Posnetek pogovora za Val202, ki sva ga z Luko Hvalcem posnela 26. 01. 2021. Govorila sva prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom, o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Posnetek intervjuja za podkast International Medis Awards, ki sva ga z novinarjem Žigo Karižem posnela 31. julija 2020, objavljen pa je bil 12. oktobra 2020. Pogovarjala sva se predvsem o znanosti in njenem komuniciranju. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Desetega avgusta 1632 se je na sedežu jezuitskega reda v Rimu sestalo pet mož, oblečenih v črne meniške halje, ki so imeli pred seboj pomembno nalogo: v imenu Rimskokatoliške cerkve so morali presoditi, katere nove ideje, ki so takrat krožile med učenjaki, smejo dopustiti in katere je treba prepovedati. Na seji so obravnavali vprašanje, ali lahko matematiki o črti razmišljajo, kot da je sestavljena iz neskončnega števila neskončno majhnih delov. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake. Zaradi hudega trpljenja in mnogih povsem naključnih žrtev, ki jih je potres povzročil, se je marsikdo težko sprijaznil s pojasnilom, da za naravnimi dogodki obstaja neki višji nadnaravni smisel. Učenjaki so se vedno bolj vneto trudili tudi neobičajno dogajanje v naravi pojasniti s povsem mehanskimi vzroki. ... Ko je na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 nekaj po osmi uri zvečer močno bobnenje in tresenje zbudilo Ljubljančane, je bila znanost o potresih že bistveno bolj razvita, kot je bila v času lizbonskega potresa sredi 18. stoletja, a je vseeno tudi velik ljubljanski potres pomembno vplival na razvoj seizmologije. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu. Zora Janžekovič, ki je v visoki starosti umrla leta 2015, je velika zvezda svetovne medicinske znanosti. Čeprav je do svojih izjemnih spoznanj prišla med delom v eni od slovenskih bolnišnic, je pri nas še vedno ne pozna skorajda nihče. O njeni pomembnosti za razvoj medicine priča podatek, da v učbenikih kirurgije ni navedena le z imenom, ampak tudi s fotografijo, medicinska spletna revija Medscape, ki jo redno spremljajo zdravniki z vsega sveta, pa jo je uvrstila na seznam 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Zgodba o ruskem botaniku, genetiku, geografu in pustolovcu Nikolaju Ivanoviču Vavilovu (1887-1943) je gotovo ena od najbolj zanimivih, a hkrati najbolj žalostnih epizod iz zgodovine naravoslovne znanosti dvajsetega stoletja. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Zadnje tedne so postale pri opisu našega odziva na epidemijo bolezni covid-19 vse bolj priljubljene vojaške prispodobe. Virus nekateri opisujejo kot tujo sovražno vojsko, ki vdira na ozemlje naše domovine, zato moramo, da bi vsiljivca porazili ali vsaj izrinili iz države, za bojevanje angažirati vse razpoložljive sile. Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem. Imunski sistem, ki nas brani pred nevarnimi virusi in bakterijami, deluje namreč po zelo podobnih načelih, kot so značilna za moderne armade. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna. Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli pomorščaki, je bila bubonska kuga. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila po vsem kontinentu. Povzročila jo je bakterija Yersinia pestis, ki naj bi izvirala s Kitajske ali iz Indije, na ljudi pa so jo preko podgan prenesle bolhe. A takrat ni tega nihče razumel, kar je strah pred neznanim samo še povečevalo. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Posnetek Intervjuja, ki sva ga z novinarko Urško Henigman posnela v sredo 25.3. za Prvi program Radia Slovenija. Pogovarjala sva se o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Pri velikih imenih iz zgodovine znanosti lahko pogosto ugotovimo, da do najpomembnejših spoznanj niso prišli med svojim rednim delom, ampak ko so se z določenim vprašanjem ukvarjali ljubiteljsko v svojem prostem času. Podobno velja tudi za angleškega biokemika Josepha Needhama, sicer profesorja na univerzi Cambridge. Bil je odličen znanstvenik in si za svoje delo na področju biokemije prislužil tudi članstvo v britanski akademiji The Royal Society, vendar se ga danes ne spominjamo po njegovih dosežkih s področja naravoslovne znanosti, ampak zaradi nečesa povsem drugega. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pisalo leto 1116. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala med petdeset in sto milijoni življenj, kar je veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa, ker so le časopisi v nevtralni Španiji poročali o bolezni, drugje pa so bile novice o zdravstvenem stanju v državi skrbno cenzurirane, saj so bile takšne informacije strateškega pomena. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Govor ob podelitvi priznanja Komunikator znanosti 2019 na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

28. februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega šestdeset bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe. Na klic se je odzval specialist za nalezljive bolezni dr. Carlo Urbani, po rodu Italijan in veteran organizacije Zdravniki brez meja. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Fotografija črne luknje velja za najbolj podrobno sliko makroskopske narave doslej. Ločljivost teleskopa, s katero so jo posneli, je skorajda neverjetna, saj ustreza napravi, s pomočjo katere bi lahko iz Ljubljane brali časopis, ki bi bil v New Yorku. Revija Science je fotografijo črne luknje razglasila za najpomembnejši dosežek znanosti v letu 2019. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.

Spoznanje, da se lahko atomska jedra cepijo, pri čemer se sprosti zelo veliko energije, velja za eno najpomembnejših znanstvenih odkritij 20. stoletja. Ključne ideje, ki so omogočile, da so znanstveniki ugotovili, kaj se med takšnimi procesi dogaja v atomskih jedrih, je prispevala danes malo znana avstrijska znanstvenica judovskega rodu, ki je morala tik pred drugo svetovno vojno pobegniti iz Nemčije, zato je kolegom v Berlinu ideje, kako pravilno interpretirati dogajanje v svetu atomov, sporočala kar prek pisem. Albert Einstein je Lise Meitner opisal kot nemško Marie Curie, a ta oznaka žal ni najbolj posrečena. Lise je bila res izjemno plodovita znanstvenica, a je v nasprotju z Marie Curie njen pomemben prispevek k napredku znanosti dolga leta ostal zamolčan. Za svoja odkritja ni nikoli prejela Nobelove nagrade, čeprav bi si jo nedvomno zaslužila.

10. novembra 2019 bo minilo 200 let od smrti barona Žige Zoisa, enega najbogatejših in najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na področju današnje Slovenije. Ko se je leta 1780 vrnil s potovanj po Evropi, je začel okoli sebe zbirati pomembne lokalne izobražence. Skupaj so si za cilj zadali, da v javno življenje pripeljejo razsvetljenske ideje. Ključno pri teh prizadevanjih je bilo, da so jezik neizobraženih kranjskih kmetov preoblikovali v jezik, ki je postal v upravnem, gospodarskem in kulturnem življenju enakovreden drugim večjim jezikom.

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.

Toyotin sistem proizvodnje velja za najpomembnejšo inovacijo na področju upravljanja industrijske proizvodnje po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak za serijsko izdelavo avtomobilov. Prav zaradi odličnih rezultatov ga poskušajo že nekaj desetletij z večjimi in manjšimi uspehi kopirati in za svoje potrebe prirediti tudi druge tovarne po svetu. Žal pa veliko posnemovalcev ne dojame bistva sistema, ki temelji na dolgoročni viziji in konstruktivnem iskrenem sodelovanju vseh zaposlenih pri skrbi za kakovost. Pogosto so pod preprostimi slogani, kot je denimo vitka proizvodnja (lean production), aplicirali le nekatere parcialne ideje in jih uporabili samo za optimizacijo poslovanja ter odpuščanje, pozabili pa so na to, da je temelj Toyotinega uspeha povsem nasprotno v zavezništvu med vodstvom, lastniki in delavci.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice; to se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in postala prva ženska, ki se je na univerzi akademsko zaposlila.

Na Kemijskem inštitutu smo se 14. junija 2019 pogovarjali o pomenu besede znanstvenik, o družbeni vlogi znanstvenika v sodobnem svetu in o osebnih izkušnjah znanstvenikov in znanstvenic pri delovanju v akademskem, korporativnem, medijskem in uradniškem okolju. Udeleženci okrogle mize: dr. Neža Kogovšek Šalamon - nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, sedaj vodja pravnega oddelka pri Zagovorniku načela enakosti dr. Matevž Dular - profesor strojništva na Univerzi v Ljubljani dr. Tea Romih - članica upravnega odbora Mlade akademije dr. Dominik Gaser - vodja oddelka Celična in Molekularna biologija pri podjetju Lek d.d. dr. Roman Jerala - raziskovalec na Kemijskem inštitutu dr. Sašo Dolenc - filozof znanosti in znanstveni publicist, ki je pogovor tudi vodil

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot hrvaški otok Vis. Velikonočni otok je danes najbolj znan po velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov. A že ko je nizozemski kapitan Jakob Roggeveen na veliko noč leta 1722 kot prvi Evropejec zagledal otok, se je vprašal, kako neki so lahko domačini postavili toliko več deset ton težkih in tudi dobrih deset metrov visokih kamnitih kipov, ko pa na otoku ni dreves.

Pravkar mineva petsto let od Leonardove smrti 2. maja 1519.

Bilo je dokaj običajno afriško jutro. Paleoantropolog Donald C. Johanson je s svojim mladim sodelavcem Tomom Grayem srkal jutranjo kavo in premleval, kam bi se tisti dan odpravil v lov na fosile. V odmaknjene predele Etiopije ga je privabila želja, da bi našel kak kos okostja naših davnih prednikov ali vsaj njihovih bližnjih sorodnikov. Ukvarjal se je namreč z evolucijo človeka in drugih hominidov, tokrat pa je iskal fosile iz obdobja, ko naj bi se naši predniki šele postavljali na dve nogi.

Posnetek intervjuja, ki ga je za oddajo Hevreka na Radiu Trst posnela Marija Brecelj. Iztočnica pogovora je bilo predavanje v Trstu na povabilo študijskega programa Komuniciranje znanosti, ki poteka na Mednarodni visoki šoli za napredne študije SiSSA.

Ko se je želel šestnajstletni Albert Einstein vpisati na študij fizike in matematike, so ga na Univerzi v Zürichu zavrnili. Čeprav je bil prepričan, da ima že dovolj znanja, da bo lahko uspešno opravil sprejemne izpite in ne glede na mladost normalno študiral, mu komisije na fakulteti ni uspelo prepričati. Na preizkusu znanja se je dejansko zelo dobro odrezal pri matematiki in fiziki, žal pa je bistveno slabše odgovarjal na vprašanja s področja literature, francoščine in zgodovine, zato ga na študij niso sprejeli...

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.

Če bi vas kdo vprašal, katera izmed človekovih iznajdb v 20. stoletju je najpomembnejša, verjetno ne bi prav dolgo razmišljali. Večina bi najprej pomislila na elektroniko ali iznajdbo antibiotikov. Malo verjetno pa je, da bi komerkoli na misel prišel kemični proces, ki ga je po dolgotrajnem trudu pred dobrimi sto leti iznašel Fritz Haber, danes že skorajda pozabljen nemški kemik judovskega rodu.

Zgodba se sliši skorajda neverjetno: slavna igralka, o kateri časopisi pišejo kot o najlepši ženski na svetu, ima že vrh glave zabav in zvezdniškega blišča, zato se s prijateljem avantgardnim skladateljem tik pred drugo svetovno vojno odloči, da bo razvila daljinsko vodeni torpedo.

Razmerje med spoloma v orkestrih se je začelo izenačevati šele, ko so za zaveso postali glasbeniki in glasbenice tudi dejansko enaki v vsem drugem kot le v igranju inštrumenta.

Po čem se ljudje najbolj razlikujemo od drugih živih bitij? Posebnosti, ki so značilne le za človeka, lahko zlahka naštejemo. Nobeno drugo živo bitje za sporazumevanje ne uporablja kompleksnega jezika, ne more vnaprej premisliti posledic svojih dejanj in nima razvitega tako zapletenega sistema medosebnih odnosov. Lahko bi navedli še veliko drugih lastnosti, ki so značilne le za ljudi, a najbolj preprosto bi vse te značilnosti povzeli s krovno ugotovitvijo, da jih ne bi mogli imeti, če ne bi imeli velikih možganov, ki so ena izmed najbolj izpopolnjenih stvaritev narave.

A chapter from *How Old is Time? Short Stories from Science, History and Philosophy* saso-dolenc.com/how-old-is-time Read by John Stubbs. Today, he would have presented his findings at a press conference, but because the year was 1833, mathematician Charles Babbage threw a party for celebrated guests, at a salon as it was called then. Among the guests were respected aristocrats, artists, scientists and indeed everyone who was anyone in London society at the time. The company included the young Ada Byron, who was very interested in technological novelties.

Da se je lahko leta 1893 kot prva ženska vpisala na študij medicine na Univerzi v Rimu, Marii Montessori ni bilo treba zbrati le dokazil o znanju naravoslovja in latinščine, ampak je morala premagati tudi veliko predsodkov. Odgovorne na fakulteti je namreč skrbelo, da bo mlado dekle med študenti povzročilo preveč razburjenja, zato so ji dovolili prihod v predavalnico šele tik pred začetkom predavanj, ko so njeni kolegi že sedeli na svojih mestih.

Danes ni več nobena skrivnost, da je vzrok intimnemu občutenju sreče in zadovoljstva izločanje tako imenovanih kemikalij sreče v možganih. Manj znano pa je, da tovrstne občutke povzročajo štiri različne vrste kemikalij.

Jezik je, če poskušamo na kratko povzeti njegovo bistvo, metoda za prenašanje idej iz ene človeške glave v drugo. S pomočjo glasov, ki jih ustvarjajo usta, ali z uporabo črt in pik na papirju lahko prenašamo misli iz enih možganov v druge. Ocenjujejo, da ljudje po svetu govorijo nekje med 6000 in 7000 različnih jezikov. Na Papui Novi Gvineji, ki velja za eno od jezikovno najbolj pestrih področij na Zemlji, je v rabi več kot 300 jezikov, največ ljudi pa trenutno kot materni jezik govori mandarinsko kitajščino. Za slovenščino se nam zdi, da ima veliko posebnosti, a obstajajo še bistveno bolj nenavadni jeziki, kot je naš. Na svetu je okrog 400 jezikov, ki poznajo dvojino, tako da slovenščina glede tega nikakor ni izjema.

Zakonska ureditev evtanazije tistim, ki jih bolezen privede do nevzdržnega trpljenja, odpre možnost odprtega in iskrenega pogovora o svojih težavah z bližnjimi in zdravstvenim osebjem. Misli o končanju življenja tako ne povzročajo več nelagodja in niso več tabu tema, o kateri se ne spodobi odprto pogovarjati. Marsikomu, ki trpi hude bolečine, že samo obstoj možnosti izhoda bistveno olajša spopadanje z vsakodnevnim trpljenjem.

Ali lahko bakterijska okužba pozdravi tumor? Kako sprostiti zavore imunskega odziva, da se bo učinkovito spopadal z rakom? O ozadju Nobelove nagrade za medicino, ki sta si jo za leto 2018 delila James P. Allison in Tasuku Honjo.

Periodni sistem elementov, ki ga je Dimitrij Mendelejev odkril med pisanjem učbenika pred natanko 150 leti, velja ne le za temelj kemije, ampak tudi za eno izmed v splošni javnosti najbolj prepoznavnih podob iz sveta znanosti.

O petdesetletnici nastanka ene najvplivnejših fotografij vseh časov.

V podkastu Od genov do zvezd pripovedujemo osupljive zgodbe iz sveta znanosti.

Samo Kreft s Fakultete za farmacijo predstavi ozadje letošnje Nobelove nagrade za medicino, opiše zanimive metode za preučevanje zdravilnih učinkov rastlin in pojasni, da se bomo morda lahko nekoč cepili preprosto tako, da bomo pojedli banano.