21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče. 

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem. 

Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak. 

Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje.  V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič. 

Radgonske Gorice so ob peninah vse bolj prepoznane tudi po liniji brezalkoholnih pijač ŠpriCAR. Na voljo je več okusov, ki jih še razvijajo, v sodelovanju z Radensko. Poklicali smo v klet in govorili s Sandijem Brumnom.  

V počitniškem času smo pozorni na nekoliko drugačne ideje, recimo kaj lahko doživimo in kje se kaj posebnega dogaja. Izpostavili smo sodelovanje sovaščanov Solščka na Notranjskem. Pred leti so strnili glave in moči ter ustvarili povezano skupnost, v njen utrip pa vnesli polno novih idej. Pogovarjali smo se z Martinom Koširjem iz Zgončkove domačije.

Digitrajni učitelj je inovativni projekt, ki spodbuja samoučečo se skupnost. Vzgojitelji, učitelji in ostali delavci vzgojno in izobraževalnih ustanovah pridobivajo znanja s področja trajnostne, digitalne in finančne pismenosti, ta pa prenašajo naprej na otroke, učence in študente. Predstavili smo primer Šolskega centra Šentjur.

Ajdovsko podjetje C-Astral je za svoj brezpilotni letalnik SQA eVTOL prejelo eno od najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot: Best of the Best. Nagrado, ki velja za »oskarje v oblikovanju«. S tem letalnikom postaja C-Astralova visokotehnološka proizvodnja najnaprednejših brezpilotnih letalskih sistemov stoodstotno slovenska. 

Ob podelitvi najbolj inovativnih živil smo pred meseci k pogovoru povabili Anko Lipušček Miklavič, ki je bila dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, zdaj je v pokoju, poznana pa je tudi kot strastna zeliščarica. Vprašali smo jo po zgodbi, ki so jo ustvarjali v mlekarni in kako ob inovativnosti ostati predan tradiciji. 

Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.

Študenti Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Višje strokovne šole, so se kot edina evropska šola uvrstili med deseterico izbranih v finale mednarodnega Nasinega tekmovanja v pripravi zajtrka za astronavte. Za polfinalno tekmovanje so pripravili ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem in se uvrstili v finale tekmovanja. Pogovarjali smo se z mentorico Katarino Smole. 

Petra Jančar je pred skoraj dvema letoma začela izdelovati unikatni, prefinjeni ročni nakit z Brajevo pisavo. Razmišlja tudi o kinetičnem nakitu. Njena pot ustvarjalnosti je gotovo inovativna in zelo svojstvena.  

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško. 

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.  

Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu. 

V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič. 

Znanost oziroma strokovnjaki so pred izzivom, kako svoje dosežke približati in razložiti splošni javnosti. Kaj raziskujejo na Inštitutu Jožefa Stefana, lahko vidimo in spoznamo V Dneh Jožefa Stefana, ki so vsako leto že več kot trideset let v času obletnice rojstva omenjenega slovenskega fizika. Polona Strnad je opisala vsebine in program omenjenega dogodka, s katerim so obeležili tudi 75-to obletnico delovanja Inštituta Jožef Stefan.

Orglekids Slovenija je novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji in po vzoru drugih evropskih držav predstavlja sestavljive orgle iz stoenaintridesetih večinoma lesenih delov, ki jih učenci sestavijo sami v delujoč glasbeni inštrument. Preko igrivega ročnega dela posameznik vzpostavi globlje razumevanje delovanja orgel, kompleksnega glasbila, ki evropsko kulturo spremlja že od antike in se zasluženo imenuje kraljica glasbil. Prve sestavljive orgle so leta 2013 naredili na Nizozemskem in projekt poimenovali Orgelkids, sedaj pa je po svetu že več kot 120 takšnih glasbil v osemnajstih različnih državah. Projekt so v svoj program vključili tudi v Glasbeni in baletni šoli, ki deluje v Zavodu Antona Martina Slomška, predstavila ga je Tjaša Drovenik Adamec, tudi sama navdušena organistka.

Spanje uravnava učinkovitost naših kognitivnih sposobnosti, številnih telesnih funkcij in duševne pripravljenosti, zato je zelo pomembno, da si zagotovimo kakovosten spanec. Priznana blagovna znamka postelj in vzmetnic ter kakovostnega asortimaja za zdravo spanje Perfecta Dreams omogoča posamezniku prilagojeno posteljo glede na njegove potrebe. Pogovarjali smo se s Teo Tadej, produktno vodjo, o posebnostih njihovih vzmetnic. 

Smo sedeča družba, mnogi presedijo ves dan, na slabih sediščih, ki na dolgi rok zaradi preobremenitev privedejo do številnih težav. Tomaž Figar iz Podjetja Inter Team je bil naš sogovornik o novostih na področju ergonomije sedenja. 

Revijo Pod lupo izdaja detektivsko varnostna agencija, ki jo vodi Bernarda Škrabar Damnjanović, je tudi urednica revije, s katero želi približati svoje delo javnosti. 

Andreja Korbar je oblikovalka, ki že več kot trideset let ustvarja in oblikuje. Na enem od sejmov je ob razstavljenih izdelkih, ki so delo njenih rok, predstavila inovativni material iz recikliranih plastenk, po izgledu kot filc, ki ga pri svojem ustvarjanju uporablja tudi sama. 

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Opustil je pisarniško delo in se povsem predal zanimanju za les, ki je bilo vedno v njem. Jan Mihelič ustvarja pod znamko Iron Wood. Srečali smo ga na sejmu, kjer že vrsto let razstavlja svoje unikatne izdelke, največkrat masivne mize z detajli iz kovine.    

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

Simona in Sandi Benec sta razvila projekt Za vedno, s katerim želita spodbuditi družinsko povezanost in tradicijo. Zanju je družina srce in duša, kraj, kjer se prepletajo modrosti preteklih generacij, ljubezen in neprecenljivi trenutki. Želiva, da tudi hčerki rasteta obkroženi s toplino in globokim razumevanjem pomena družine. Zapišite zgodbo generacij, odkrijte dragocene spomine in zgodbe svojih staršev ali starih staršev z edinstveno knjigo vprašanj. Popolno darilo, ki povezuje generacije.

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Marijo Mojco Pungerčar, avtorico knjige Osebna koda obleke, v kateri so opisane zgodbe starih oblek v novih življenjih, spodbudili k obnavljanju, preoblikovanju in preurejanju oblačil.

V Glasbeni šoli Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava se lahko učimo tudi igranja na orgle, so edina glasbena šola v Sloveniji s svojimi orglami. Ob vodni ujmi so prišli na idejo, kako bi lahko približali instrument mladim in obenem naredili dobro delo. Daniel Eyer, ravnatelj je prišel na idejo, jo tudi razvil, da otroci lahko sami izdelajo or(gl)igamij. Za več informacij in naročilo načrta obiščite spletno stran: [email protected].  

Materiali igrajo zelo pomembno vlogo v globalnem svetu in so ključnega pomena za evropsko industrijo. Teme, kot so oblikovanje in proizvodnja sodobnih funkcionalnih materialov, na primer trajni magneti redkih zemelj, so še posebej pomembne za e-mobilnost, vesoljsko industrijo in pretvorbo v čiste energije. Na tem področju ima Slovenija vrhunske raziskovalne inštitute, univerzitetne oddelke in proizvodne zmogljivosti, ki močno presegajo nacionalne okvire. To področje so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki vzeli pod drobnogled v okviru SRIP Tovarne prihodnosti, Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z EIT Manufacturing. Dogodek “Innovation day Ljubljana je predstavil stanje, znanje in izkušnje na tem področju. Pogovarjali smo se z doc. dr. Igorjem Kovačem, direktorjem SRIP Tovarne prihodnosti.

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom. 

Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem. 

Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic,  govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture. 

Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel. 

Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju. 

Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih? 

Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih? 

Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije. 

Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije. 

Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.   

Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.   

V odmevu na Mesec oblikovanja smo govorili z Zmagom Novakom, direktorjem Zavoda Big, centra za ustvarjalno gospodarstvojugovzhodne Evrope, ki pravi: “Žal se v podjetjih ne zavedajo pomembnega vidika oblikovanja pri uspešni poslovni zgodbi”.

V odmevu na Mesec oblikovanja smo govorili z Zmagom Novakom, direktorjem Zavoda Big, centra za ustvarjalno gospodarstvojugovzhodne Evrope, ki pravi: “Žal se v podjetjih ne zavedajo pomembnega vidika oblikovanja pri uspešni poslovni zgodbi”.

Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha. 

Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha. 

Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.  

Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.  

Z Robertom Meričem smo govorili o posebnih očalah za slepe in slabovidne. Envision Glasses so pametna očala, ki jih poganja umetna inteligenca, z integrirano kamero in vgrajenimi zvočniki, ki govorijo o vizualnem svetu. To je naprava, ki bistveno izboljša vsakdanje življenje slepih ali slabovidnih ljudi in zagotavlja najbolj intuitiven in najpreprostejši način za dostop do vseh vrst vizualnih informacij v okolju.

Z Robertom Meričem smo govorili o posebnih očalah za slepe in slabovidne. Envision Glasses so pametna očala, ki jih poganja umetna inteligenca, z integrirano kamero in vgrajenimi zvočniki, ki govorijo o vizualnem svetu. To je naprava, ki bistveno izboljša vsakdanje življenje slepih ali slabovidnih ljudi in zagotavlja najbolj intuitiven in najpreprostejši način za dostop do vseh vrst vizualnih informacij v okolju.

V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.

V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.

Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine. 

Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine. 

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.

V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem. 

V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem. 

Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.

V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar. 

V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar. 

Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net. 

Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net. 

Slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko se odvija tudi mednarodna akcija Teden možganov, je namenjen osveščanju javnosti o skrbi za zdravje možganov. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa organizirajo predavanja, posvečena trenutno najbolj aktualnim temam v nevroznanosti, predstavili so tudi prve izsledke raziskave javnega mnenja o skrbi za možgane pri nas. 

Slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko se odvija tudi mednarodna akcija Teden možganov, je namenjen osveščanju javnosti o skrbi za zdravje možganov. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa organizirajo predavanja, posvečena trenutno najbolj aktualnim temam v nevroznanosti, predstavili so tudi prve izsledke raziskave javnega mnenja o skrbi za možgane pri nas. 

Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta.  O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.  

Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta.  O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.  

Anton Tone Lesnik je gozdar, oče, stari oče, skavt, podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija, ki tudi v vlogi “gozdnega pedagoga”, kot mu rečejo nekateri, skuša približati globino, širino ter ostale koristi za vsa čutila ob obiskovanju gozda. Priložnostno se ukvarja s pripovedovanjem, obe zanimanji je združil v nastope ter vodenja po gozdu. Kako se pripraviti na globje doživetje v gozdu, vanj vstopati kot odgovorni obiskovalci in kaj vse nam to naravno okolje nudi? Obisk gozda je vedno dobra ideja. Predhodno pa je vendarle treba pridobiti nekaj znanja, vsaj osnovnega.   

Anton Tone Lesnik je gozdar, oče, stari oče, skavt, podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija, ki tudi v vlogi “gozdnega pedagoga”, kot mu rečejo nekateri, skuša približati globino, širino ter ostale koristi za vsa čutila ob obiskovanju gozda. Priložnostno se ukvarja s pripovedovanjem, obe zanimanji je združil v nastope ter vodenja po gozdu. Kako se pripraviti na globje doživetje v gozdu, vanj vstopati kot odgovorni obiskovalci in kaj vse nam to naravno okolje nudi? Obisk gozda je vedno dobra ideja. Predhodno pa je vendarle treba pridobiti nekaj znanja, vsaj osnovnega.   

Skupina mladih, večina od njih nekdanjih želimeljskih dijakov, je sestavila in oblikovala novo družabno igro, ki temelji na spodbujanju medsebojnega spoznavanja Galerija ljudi. Pogovarjali smo se z enim od glavnih pobudnikov Aljažem Antlogo. 

Skupina mladih, večina od njih nekdanjih želimeljskih dijakov, je sestavila in oblikovala novo družabno igro, ki temelji na spodbujanju medsebojnega spoznavanja Galerija ljudi. Pogovarjali smo se z enim od glavnih pobudnikov Aljažem Antlogo. 

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija. 

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija. 

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco. 

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco. 

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa. 

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa. 

Na Osnovni šoli Beltinci so pripravili dobrodelni projekt, Zapestnice prijateljstva, s pomočjo katerega želijo osveščati družbo o strpnosti, sprejemanju različnosti in nediskriminaciji. Zbrati jih želijo devetnajst tisoč, toliko otrok se namreč vsako leto rodi v Sloveniji. Janja Žalik Jerebič je učiteljica v Beltincih in idejna vodja projekta. 

Na Osnovni šoli Beltinci so pripravili dobrodelni projekt, Zapestnice prijateljstva, s pomočjo katerega želijo osveščati družbo o strpnosti, sprejemanju različnosti in nediskriminaciji. Zbrati jih želijo devetnajst tisoč, toliko otrok se namreč vsako leto rodi v Sloveniji. Janja Žalik Jerebič je učiteljica v Beltincih in idejna vodja projekta. 

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.   

Družina Andreja Štremflja je več rodov povezana s čebelami, ko se je odločalo o usodi domačega čebelnjaka, se je Andrej odločil za nadaljevanje tradicije. Razmišljal je, kako bi ga nadgradil in se tudi po pogovorih s prijatelji in strokovnjaki odločil za postavitev čebelnjaka kar na strehi garaže. Kako je z uresničitvijo zadovoljen sam, okolica v naselju in nenazadnje kako so inovativni čebelnjak sprejele čebele?, slišite v pogovoru. Zgodbo je predstavil tudi v knjigi Kristali sreče.   

Na dan slovesa od papeža Benedikta XI. smo z dr. Gabrielom Kavčičem, moralnim teologom, povzeli nekatere vidnejše orise papeževega dela in prizadevanj, s tem spodbudili v poglobitev njegove teološke misli. Izjemoma tokrat vsebinsko prilagojena rubrika. 

Na dan slovesa od papeža Benedikta XI. smo z dr. Gabrielom Kavčičem, moralnim teologom, povzeli nekatere vidnejše orise papeževega dela in prizadevanj, s tem spodbudili v poglobitev njegove teološke misli. Izjemoma tokrat vsebinsko prilagojena rubrika. 

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

V tokratni rubriki smo predstavili družabno igro Igra svetnikov.

V tokratni rubriki smo predstavili družabno igro Igra svetnikov.

Franci Firm je ob letošnji obletnici radia presenetil s sliko, z mozaikom iz semen, portretom Franca Boleta. Povedal je, od kod ideja, kako se loti dela, kako zahtevno je in koliko časa ustvarja eno sliko? 

Franci Firm je ob letošnji obletnici radia presenetil s sliko, z mozaikom iz semen, portretom Franca Boleta. Povedal je, od kod ideja, kako se loti dela, kako zahtevno je in koliko časa ustvarja eno sliko? 

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Simona Anžlovar je predstavila idejo od kod in zakaj so se na kmetiji Anžlovar pred leti odločili za koze in kakšne izdelke danes nudijo, poleg svežega mleka, še raznovrstne proizvode iz svežega kakovostnega kozjega mleka.   

Simona Anžlovar je predstavila idejo od kod in zakaj so se na kmetiji Anžlovar pred leti odločili za koze in kakšne izdelke danes nudijo, poleg svežega mleka, še raznovrstne proizvode iz svežega kakovostnega kozjega mleka.   

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

Pri Šolskem centru Celje so preko projekta “Art for Change” Erasmus+ projekta, ki odraslim v tujini omogoča udeležbo na kreativnih delavnicah z namenom krepitve samozavesti za nove priložnosti na poklicnem področju, poslali na Češko, v Prago, štiri udeležence, med njimi tudi Romea Sabola. Tovrstna izkušnja, strokovno usposabljanje, je bilo zanj prvo, zelo je hvaležen za to priložnost. Projekt je predstavil Drago Keše, vodja izobraževanja odraslih pri ŠCC. 

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljivepozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljivepozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.Ja, kuhajmo v spomin. 

Valerija in njen mož Srečko Cer izdelujeta kakovostne izdelke iz lesa, v zadnjih letih sta se posebej izpopolnila v izdelovanju lesenih igrač. Še vedno pa so njuna ljubezen tudi različne miniature in spominki, ki imajo velikokrat tudi uporabno vrednost. Valerijo smo srečali na sejmu v Gornji Radgoni in spoznali njuno zgodbo. To je bila njuna dobra ideja po moževi nesreči, ki sta jo razvila do profesionalne ravni. 

Rebeka deluje v gradbeniški panogi. Njene izkušnje na delovnem mestu so dobre, čeprav poudarja, da ženska vendarle ne sme pozabit na svoje bistvo. Naučiti se je treba spretno prepletati številne in različne vloge, ki so nam zaupane. To je proces. Ljudje, ki delajo drugače, boljše, pri tem pa ohranjajo sebe, so ji v navdih. Srečali sva se na poslovnem srečanju in sproščeno začeli pogovor, ženska z žensko. 

V vasi Cogetinci v pošti Cerkvenjak stoji kmetija Ješovnik, kjer gospodinja Petra ustvarja in širi svoje proizvode. Prepoznana je po različnih domačih testeninah, za katere je prejela več nagrad. Žita pridelajo na domači kmetiji, tudi jajca, testeninam dodaja še različne sestavine, ki jih obarvajo in jim obogatijo okus.  

V Hiši vin Kokol so razvili idejo pridobivanja olj iz lastnih grozdnih pešk. Ročno ločijo lupino grozdnih jagod od pešk, le-te posušijo na soncu in dosušijo v sušilnici, da ne vsebujejo vode, na koncu jih še ročno očistijo in preberejo. V stiskalnici po postopku hladnega stiskanja (torej brez pregrevanja) iz njih iztisnejo olje, pri tem ohranijo vse pomembne zdravilne sestavine.  Pogovarjali smo se z Milanom Kokolom.

V oddaji Ni meje za dobre ideje ob 9.20 smo predstavili rezultate triletnega pilotnega projekta bivanja starejših na kmetijah. Projekt je potekal pod okriljem družbe Deos, ki je največji zasebni ponudnik institucionalnega varstva starejših v Sloveniji. 

V oddaji Ni meje za dobre ideje smo v pogovoru z Lenko Puh spoznali njeno delo družbene inovatorke. 

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo gostili Primoža Mirtiča Dolenca, ki je predstavil zanimiv projekt pisanja pravljic in ustvarjanja ilustracij. K sodelovanju je povabil množico soustvarjalcev, ki so prikimali ideji in sodelujejo pri dobrodelni akciji. 

Na praznični dan malega šmarna smo spoznali Zmaga Petriča, inovativnega moža iz Planine nad Ajdovščino. Z njim smo se srečali na romarsko-kolesarski poti, in se navduševali nad zgodbo njegovih vin pod blagovno znamko Guerila. 

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec. 

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je predstavil projekt Darujem kilometre, projekt gibanja za osveščanje o sladkorni bolezni. Z akcijo spodbujajo h gibanju, saj je to ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja in eden od “pripomočkov” uravnavanja krvnega sladkorja v telesu. Označili so petnajst mest na različnih točkah, kjer so postavljene tudi oglaševalske table, vsak kilometer ali več, ki ga ali jih prehodimo, prekolesarimo ali pretečemo lahko darujemo s poslanim sporočilom na: #darujemkilometre. Želja je, da bi s seštevkom kilometrov, vseh oblik gibanja, premostili razdaljo do Lune.  

V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.    

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom. 

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu. 

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Odločitev za osebno in duhovno rast je vedno dobra ideja. Karolina Korenčan je zaupala svojo zgodbo in izkušnje, tudi konkretne rezultate, ki se dejavno kažejo v njenem vsakdanjem življenju, s Šolo odnosov in odpuščanja, ki jo je obiskovala v Ignacijevem Domu duhovnosti.    

Dr. Gregor Dolinar je lansko leto sprejel izziv in se odpravil peš izpred Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je od leta 2017 dekan, preko Polhograjskih Dolomitov, Blegoša do Bohinjskega jezera in na vrh Triglava. 

Ursula Lavrenčič je predstavila eBralnik, projekt KOBI, ki je v pomoč otrokom pri branju. V štirih korakih ga osvojijo in se zanj tudi navdušijo. 

V družini Marjete Debevec so prišli spontano na idejo, ob začetku vojne v Ukrajini, da bi pripravili igrico za otroke, ki so se zatekli v Slovenijo po zatočišče, dostojanstvo in mir. Zaupala nam je, da njena družina razume tovrstne stiske. Njeni otroci in še nekaj prijateljev je združilo talente, pripravili so predstavo Ele Peroci Muca Copatarica.  

V Slovenijo je na pobudi Društva Mladinski ceh prišla nova športna ekipna igra, podobna košarki, zato se imenuje baskin. Igrajo jo skupaj igralci s posebnimi potrebami in igralci s polnimi gibalnimi sposobnostmi. Športna igra izhaja iz košarke, ima isti cilj, zadeti več košev od nasprotne ekipe.Pogovarjali smo se s Klavdijo Žnidaršič.   

Na evropskem glasbenem festivalu Evrovizija, v letu 2022 v Torinu, so bili najmlajši na odru predstavniki Slovenije, skupina LPS (Last pizza slice), s pesmijo Disko. Govorili smo z ravnateljem gimnazije Celje - Center, Gregorjem Delejo, kjer končujejo šolanje fantje skupine. Vprašali smo ga, kako je prišlo do ambiciozne želje po nastopu mladih glasbenikov na največjih odrih ter po ozadjih njihove kreativnosti.   

Hiša Evropske unije je Teden Evrope v letu 2022 odprla s posebnim kulturnim doživetjem, s koncertom mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so v Sloveniji v sklopu projekta Glasba za prihodnost, gre za umetniško-donatorski projekt, oblikovan v duhu glasbenega povezovanja in solidarnosti.  Glasba je poslanstvo in življenjski cilj teh mladih ustvarjalcev, njihov inštrument pa najbolj dragocena lastnina. Dogodek je del cikla desetih družabnih prireditev pod skupnim imenom Odkrivaj EU, v sklopu katerih vsak mesec vabijo v Hišo EU.

Nekdanja profesionalna košarkarica Katja Temnik je po končanju športne kariere v tujini v domačem okolju, na domačem zeliščnem vrtu Majnika, poiskala in uresničila inovativnost.   

Na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli so s strani organizatorja Odprte hiše Slovenije razstavljeni panoji, fotografije velikega formata priznanih fotografov, s predstavljenimi petinštiridesetimi arhitekturnimi projekti petinšestdesetih arhitektov in arhitekturnih birojev, pospremljeni z izjavami stanovalcev, arhitektov in upravljalcev. Razpira zidove in predstavi odnose med hišami, stanovalci in arhitekti. Izkušnja v arhitekturi vabi po nove ideje, po izkušnje za boljše dojemanje in razumevanje prostora.  

Pesem Srce Ukrajine je na poljskih katoliških radiih pravi hit. Skladbo sta pripravila poljska salezijanska bogoslovca Norbert Rosiński in Dominik Nowak iz salezijanskega semenišča v Krakovu, kjer so sprejeli ukrajinske begunce, ob tem pa sta posnela še videospot. Z umetniškim imenom None Rhyme/NDP v ritmih hip-hopa in reggae pozivata k pomoči ukrajinskim beguncem, predvsem pa se navdušujeta nad pogumom in povezanostjo Ukrajincev v boju proti okupatorju. Videu »Srce Ukrajine« so v teh dnevih pri slovenski Fundaciji don Bosco dodali tudi slovenske podnapise. Med drugim tudi na Fundaciji don Bosko oziroma v celotni slovenski salezijanski inšpektoriji delajo veliko dobrega v pomoč Ukrajincem in v blažitev posledic vojne. 

Popri je nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Skupina dijakinj je razvijala aplikacijo za boljšo organiziranost v gostinstvu pri naročanju, postrežbi in predstavitvi ponudbe. Digitalizacija vstopa v vsakdanjik, o tem pa smo govorili z direktorico Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, mag. Katjo Mohar Bastar.