi tega, ker je od reke Rižane odvisna vodoskrba tega območja, temveč je njen pomen tudi v kulturnem, etnološkem in geografskem vidiku. Ob reki Rižani se je s sogovorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič

Minilo je leto od razglasitve epidemije, ko se je začel čas raziskovanj in prilagoditev. Kot vemo, se narava obnavlja sama, zato bomo skušali spomniti na njene zakonitosti, ki bi zagotovo lahko pomagale tudi človeku za njegov obstoj. Ste vedeli, da je ena od posledic obdobij enakonočij tudi moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov? Več nam v oddaji Primorski kraji in ljudje pove Smilja Baranja.

Modra, zlata, siva, živo rdeča so barve, ki krasijo okrasne fazane. V pisani svet teh ptic se je zaljubil Ljubo Mohorič. V Dolgi Poljani pri Ajdovščini goji več kot 14 vrst okrasnih fazanov. Je pobudnik in mentor študijskega krožka na Ljudski univerzi Ajdovščina v okviru katerega bodo skupaj z vsemi, ki imajo radi naravo in si želijo prispevati k ohranjanju pestrosti živalskih vrst, skušali oblikovati opazovališče fazanov. Ljuba Mohoriča in njegove fazane je obiskala Karin Zorn Čebokli.

"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.

Tokrat smo obiskali Pedrovo. Na začetku vasice stoji ekološka kmetija in sirarna Čilčevi. Njeni začetki segajo v leto 1880, ko so prvi lastniki na v skalo vklesano teraso postavili hišo, hlev in svinjak. Dvajseto stoletje s svojima vojnama družini ni prizanašalo, tako je gospodinja, ki so jo vsi poznali kot Čilčo, ostala sama. Do svoje starosti je obdelovala vinograd, sadovnjak, njivice in pašnike. Potem je življenje v hiši in tudi v vasi povsem zamrlo. Pred desetimi leti sta se biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar preselila in obnovila hišo ter začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Čredo na njuni kmetiji sestavljajo kraške ovce in koze drežniške pasme. Obe pasmi sta izjemno ogroženi, Čilčevi pa so ena redkih slovenskih kmetij, ki ju ohranjajo. Tom in Borut ponujata paleto mlečnih izdelkov iz ekološkega kozjega in ovčjega mleka. Pred kratkim ju je obiskala Nataša Uršič.

Z današnjo zgodbo iz enega primorskih krajev smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Nam najbližje in tudi najpomembnejše je v Kortah nad Izolo, prav letos pa se pripravlja na veliki dan, ko bo zaživelo v novi luči in podobi in bo preurejeno čakalo na nove biskovalce. Zgodbo, ki govori tudi o oživljanju podeželja, je povedala Neva Zajc.

V Sloveniji imamo 15 Prešernovih cest, 45 Prešernovih ulic, eno Cesto Franceta Prešerna, en Trg Prešernove brigade, eno ulico z imenom Prešernovo nabrežje in štiri Prešernove trge. Tudi v Kopru. Če ne bi bilo epidemije, bi bilo na kulutrni praznik tam prešerno. Branje poezije, ki ga tradicionalno pripravljata knjigarna Libris in Zveza kulturnih društev koprske občine, bo letos potekalo razpršeno, pred posamičnimi izložbami trgovin v starem mestnem jedru. Oddajo Primorski kraji in ljudje pa vseeno posvečamo enemu najlepših trgov v mestu. Tjaša Škamperle se je sprehodila po njem s sogovorniki.

Oskar Kogoj je ime, ki je znano v svetovnem merilu industrijskega oblikovanja in designa. V skoraj šestdesetletnem ustvarjanju je Kogoj ustvaril osupljiv opus. Umetnikova dela so del več kot stotih umetnostnih zbirk in galerij po svetu. Oskarja Kogoja je v rodnem Mirnu obiskala Ingrid Kašca Bucik.

V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v svet modelarstva in miniatur. Svoj edinstveni svet miniaturnih delovnih strojev, gradbišč in posameznih arhitekturnih dosežkov je Anton Leskovar začel izdelovati že pred leti, ko je bil še zaposlen na Primorju. Zagotovo ima čarobne prste in brezmejno potrpežljivost, saj ustvarja neverjetne podrobnosti na svojih miniaturnih izdelkih. Nad izdelovanjem miniatur se navdušuje že vrsto let in sčasoma se je opogumil ter svoj hobi spremenil v sanjsko službo. Njegove umetnine so našle dom po celem svetu, naročniki pa so različna podjetja iz celega sveta, pa tudi znani slovenski projektanti. V ta mali svet se je spustil tudi Boštjan Simčič.