V času korenitih družbenih sprememb, ki jih je prinesla pandemija, se odpirajo povsem nove dileme in vprašanja, povezani s človekovimi pravicami. Prvič v dolgi zgodovini se sprašujemo o elementarnih pravicah, kot so pravica do življenja, pravica do zdravja in pravica do gibanja. Obdobje pandemije je prineslo tudi globalen porast nasilja, neenakosti v družbi, naraščanje revščine ter nižanje standardov demokracije. Vse to poraja povsem nove poglede na ustroj naše družbe ter dileme, ki jih bomo naslovili v podkastu o človekovih pravicah. Namen podkasta je izobraževati in osveščati o vlogi človekovih pravic ter o pomenu ohranjanja demokracije.
Primož Bezjak in Klemen Janežič
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.
5/20/2024 • 42 minutes, 33 seconds
Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja
V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige.
Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
5/6/2024 • 37 minutes, 49 seconds
Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
4/22/2024 • 49 minutes, 7 seconds
Marta Kos in Zvezdan Martič o Zavezi 50-50
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.
4/5/2024 • 39 minutes, 28 seconds
Kako mladi mislijo in živijo enakost spolov?
4/1/2024 • 24 minutes, 7 seconds
"Enakost je nova normalnost"
3/18/2024 • 33 minutes, 20 seconds
Intervju s predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar
8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.
3/8/2024 • 1 hour, 4 minutes, 32 seconds
O ženskih pravicah in volitvah v evropski parlament
Novo leto je čas, da pogledamo kakšni izzivi nas glede enakosti in pravic žensk čakajo v prihodnje. Že dlje časa opazujemo, da se v Evropi sprožajo procesi retradicionalizacije hkrati pa zmanjkuje politične volje za ohranjanje že doseženih ekonomskih, socialnih, političnih in osebnih pravic žensk. Letos bomo imele priložnost svoj glas nameniti tistim, ki enakost in človekove pravice zagovarjale v evropskem parlamentu zagovarjale. Junija nas namreč čakajo volitve v evropski parlament. O tem kakšen je položaj žensk v evropskem političnem prostoru, zakaj so evropske volitve pomembne in kako zagotoviti večjo pariteto, smo spregovorile v prvi epizodi novega leta. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije, Sonjo Lokar.
1/8/2024 • 38 minutes, 28 seconds
Novo leto, stari cilji
V pregledu leta 2023 se je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer ozrla nazaj in poskušala izpostaviti dogodke povezane s položajem žensk, ki so v preteklosti najbolj odmevali. Pod črto lahko sklenemo, da je še vedno najbolj pereč problem in tudi izraz neenakosti spolov pojav nasilja nad ženskami, plačna neenakost, revščina starejših žensk, reproduciranje škodljivih spolnih stereotipov in vse glasnejše težnje po retradicionalizaciji družbe ter kratenju reproduktivnih pravic žensk.
12/25/2023 • 35 minutes, 6 seconds
Enako plačilo za enako delo!
Prejšnji teden smo obeležili evropski dan enakega plačila. To je dan, ko ženske simbolno prenehamo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bomo opravljale do konca leta. Ženske v EU namreč v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Za Slovenijo pa že vrsto let velja napačno splošno prepričanje, da je plačna neenakost majhna, kar pa ne drži. V podkastu Na pravi strani je tokrat beseda tekla o tem, zakaj smo ženske za enako delo plačane manj.
11/27/2023 • 17 minutes, 29 seconds
»Ženske v književnosti so bile namerno utišane, izbrisane in pozabljene«
V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma zamolčane in pozabljene. Položaj žensk na področju književnosti pa se tudi v zadnjih nekaj letih ni kaj prida izboljšal; skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Na pravi strani tokrat o izbrisu slovenskih književnic iz učnih načrtov, o moški dominaciji znotraj literarnega kanona ter o dolgi zgodovini diskriminacije ustvarjalk na področju književnosti. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA Tanjo Tumo.
11/10/2023 • 27 minutes, 45 seconds
"Temu pravite enakost?"
Če smo v prejšnji epizodi podkasta Na pravi strani govorile o pravici do splava, o pravici žensk do telesne avtonomije ter o tem zakaj je problematično, da določena gibanja javno pozivajo k ukinitvi pravic žensk in k uveljavljanju moške dominacije, smo v tokratni epizodi spregovorile o tem, kako je nasilje nad ženskami povezani s tovrstno patriarhalno miselnostjo. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je pred mikrofon povabila Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
10/30/2023 • 29 minutes, 19 seconds
"Shodi proti pravicam žensk so odraz nestrpnosti in nasilja«
Potem, ko je prejšnji teden v Ljubljani potekal Pohod za življenje, katerega udeleženci si prizadevajo za ukinitev pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so se v organizaciji Katoliške mladine zgodile tudi prve javne množične molitve, ki se sicer odvijajo tudi na Hrvaškem. Na oba dogodka se je odzvala tako širša javnost kot tudi politični vrh. Več v tokratni epizodi podkasta Na pravi strani avtorica in voditeljica Tita Mayer z gostjami.
10/16/2023 • 19 minutes, 56 seconds
Je Barbie feministična ikona?
V prvi epizodi nove sezone podkasta Na pravi strani smo se pogovarjale o t.i. "Barbie feminizmu". Besedna zveza, ki sproža burne reakcije je ob izidu težko pričakovanega filma o legendarni lutki Barbie preplavila svetovne medije. Voditeljica in avtorica podkasta Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila dr. Manco G. Renko. Spregovorili sta o tem v kolikšni meri velike korporacije in pop kultura vplivajo na položaj žensk.
10/2/2023 • 27 minutes, 4 seconds
Vsak dan 8. marec
Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi.
V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever.
V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.
3/27/2023 • 15 minutes, 3 seconds
Ko imajo besedo ženske na pozicijah moči
Ob mednarodnem dnevu žensk je avtorica in voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila poslanke. Spregovorile so o najbolj perečih problemih s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Več o tem kje se njihova mnenja razhajajo, kje se strinjajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj svojih ideologij, v novi epizodi podkasta Na pravi strani.
3/8/2023 • 47 minutes, 7 seconds
»Pri spolnem nasilju gre za zlorabo moči. Meja je jasna, vse ostalo je izgovor«
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost.
V zvezi s tematiko obravnavano v podkastu, lahko pišete na [email protected]
Iva Babić
Nika Rozman
Tita Mayer
So razkriti primeri spolnega nadlegovanja le vrh ledene gore?
Preprečevanje spolnega nasilja v akademski sferi
Nasilje v delovnem okolju
Nasilje je vedno izbira
Pet let po gibanju #MeToo
Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti
Spolno nasilje - zakaj molčimo?
Enakost spolov v kulturi
"Spolno nadlegovanje je seksualiziranje odnosa, je nedvoumno, jasno in povsod enako preverljivo"
"Meje so popolnoma jasne - moški vedo kaj je spolna zloraba"
2/27/2023 • 27 minutes, 55 seconds
Je slovenski vrh politike feminističen?
Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.
V zvezi s tematiko obravnavano v podkastu, lahko pišete na [email protected]
red. prof. dr. Milica Antić Gaber
red. prof. dr. Vesna Leskošek
Tita Mayer
Zakaj je politika še vedno moški biznis?
Ženske zasedle visoke politične položaje - je nastopil čas za enakost?
Slaba zastopanost žensk v politiki je resen demokratičen primanjkljaj
Zmage feminizma
Napredek ni nikoli varen pred nazadovanjem
Žensko telo je bilo vedno polje boja ideologij
1/30/2023 • 45 minutes, 40 seconds
Leto 2022 je bilo prelomno leto - v dobrem in slabem
V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.
12/26/2022 • 29 minutes, 18 seconds
Ženske zasedle visoke politične pozicije - je nastopil čas za enakost?
Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
11/28/2022 • 27 minutes, 34 seconds
Namesto rož, enako plačilo!
Na današnji dan leta 1975 so se ženske na Islandiji odločile, da bodo stavkale oziroma, da si bodo vzele prosti dan. Stavka žensk, kar devetdeset odstotkov žensk se je je udeležilo, je povzročila kaos na nacionalni ravni in v ospredje postavila ne le problem, da so bile ženske za enako delo slabše plačane, temveč tudi dejstvo kako ključnega pomena je za celotno družbo neplačano skrbstveno delo. V tokratni epizodi smo govorile o plačni vrzeli med spoloma in o tem kako so se problema lotili na Islandiji, ki velja za najbolj enakopravno in napredno državo na svetu. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Jano Javornik iz Univerze v Leedsu, Brynhildur Heiðar- og Ómarsdóttir predsednico islandskega združenja za pravice žensk ter raziskovalko na Univerzi na Islandiji Asdis Arnalds Adalbjorg.
10/24/2022 • 20 minutes, 46 seconds
Ženska revolucija v Iranu
Svet so v zadnjem tednu preplavili protesti proti Iranskemu režimu, ki že desetletja dolgo zatira svobodo žensk. Na stotine ljudi je bilo med protesti ubitih, iranske oblasti pa so svoje prebivalke in prebivalce z omejitvijo dostopa do svetovnega spleta odrezale od zahodnega sveta. Kot poročajo nekatere neodvisne novinarke in novinarji, se v Iranu začenja tako imenovana ženska revolucija, ki po mnenju mnogih pomeni začetek konca Islamske republike. O nasilju nad ženskami v Iranu kot tudi o nasilju nad ženskami pri nas bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Na pravi strani, ki jo pripravlja Tita Mayer.
9/26/2022 • 16 minutes, 10 seconds
Rdeči salonarji ali sovraštvo do žensk na pozicijah moči
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-pravi-strani/173251259/174851894
https://www.delo.si/avtor/anja-intihar/
https://www.dnevnik.si/tag/Tanja%20Lesni%C4%8Dar%20-%20Pu%C4%8Dko
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17-00/87/174879117
https://www.rtvslo.si/slovenija/polozaj-zensk-v-politiki-mizoginija-kot-politicni-program/614899
6/27/2022 • 30 minutes, 54 seconds
Prepoved pravice do abortusa v ZDA in na Poljskem
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
"Moje telo, moja izbira."
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalk in poznavalcev ameriške politike, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje tam praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in na Poljskem, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž, ki od blizu spremljata tamkajšnje radikalno ukinjanje pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
5/30/2022 • 28 minutes, 23 seconds
Zakaj je politika še vedno moški "biznis"?
Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in politično aktivirale. Zato bo o položaju žensk v politiki tekla beseda tudi tretji epizodi podkasta Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
"O razvrščanju žensk na izvoljiva mesta, na kandidatne liste ali pa v okraje, odločajo zelo ozke neformalne skupine moških v vrhovih strank"
Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo različni žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in se odločile politično aktivirati.
4/4/2022 • 25 minutes, 28 seconds
Slaba zastopanost žensk v politiki je resen demokratični primanjkljaj
Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij«, so v javnem pismu zapisale predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. O ženskah v politiki in mizoginiji, tokrat v podkastu Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
"Zdi se mi, da je bila politika zelo dolgo neke vrste zatočišče moških in uporaba mizoginije v resnici velja za politično strategijo"
"Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij", opozarjajo predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem, da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. Kljub temu, da je bil predsednik vlade prejšnji teden ponovno obsojen zaradi žaljenja novinark RTV-ja, sta tovrstni seksizem in mizoginija v Sloveniji povzdignjena v politični program, poudarja prof. dr. Jana Javornik, predavateljica na univerzi v Leedsu in predstavnica Ženskega lobija Slovenije. Dodaja, da gre pri metodah žaljenja, ustrahovanja in izključevanja za politično nasilje, katerega namen je odvrniti ženske od vstopa v politiko. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nikogar od odločevalcev ne skrbi, da ravno zaradi ne zastopanosti žensk v političnih sferi, drsimo na vseh svetovnih lestvicah enakosti spolov, na kar nas opozarja evropska unija, Združeni narodi, evropska komisija, nenazadnje Svetovni gospodarski forum. In kljub zakonodaji, ki predpisuje enakost spolov v politiki, kljub predpisanim kvotam v politiki, v aktualni vladi sedita le dve ministrici. Tanja Lesničar Pučko, novinarka in kolumnistka časopisa Dnevnik opozarja, da politična zastopanost državljanov in državljank ni takšna kakršna je državljanska struktura. Polovica prebivalstva v Sloveniji, to so ženske, nima enakovrednega zastopstva v slovenskem parlamentu, še manj v vladi, kar predstavlja nezaslišan demokratični primanjkljaj, ki si ga v zrelih demokratičnih družbah ne upajo več privoščiti. O položaju žensk v politiki in mizoginiji, ki so je deležne, smo se pogovarjali v drugi epizodi podkasta Na pravi strani.
2/28/2022 • 22 minutes, 59 seconds
Ženske in moški v medijih - 24:76
V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.
"Gledamo in poslušamo pretežno bele moške – razlog so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote"
V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. Nataša Briški, novinarka, soustanoviteljica in urednica spletnega portala Metina lista, kjer so leta 2014 pričeli z meritvami prisotnosti žensk v medijih, med razloge za slabo udeležbo žensk v medijih navaja dejstvo, da je na vodilnih položajih in na položajih moči bistveno več moških kot žensk.
»Ko novinarji in novinarke iščemo sogovornike, poskušamo dobiti tistega, ki je najvišje na hierarhični lestvici. Moje izkušnje so tudi takšne, da je veliko več truda in prepričevanja potrebnega, ko povabimo ženske pred mikrofon, to ima tudi kakšne globlje družbene, zgodovinske razloge, ker smo ženske bile bolj potisnjene v to neko vlogo iz ozadja, tudi presoja se nas ostreje. Med razlogi, ki jih pri ženskah najdeš, so tudi pojasnila, kot so 'ne morem, moram po otroka, imam družinske obveznosti', to je seveda popolnoma legitimno, ampak običajno to slišiš pri ženskah, zelo redko pa pri moških.«
Po mnenju predstavnice Ženskega lobija Slovenije, dr. Jane Javornik, bi razloge za to lahko povzeli s konceptom ponudbe in povpraševanja.
»Na strani ponudbe strokovnjakinj bi rekla, da obstaja kultura prepričanja in nekaterih vrednote o tem, kako zelo moraš biti usposobljena, preden se odločiš svoja stališča in mnenja deliti z javnostjo, na drugi strani, torej na strani povpraševanja, pa bi rekla, da gre predvsem za predsodke, tesne roke, tudi pomanjkanje žensk na pozicijah moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo oziroma vabijo goste in gostje v studie.«
Čeprav imamo v Sloveniji zakonodajo in pravilnike, ki naj bi zagotavljali enakost spolov, so ženske za enako delo še vedno slabše plačane, podzastopane v javni sferi, v medijih, na vodilnih mestih, položajih moči, diskriminirane so v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v znanosti, ne nazadnje v politiki, kjer imamo v aktualni sestavi vlade zgolj dve ministrici. Kot poudarja predsednica združenja Ona ve, mag. Marta Kos, zakoni in pravila še zdaleč niso dovolj, potrebujemo tudi kulturne oziroma družbene spremembe.
"Razbiti moramo 'naravni' tok, ki je nastal verjetno tudi zaradi številnih spolnih stereotipov o tem, kaj naj delajo moški in kaj naj delajo ženske ali zakaj so na svetu moški in zakaj so na svetu ženske. Kaj imam v mislih? V zadnjih časih velikokrat slišimo, zlasti iz konservativnega dela družbe, da so ženske na svetu zato, da rojevajo in skrbijo za družino, za kaj drugega pa itak niso.«
Izrazito slabo udeležbo žensk je v Sloveniji tudi v političnem prostoru. Aktualna vlada premore le dve ministrici, obeti za boljšo participacijo žensk v prihodnje, pa so po besedah dolgoletne Dnevnikove kolumnistke, Tanje Lesničar Pučko, slabi.
"To (enakost spolov) bi moral biti postulat, o tem stranke sploh ne bi smele razmišljati, to bi moral biti samoumevni mehanizem! Nemška vlada ima 50 procentov žensk in to sploh ni bil nek big deal, ni bil big deal! Okrog tega se niti ni kaj dosti govorilo. So povedali juhu okrog 50 odstotkov jih je in to je to. Mislim, to so politiki enostavno vzelo kot zlato pravilo, kot zlati rez in konec. Pri nas! je to popolnima nemisljivo, zaradi tega ker ti, ki zdaj obvladujejo politično moč, na ta način sploh niso zmožni misliti. Niso žleht, ne počnejo vsega nalašč, ampak so enostavno totalno zaostali v percepciji družbe in politike. In to je dejansko problem zaradi katerega smo se znašli 50 let nazaj."
1/31/2022 • 19 minutes, 24 seconds
Zaton človekovih pravic v letu 2021
Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V decembrskem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu.
"Pot v neliberalno demokracijo, ki nas je doletela, postopoma izključuje eno pravico za drugo"
Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V letošnjem zadnjem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu. Svojo analizo in refleksijo podajata direktorica Amnesty Intenational Slovenije, Nataša Posel in novinar Ervin Hladnik Milharčič.
12/27/2021 • 21 minutes, 39 seconds
Poljska - Ko o ženskih telesih odloča oblast
Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast ženskam, samovoljno vzame njihovo pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Prepoved splava je že realnost, na vidiku prepoved ločitve in legalizacija družinskega nasilja
Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast, milijonom žensk, samovoljno vzame pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu. Letos je namreč v veljavo stopil zakon, po katerem Poljakinje, razen v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere, ter incesta ali posilstva, nosečnosti ne smejo prekiniti.
Ampak, kot je dejal Jaroslav Kaczyinski, prvi in edini voditelj na Poljskem, morajo ženske otroka roditi, mu dati ime in ga potem skladno s krščansko vero krstiti in pokopati.
Pravi dolgoletna novinarka, dopisnica iz regije Polona Fijavž, ki dodaja, da na Poljskem poteka sistematično spodkopavanje vseh demokratičnih vrednot, kršenje temeljnih človekovih pravic in številnih mednarodnih konvencij. Hkrati poteka obsežna kampanja, ki povzdiguje tradicionalne vrednote. Na vsakem koraku lahko vidimo reklame, plakate, pa tudi televizijske spote in oddaje, ki ženske postavljajo za štedilnik. Zagovornice pravic žensk dobivajo grožnje s posilstvi in umori, v javnosti pa vlada občutek, da so ženske sovražnik in da je takšna obravnava žensk povsem sprejemljiva. Kljub spornemu zakonu, ki prepoveduje splav, pa po besedah predstavnice Inštituta 8. marec in poznavalke razmer na Poljskem, Petre Meterc, skrajno desno krilo katoliške cerkve imenovano Ordo juris, ki je po mnenju obeh sogovornic, odgovorno za prepoved splava, zdaj zahteva še strožjo zakonodajo.
Pred poljskimi poslanci je trenutno na mizi predlog, po katerem bi še zaostrili zakonodajo glede prekinitve nosečnosti in bi celo kaznovali ženske, ki bi opravile prekinitev nosečnosti, pa tudi kogarkoli, ki bi pomagal. Hkrati bi bilo to dejanje, po tem predlogu, enačeno z umorom.
Aktualna zakonodaja že sedaj v praksi pomeni: na stotine žensk, ki pomoč pri splavu iščejo v tujini, sistematično ogrožanje življenj in zdravja žensk, družbeno stigmo, na tisoče stisk povezanih z neželeno nosečnostjo in uničenih življenj, ne pozabimo pa tudi na primer štirinajstletne deklice, ki je bila posiljena in je otroka morala roditi ter na nedavno tragično smrt tridesetletne Izabele, ki so ji zdravniki, domnevno zaradi prepovedi splava ali ugovora vesti, odrekli pomoč in je zaradi tega tragično preminila. Če je prepoved splava za Poljakinje že realnost, pa je na vidiku celo prepoved ločitve in legalizacija družinskega nasilja. Nam pa dogajanje na Poljskem lahko služi kot opomin na to, kako hitro so nam priborjene pravice lahko odvzete.
11/29/2021 • 19 minutes, 54 seconds
Slovenija po 30. letih - dežela demokracije, vladavine prava in človekovih pravic?
Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, ali spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije; o vsem tem bo tekla beseda v petem delu podkasta o človekovih pravicah Na pravi strani.
"Ponosen Slovenec bom takrat, ko se bo politični vrh opravičil za izbris in ko bomo vsi siti in pokriti. Ko resnica ne bo več samo ena, krojena po meri Janeza Janše."
Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo socialna država, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije, ima v Sloveniji oblast še vedno ljudstvo, v podkastu o človekovih pravicah - Na pravi strani.
6/28/2021 • 28 minutes, 14 seconds
Je svoboda gibanja še brezplačna?
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
"Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna"
Javno življenje se po dobrem letu dni ponovno odpira. Za nami so trije t.i. lockdowni, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin in regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru in prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Slednje je bilo z vladnim odlokom prepovedano od meseca marca lani do preteklega tedna. Če nam je bila v imenu javnega zdravja svoboda gibanja nepričakovano onemogočena, zdaj pa se nam po malem vrača, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo slednji vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Kdaj bodo PCR testi brezplačni in bodo predstavljali "vstopnico" v normalno življenje vsem pod enakimi pogoji? Kakšna bo cena nove svobode? Bi morali v javnosti bolj glasno naslavljati problem erozije človekovih pravic, nespoštovanje ustave in zaton vladavine prava ter demokracije? Spomnimo na 32. člen slovenske ustave, ki pravi:
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Tudi pravica do zbiranja je temeljna človekova pravica, ki bistveno omogoča demokratično delovanje družbe, pa vendar je bila prebivalcem Slovenije, s strani oblasti, za več kot leto dni odvzeta.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t.i. institutov neposredne demokracije in v bistvu tega ni mogoče kar a priori omejiti.
Poudarja direktor Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Završnik. Tudi sicer različni strokovnjaki in intelektualci že leto dni opozarjajo, da morajo biti ukrepi za zajezitev epidemije strokovni in ne politični. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so na podlagi pravice do dostopa do javnih informacij, vlado zaprosili, da jim predoči dognanja za sprejemanje ukrepov, pravi Anuška Podvršič.
Te dokumetacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje, iz katerih pa izhaja, da o nekaterih ukrepih sploh niso odločali, sploh pa niso o tem odločali tedensko.
Sogovornica dodaja, da »zato ne moremo vedeti ali so ukrepi sorazmerni, če ne poznamo ozadja in nimamo dostopa do informacij, ki so javnega značaja«
Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar pa opozarja na to, da morajo biti vsi ukrepi začasni in da se na njih »nikakor in nikoli ne smemo navaditi«
Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja ampak tudi znanja s področja človekovih pravic. Večkrat sem že kritično povedala, da razumem, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji, tako kot vse države po svetu, ampak če določenega področja strokovnjaki z ministrstev ne poznajo dovolj dobro, dejte lepo vas prosim vsaj vprašat, če česa ne veste!
5/24/2021 • 22 minutes, 28 seconds
Napadi na medije so napadi na demokracijo
Beležimo že več kot sto dni, odkar Slovenska tiskovna agencija deluje in opravlja svojo pomembno javno funkcijo brez plačila vlade. Kako dolgo bo še tako, ostaja uganka. Tudi sicer se napadi na novinarje in novinarke v zadnjem letu stopnjujejo. Da je medijska svoboda in pravica do obveščenosti pod velikim političnim pritiskom, poročajo tudi ugledni mednarodni mediji in neodvisne institucije. O tem zakaj so svobodni javni mediji temeljni kamen demokracije, bo tekla beseda v 3. delu podkasta Na pravi strani.
"Pri pritiskih na medije gre za metode nasilnežev. Bolj kot pritiskaš na nekoga, bolj upaš, da bo ta nekdo utihnil"
Beležimo že več kot sto dni, odkar Slovenska tiskovna agencija deluje in opravlja svojo pomembno javno funkcijo brez plačila vlade, ki jo k financiranju sicer zavezuje zakon. Kako dolgo bo še tako, ostaja uganka. Kot opozarjajo naši strokovnjaki, pa tudi mednarodne institucije, gre pri definanciranju za nedopustne politične pritiske. Ne gre pozabiti, da je STA nepogrešljiva informacijska baza za vse ostale slovenske medije. Da je medijska svoboda in pravica do obveščenosti, pod velikim udarom in da se dnevno vrstijo napadi na novinarke in novinarje, poročajo tudi ugledni mednarodni mediji kot so Der Spiegel, Politico, The Guardian in The New York Times.
Dejansko gre za poskus utišati kritične glasove, ki so za neko demokratično družbo ključnega pomena in zato, da se nekako ta vladna resnica, ki je edina zveličavna prikazuje tudi kot edina možna resnica.
Poudarja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da gre za ustrahovanje pa meni odvetnica, nekoč dolgoletna novinarka in televizijska voditeljica, Nataša Pirc Musar.
Bolj kot pritiskaš na nekoga, bolj upaš, da bo ta nekdo utihnil, jaz rečem, da se določenim posameznikom skuša nataknit nagobčnik.
Mihael Šuštaršič, novinar in urednik STA, pravi, da s kolegi samo čakajo, da se znajdejo na Zavodu za zaposlovanje in da je v ozadju želja po diskreditaciji novinarstva kot takšnega.
Namen tega je zasejati dvom v to, da si kredibilen. Gremo v smeri, ko pijanec pretepa svojo ženo in otroke, ob tem pa se zmeraj najde nekdo, ki reče: ja, zakaj pa ni bila tiho, zakaj ga je pa izzivala. Nekako v tej smeri se premikamo.
Na napade na medijsko svobodo v Sloveniji vse bolj opozarjajo tudi mednarodni mediji. Nikolaus Neumaier, novinar ugledne nemške javne televizije ARD, je za Televizijo Slovenija povedal:
Sprašujemo se ali gre za novega Orbana. Šokirani smo, ko beremo zapise na tviterju. To, da se premier bojuje proti novinarjem, je nekaj novega. Tega v Nemčiji ne poznamo.
Problematiko pritiskov na uredniško neodvisnost javnih medijev in finančno destabilizacijo, pa je pod drobnogled vzel tudi evropski parlament. Spomnimo na razpravo skupine evropskih poslancev za spremljanje demokracije in človekovih pravic, kjer je slovenski premier s svojim nastopom poskrbel za še enega v nizu mednarodnih medijskih škandalov. Bruseljski dopisnik časopisa Delo, Peter Žerjavič, ki je bil tudi sam tarča grobega napada s strani vladnega funkcionarja, pravi, da gre za brutalno obračunavanje premiera z našimi in tujimi tako novinarji kot politiki in strokovnjaki.
To je bil res eden bolj bizarnih, da ne rečem grotesknih nastopov, kljub svoji strašljivi dimenziji. Seveda so bili vsi osupli; politiki, evropski poslanci vseh barv, še nekaj dni smo potem poslušali, da česa takega še niso videli.
4/26/2021 • 27 minutes, 3 seconds
"Veliko hitreje prijavimo soseda, ki krši covid ukrepe kot nekoga, ki izvaja nasilje nad žensko"
Potem, ko je Turčija odstopila od carigrajske konvencije, mednarodno zavezujočega dokumenta, ki ga je podpisalo 45 držav in Evropska unija, in ki od podpisnic zahteva, da uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, se vrstijo protesti ter pozivi s strani EU, naj si glede odločitve vendarle premislijo. Odstop pa načrtuje tudi Poljska, ki je že pred časom sprožila regionalno pobudo za opustitev konvencije in kjer se že nekaj mesecev vrstijo množični protesti proti drastičnemu slabšanju položaja žensk in proti aktualni politiki, ki ukinja njihove osnovne pravice. O tem, da je nasilje nad ženskami in otroki najpogosteje kršena človekova pravica, bo tekla beseda tudi v tokratnem delu podkasta Na pravi strani.
Nasilje nad ženskami je najpogosteje kršena človekova pravica
Potem, ko je Turčija pred tremi dnevi odstopila od carigrajske konvencije, mednarodno zavezujočega dokumenta, ki ga je podpisalo 45 držav in Evropska unija, in ki od podpisnic zahteva, da uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, se vrstijo protesti in odzivi ogorčenja s strani EU. Od istoimenske konvencije odstopa tudi Poljska, ki si po mnenju tamkajšnje vodje civilne iniciative Stavka žensk, Marte Lempart, prizadeva, da bi k odstopu pristopile tudi nekatere druge evropske države. Spomnimo, da je pred časom poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro Sloveniji poslal pismo, v katerem je preverjal, ali bi se pridružila Poljski pri odstopu od carigrajske konvencije. Na Poljskem, kjer se je položaj žensk v času aktualne desno konzervativne vlade, drastično poslabšal, ženske v zadnjih mesecih množično protestirajo. Ne le, da je vlada Jaroslawa Kaczynskega skoraj v celoti prepovedala splav, po besedah novinarke, dopisnice RTV Slovenija ter dobre poznavalke tamkajšnjih razmer, Polone Fijavž, se na Poljskem pripravlja celo zakonodaja, ki bo prepovedala ločitve.
Poljska sproža regionalno pobudo za države srednje in vzhodne Evropa, s katero želi poveličevati tradicionalno družino, hkrati pa so začeli s pripravami na prepoved ločitve. Sprva naj bi uvedli delno prepoved ločitve, ki predvideva, da naj bi od vloge za ločitev do ločitve preteklo nekaj let, potem pa naj bi uvedli popolno prepoved ločitve.
Da se tovrstni "trendi" dogajajo v času, v katerem se vrstijo težnje po retradicionalizaciji družbe, v času v katerem beležimo drastičen porast nasilja v družini, ne preseneča.
Družba postaja vedno bolj patriarhalna, ženske postajajo običajne kante za smeti, na katere se lahko obesi vsak tvit in vsaka nesramnost in to se sigurno prenaša v zasebne domove. Z veliko gotovostjo lahko trdim, da obstaja povezava med femicidi in retradicionalizacijo ter poniževanjem žensk.
Pravi red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani, ki poudarja, da je nasilje velik družbeni problem. Če pogledamo kaj o nasilju pravijo statistični podatki, ki zajemajo le tisti delež nasilja, ki je uradno prijavljen, lahko vidimo, da je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih, ki se je po ocenah nevladnih organizacij povečalo za 9 odstotkov. V preteklem letu se je v Sloveniji zgodilo za 53 odstotkov več umorov. Pri vseh je šlo za predhodno družinsko ali intimnopartnersko nasilje. Potem, ko so v Društvu SOS telefon odprli 24-urno linijo za pomoč žrtvam nasilja, se je število klicev povečalo za 50 odstotkov. Navedeno so številke, za katerimi se skrivajo resnične, tragične zgodbe, razlogi za nasilje pa so kompleksni in koreninijo v neenakosti med spoli, v patriarhalnih družbeno kulturnih vzorcih, ki predvidevajo podrejenost žensk ter posledično visoki stopnji strpnosti do nasilja. Da je visoka strpnost do nasilja in nizka stopnja senzibiliziranosti tako posameznikov kot institucij v Sloveniji velik problem, opozarja dr. Jasna Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Ljudje bistveno hitreje reagiramo na neko nasilje, ki se zgodi s strani neznancev, medtem ko pa v družinah, ki jih poznamo, pa četudi vemo, da se nekaj dogaja, bistveno težje reagiramo, razumemo to kot konflikte, v kar naj se ne vmešavamo. Družine še vedno razumemo kot neke svete celice, kamor naj ne vstopamo.
Pojasnjuje dr. Jasna Podreka in dodaja, da so najhujša kazniva dejanja s strani povzročitelja ponavadi napovedana in da tako žrtev sama kot okolica njegovih groženj preprosto ne jemlje dovolj resno. Tudi sicer je prijav nasilja malo. Iz številnih sodnih spisov pa je razvidno, da večina bližnjih oseb žrtve nasilja; sorodniki, prijatelji, sosedi, za nasilje zelo dobro vedo, a ne ukrepajo. Ljudje po navadi reagirajo takrat, ko nasilnež moti njihov mir, še pove sogovornica. Žrtve same pa v povprečju prvič spregovorijo šele po sedmih letih nasilja. Manj kot 10 odstotkov jih pokliče policijo. Kar 70 odstotkov jih nikoli ne poišče nikakršne pomoči. Treba je poudariti tudi, da nasilje ne izbira starosti. Pogosto se prične zelo zgodaj.
Saj se spomnimo že iz naših osnovnošolskih let, da so fantje otipavali deklice kar tako po hodnikih (...) Odrasli, učitelji pa so večinoma vedenje minimalizirali, češ, saj jo je samo za zadnjico malo prijel, saj je samo sošolec, saj ni nič takega. Tudi danes vidimo, da v šolah učitelji skoraj ne reagirajo na takšna vedenja dečkov in nekako deklicam sporočajo, da sej nič takega in naj ne komplicira.
Kot poudarja mag. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je nasilje normalizirano do te stopnje, da se ga pogosto niti ne zavedamo.
V sklopu pričevanj #jaztudi, ki smo jih prejeli, se zelo jasno izrisuje vzorec, da do spolnega nadlegovanja in nasilja pogosto prihaja v zgodnjem otroštvu oziroma mladosti in da sama žrtev ne ve kaj se ji dogaja.
O tem, da ozaveščenost kljub težnjam po retradicionalizaciji družbe, vendarle počasi raste, pa pričajo gibanja, ki so družbo preplavila vzadnjih nekaj letih. Če smo na eni strani priče porastu mizoginije in sovražnega govora uperjenega v ženske, lahko po drugi strani opazujemo vse večjo opolnomočenost žensk, ki so prvič v zgodovini spregovorile o spolnem nadlegovanju in nasilju. Gibanju #metoo, ki je pred tremi leti preplavilo svet, zdaj sledijo posamična regijska gibanja, ki dajejo glas žrtvam in razkrivajo nasilje. V Sloveniji že nekaj časa poteka kampanja #jaztudi, s katero so zbrali že več kot dvesto pričevanj ter gibanje #nisisama v sklopu katerega slovenske gledališke igralke in igralci berejo izpovedi žrtev spolnega nasilja.
3/22/2021 • 35 minutes, 44 seconds
"Pod resnim pritiskom je pravica do svobodnega življenja"
V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Katerim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam smo se odpovedali v imenu epidemije in katerim se nam ne bi bilo treba odpovedati?
Leto je naokrog, odkar so v sosednji Italiji odkrili prvega človeka, okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V prejšnjem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so se nam prej zdele popolnoma samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najpomembnejše. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in zmanjšanju demokratičnih meril naše družbe.
V prejšnjem letu nam je država odrekla, tako rekoč suspendirala številne pravice. Določila je, kje se lahko gibamo in kje ne, kdaj se lahko gibamo in kdaj ne in s kom se lahko družimo in s kom ne. Država je tudi določila, da je prepovedano zbiranje z namenom protestiranja ali izražanja mnenj. A glede na zahteve mednarodnega prava se temu ne bi smeli odreči. Država nam te pravice ne bi smela vzeti.
Tako pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija, in dodaja, da mora država v epidemiji za zavarovanje javnega zdravja treba sicer sprejeti omejevalne ukrepe, ampak pri tem nima popolnoma prostih rok in nima dovoljenja, da potepta mednarodne standarde človekovih pravic. Skrb vzbuja tudi vse večja militarizacija policije.
Navzočnost policije, kot na primer na Metelkovi, ali ustavljanje mimoidočih in popisovanje oseb, ki niti niso na protestu, identifikacija ljudi, vse to je zagotovo nadlegovanje in ustrahovanje in ima namen odvrniti ljudi od pravice do mirnega zbiranja, protestiranja in izražanja svojega mnenja.
V demokratičnih družbah smo navajeni, da je policija servis javnosti in družbe in ne bi smela nadlegovati državljana pri izvajanju in uresničevanju njegovih temeljnih pravic, še dodaja sogovornica. Vrstijo se tudi napadi na svobodo medijev in pravico do obveščenosti.
Če vse skupaj sešteješ ugotoviš, da je pod resnim pritiskom pravica do svobodnega življenja. Skratka, da je prišlo do načetja elementarnih svoboščin. To na čemer demokratični razvoj katerekoli skupnosti temelji in tukaj lahko govorimo o resni krizi.
Tako je mnenje novinarja časopisa Dnevnik Ervina Hladnika Milharčiča, ki opozarja na kratenje pravice do svobodnega izražanja.
Ob tem, samo še en moment, ki pa zares vzbuja skrb - mislim svoboda izražanja je nekaj, kar si v vsakem trenutku lahko vzameš, ni možno, da bi ti lahko nekdo absolutno zaprl gobec in ti prepovedal, da kaj rečeš - dokler med tabo in to svobodo niso policijske enote v viteški opravi, ki izražanje političnih ali kakšnih drugih nazorov razumejo kot grožnjo proti kateri lahko dvignejo ščite in pendrek. Mislim, da smo priča revolucionarnim spremembam družbe, ki jih izvaja ena politična stranka reprezentirana v parlamentu z zelo jasno izraženim programom. Mislim, da smo zadnje leto bili priča desni revoluciji političnega in družbenega sistema.
2/22/2021 • 24 minutes, 53 seconds
Pandemija in erozija osnovnih človekovih pravic
Eno leto je naokrog odkar so v sosednji Italiji odkrili prvi primer človeka okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V preteklem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.