Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.

Izraelski premier Netanjahu grozi Libanonu, da ga bo preoblikoval po vzoru Gaze, hkrati napoveduje maščevanje Iranu za raketni napad na Izrael. Madžarski premier Orban je ob silovitih kritikah z leve in desne v Evropskem parlamentu predstavil svoj pogled na prihodnost Evropske unije. Donald Trump in Joe Biden pa sta uničujoče orkane, ki divjajo po ameriški celini, izkoristila za medsebojni politični obračun; tudi o tem v Labirintih sveta.

Bejrut gori, Izrael sporoča, da se bo maščeval za iranski raketni napad. Generalni sekretar Združenih narodov je tam nezaželena oseba. Kot da je prvi človek svetovne organizacije le naključni podnajemnik na newyorški vzhodni reki in je že zdavnaj dvignil roke tudi od Ukrajine. Tam ruski agresor niza uspehe. Kot da je delo ustanoviteljev Združenih narodov ali tvorcev helsinške listine bilo zaman. Evropski volivci se obračajo proti desni. Če verjamemo dominatnim medijem, zaradi nestrpnosti. Če pa pogledamo množico spletnih portalov, je slika drugačna. Ljudje se bojijo vojne.

Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji?

Ob izjemno visokih temperaturah Sredozemskega in tudi Črnega morja je srednjo Evropo zajel ciklon Boris in povzročil zgodovinske poplave. Na takšne dogodke se moramo v resnici začeti navajati in prilagajati. O blaženju podnebnih sprememb se medtem govori vse manj, še zlasti pa je očitno to, da se tudi naredi zelo malo. Kako bo svoje delo na tem področju nadaljevala nova Evropska komisija? Prvi koraki ne zbujajo velikega optimizma. Še več pesimizma zbuja razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.

Morda bi bilo že kar preveč preprosto, če bi imenovanje slovenskega člana evropske komisije minilo brez zapletov. Tudi tokrat se je Slovenija znašla v središču pozornosti in očitno celo povzročila zamik procesa imenovanja komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Bolj ali manj po pričakovanjih je minilo tudi soočenje predsedniških kandidatov v ZDA, po pričakovanjih je bilo brez vsebine in polno površinskih napadov, bolje pa ga je izkoristila demokratka Kamala Harris. Vesoljsko podjetje Space X je v vesolje poslalo štiričlansko posadko, poslovil pa se je igralec James Earl Jones, ki je med drugim,glas posodil glavnemu negativcu Vojne zvezd Darthu Vaderju.

V Ukrajini menjajo kar polovico vlade, vključno z zunanjim ministrom Kulebo; predsednik Zelenski meni, da potrebuje država v vojni nove energije. Na izraelskih ulicah je več sto tisoč ljudi protestiralo proti premieru Netanjahuju, kljub temu ta ostaja trdno v sedlu. Deželne volitve na vzhodu Nemčije so prinesle največji zasuk v desno po nacističnem obdobju. O tem, kakšna je prihodnost demokracije v Evropi in po svetu, ter o drugih aktualnih izzivih so razpravljali na blejskem strateškem forumu; tudi o tem v Labirintih sveta.

Ukrajinski vdor na rusko ozemlje sproža številna vprašanja tudi za podpornike na Zahodu. Kijev namreč želi v boju proti ruski agresiji uporabljati vso orožje, tudi med državami se krepi naklonjenost umiku omejitev glede uporabe najbolj sodobnega orožja. Na Bližnjem vzhodu se je v tem tednu očitno zmanjšala nevarnost širšega, regijskega vojaškega spopada, a je Izrael poleg operacij v Gazi okrepil svoje vojaško delovanje na Zahodnem bregu. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo svarila pred razširitvijo vojne v Gazi tudi na drugo palestinsko ozemlje. V Nemčiji se krepi razprava o ustreznosti migracijskih politik tako države kot Evropske unije. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Ukrajinska vojska po dveh tednih nadaljuje ofenzivo na ruske obmejne regije, predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da želijo v Rusiji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi otežilo oskrbo ruske vojske. Izraelska vojska nadaljuje napade po Gazi, kljub prizadevanjem v iskanju dogovora med Hamasom in Izraelom za premirje in izpustitev talcev. Ameriški predsednik Joe Biden je na demokratski konvenciji v Čikagu izjavil, da so propalestinski protestniki na ulicah upravičeno, ob tem pa odmislil dejstvo, da Palestince ubija povečini ameriško orožje. Medtem ko Srbi nadaljujejo proteste proti okoljskemu lomastenju korporacije Rio Tinto, je Avstralija prižgala zeleno luč največjemu solarnemu območju na svetu.

„Leni, megleni, nori poletni dnevi“, je prepeval Nat King Cole. Pa so ti še taki? Ali pa se moramo večino časa skrivati pred vročino in pred nenavadno močnimi nevihtami. Tudi turisti niso več tako dobrodošli kot nekoč. Svet, ki smo ga poznali, se spreminja. Mrzlično se iščejo novi viri energije. Na primer litij v Srbiji. Po drugi strani, nič ne kaže, da bi padlo zanimanje za nafto ali plin. Zdi se le, da se v vrsto novo postavljajo tisti, ki pričakujejo največje zaslužke. Olimpijske igre niso prekinile vojnih iger v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu. Ob trepetanju za medalje, smo trepetali tudi, da kakšna raketa ne prileti do nas.

Po svetu, vsaj kar zadeva slabe novice, ni poletnega premora. Napadi na Gazo se nadaljujejo, na Bližnjem vzhodu je še vedno zelo napeto. Vsaj nemiri v Bangladešu, ki so zahtevali veliko življenj, so se polegli, ko je premierka pobegnila iz države. V Združenih državah Amerike pa izbira podpredsedniškega kandidata Demokratske stranke v predvolilni boj vnaša novo dinamiko. Na olimpijskih igrah pa pričakovano: eni so veseli, drugi razočarani.

Namesto miru ali vsaj prekinitve spopadov je prvi teden olimpijskih iger prinesel dodatno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, strah pred ognjem v več delih sveta, tudi v naši soseščini, in podatek, da je naša družba v samo sedmih mesecih porabila vse naravne vire, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. S težavami so se zaradi onesnaženja soočali tudi organizatorji olimpijskih iger, saj so morali zaradi prevelike vsebnosti bakterij v Seni del programa preložiti.

Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.

Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.

Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.

Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev.

Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.

Severna Amerika, Mehika, deli Azije in Sredozemlja so v primežu zelo močne vročine, zaradi česar je umrlo že več sto ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bodo nadpovprečno visoke temperature postale nekaj običajnega. Kljub temu je svetovna poraba fosilnih goriv lani dosegla rekordno raven. Zahodne države pa je v iztekajočem se tednu vznemirila predvsem sklenitev strateškega pakta med Rusijo in Severno Korejo.

Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta.

Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.

V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.

Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.

Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.

Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.

Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.

Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.

Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.

Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?

Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?

Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.

V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.

Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.

Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.

Medtem ko svet bolj ali manj le jezno opazuje, Izrael še naprej udriha po Gazi. 30 tisoč mrtvih in večina poseljenega območja zravnana z zemljo so dosedanje posledice ofenzive. Napoveduje pa še napad na Rafo, ki je še edino zatočišče več kot milijonu Palestincem. Že dve leti traja vojna v Ukrajini. Razmere pa se ne na eni ne na drugi fronti ne bližajo umiritvi, pač pa ravno nasprotno – vse več je svaril pred nevarnostjo širjenja konflikta. In medtem ko rožljamo z orožjem, se svet še naprej pregreva.

Prebivalce Gaze najhujše šele čaka, če bo izraelski premier Benjamin Netanjahu uresničil napovedi o kopenski operaciji v Rafi, kjer se gnete skoraj milijon in pol razseljenih Palestincev. Izrael pritiska na Združene narode, naj zagotovi preselitev ljudi iz Rafe. Medtem ko najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat v Združenih državah Amerike Donald Trump žuga neplačnicam v zvezi Nato, se ruski predsednik Vladimir Putin ogreva bolj za Bidna kot Trumpa v Beli hiši.

Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.

Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.

Medtem ko je svetovna elita v Davosu razpravljala o urejanju sveta, je organizacija Oxfam izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se – kljub pandemiji, kljub vojnam in kljub gospodarskim krizam – bogastvo bogatih strmo povečuje. Na drugi strani so množice ne le nižjega, pač pa tudi srednjega sloja, pri katerih ti podatki kažejo ravno obratno. Tudi zato mnogi zahtevajo spremembe sistema, ki poleg vse večjih neenakosti povzroča tudi okoljsko krizo in krizo zagotovitve zadostnih virov.

Nič ne kaže, da bi se razmere v Gazi umirjale. Vstopili smo v četrti mesec spopada med izraelsko vojsko in Hamasom, v katerem umirajo predvsem nedolžni civilisti na palestinski strani. Pozivi k umiritvi so usmerjeni predvsem v preprečevanje širjenja vojne v druge dele Bližnjega vzhoda, medtem ko izraelska vlada tako rekoč v neskončnost širi koncept pravice do samoobrambe. V Franciji je predsednik Macron pol leta pred volitvami v evropski parlament pretresel svojo vladno ekipo in na mesto prvega ministra postavil Gabriela Attala. Nemčija pa se je znašla v primežu protestov in nezadovoljstva. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Kam naj gre več kot dva milijona Palestincev iz Gaze? Izraelski ministri predlagajo naj si jih razdelijo države, ki z njimi simpatizirajo. Medtem se v zahodnih prestolnicah pogovarjajo o tem, kdo naj jim vlada, manj pa o tem, kako bodo spet začeli normalno življenje. Leto 2024 je leto volitev v mnogih pomembnih državah. Volilci verjetno ne bi izbrali vojne, če bi imeli možnost izbire miru. Pa vendar, ali se spomnimo primera, ko so zaradi volitev stvari šle na bolje. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.

V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.

Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja. Oddaja v petek ob 14:30.

Države ne najdejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini in trpljenje Palestincev v Gazi, je pa na podnebni konferenci v Dubaju vendarle nastal kompromis, ki so ga podprle tako podpornice opuščanja fosilnih goriv kot največje proizvajalke nafte in plina.

Konec začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je prinesel nadaljevanje kopenske operacije izraelske vojske. Ta se je preusmerila proti jugu enklave in še bolj stisnila v kot tamkajšnje prebivalstvo. Število žrtev se povečuje, razmere se iz katastrofalnih spreminjajo v apokaliptične, Svetovna zdravstvena organizacija svari, da bi širjenje bolezni lahko v prihodnje zahtevalo še več žrtev kot vojna. V tokratni oddaji tudi o notranjih bojih v Ukrajini in pešanju zahodne podpore tej državi ter o venezuelski želji po priključitvi večjega dela sosednje Gvajane.

Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.

Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.

Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.

Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.

Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.

Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.

Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.

Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.

V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.

Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.

Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.

»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.

Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Medtem ko smo bili julija v svetu priča rekordnim temperaturam zraka in oceanov, se je nad Slovenijo razprlo nebo, ki je zaradi pretoplih temperatur absorbiralo občutno večje količine vodnih hlapov, kot jih je lahko v preteklosti. Narava pa kaže zobe tudi v drugih delih sveta. Z nevihtami in poplavami se srečujejo tudi na severu Evrope in na vzhodu ZDA, medtem ko vzhodni del Evrope pestijo visoke temperature in požari; v Peruju je že več mesecev suša, seznam ujm pa se še nadaljuje. Več v Labirintih sveta v petek ob 14.30.

Za afriško državo Niger smo do pred kratkim komaj vedeli, v zadnjih dveh tednih pa se je izkazalo, da je pomembna domina v igri velesil. Še bolj je to izrazito v Ukrajini, saj tamkajšnji konflikt vpliva na velik del sveta, zaradi zastojev pri izvozu žita bodo posledice najbolj občutili najrevnejši. Ti so tudi najbolj prizadeti zaradi vse višjih temperatur in nepredvidljivih vremenskih pojavov. Nepredvidljivost pa je ena glavnih lastnosti nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kljub temu da ga bremeni že tretja obtožnica, vztraja, da se bo naslednje leto poskusil vrniti v Belo hišo.

Vročina, suša, uničujoči vetrovi, nalivi, neurja. Brez ogljičnega odtisa ljudi skrajni vremenski pojavi ne bi bili tako skrajni, prav tako ne tako pogosti, kot so. Živeti s podnebnimi spremembami in obenem spremeniti ravnanja, da bi bil v prihodnje človeški odtis manjši, sta trenutni, a vendar že kar večni temi prilagajanja. Španija je izmed najbolj vročih držav, konec prejšnjega tedna so tam izvedli še volitve, na katerih pa so bili bolj pomembni kot zmagovalci skrajno desni poraženci. Kdo bo zmagovalec izraelske bitke za pravosodno reformo? Kritiki so za zdaj kot poraženca označili pravno državo in demokracijo. Labirinti sveta nas tokrat vodijo tudi v Niger, kjer v teh dneh očitno poteka vojaški prevrat.

V manj kot enem tednu smo tudi v Sloveniji doživeli tako izjemno visoke temperature kot huda neurja z močnim vetrom in nalivi. To je le del nove normalnosti, kot smo jo zaradi svojega načina življenja ustvarili ljudje sami. Podnebne spremembe že povzročajo veliko gospodarsko škodo ter ogrožajo zdravje in življenje ljudi in pridelavo hrane. Kljub izredno visokim temperaturam v teh dneh in že več mesecev trajajoči suši pa ima v Španiji velike možnosti za uspeh na nedeljskih volitvah stranka, ki med drugim zanika nujnost blaženja podnebnih sprememb.

Vrh Severnoatlantske zveze v Vilni je prinesel veliko razprav o Ukrajini, o oboroževanju in konec turškega veta na včlanjenje Švedske. Svet se sicer ta teden koplje v vročini, povprečne globalne temperature so bile najvišje, odkar jih merijo. Pa ne samo zaradi poletja na severni polobli, gre že za podnebne spremembe. Ameriška finančna ministrica pa je ob koncu obiska na Kitajskem povedala, kar vemo že vsi, da se ZDA in Kitajska ne razumeta dobro.

Prva žrtev vojne je resnica in to se je ta teden večkrat potrdilo na različnih koncih sveta. Na Zahodnem bregu je izraelska vojska izvedla racijo, v kateri je pobila 12 Palestincev, tudi mlajše od 18 let, v sporočilu za javnost pa zapisala, da so bili med žrtvami le borci. Podobne prijeme uporablja Rusija, ki kljub številnim dokazom o nasprotnem vztrajno trdi, da v Ukrajini obstreljuje le vojaške tarče. V Franciji je uboj najstnika ob policijski kontroli na ulice spravil množice protestnikov, ki se počutijo prikrajšane in pozabljene od države. A njihovo divjanje kaže še na druge težave.

Politični in vojaški izvedenci se še vedno sprašujejo, kaj se je dejansko dogajalo v Rusiji, ko je kolona plačancev iz skupine Wagner šla nad Moskvo. Rezultat je sicer znan; zadeva je bila ustavljena, njihov vodja Prigožin je odšel v Belorusijo, ostajajo pa številna vprašanja. Ta se porajajo tudi v Franciji, potem, ko je policija ubila 17-letnika. Izbruhnili so nemiri. V minulem tednu pa smo spet izvedeli nekaj več o vesolju. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.

Okrevanje Ukrajine po vojni je trenutno ocenjeno na več kot 400 milijard evrov. Ob tem se ameriški predsednik Biden še naprej sprašuje, ali se bo njegov ruski kolega Putin za ohranitev nadzora v Ukrajini ali celo pri iskanju zmage zatekel k uporabi jedrskega orožja. Predsednik Biden pravi, da nevarnost uporabe taktičnega jedrskega orožja obstaja. Začetek tedna je prinesel sestanke ameriškega zunanjega ministra Blinkna v Pekingu. Se obeta izboljšanje odnosov? Predsednik Biden je le nekaj ur po prihodu Blinkna domov predsednika Šija posredno označil za diktatorja. Primer doslej neizrečenega, vsekakor.

Štirje otroci so po zaslugi poguma in znanja najstarejše, 13 letne kolumbijske deklice iz domorodnega plemena v Amazoniji, preživeli več kot 5 tednov v džungli in delili življenjski prostor z jaguarji, kačami in strupenimi pajki. Več sto ljudi z upanjem za boljše življenje na prenatrpani ribiški ladji, ki se je potopila v bližini grškega Peleponeza, pa ni imelo te sreče. Za preživetje se na obeh straneh borijo tudi v Ukrajini, pa naj jih vodi želja po osvoboditvi domovine, ideologija ali pa so bili preprosto prisiljeni v to. Ob začetku ukrajinske ofenzive Belorusija rožlja z jedrskim orožjem, ki ga je tja namestila Rusija. Nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vse bolj lije voda sodnih mlinov v grlo, medtem ko jih je pokojni italijanski predsednik Silvio Berlusconi v večji meri uspešno obvozil.

Slovenija bo sedela za omizjem najmočnejšega organa Organizacije združenih narodov. Kot nestalna članica bo dve leti sooblikovala mednarodno skupnost, z odločno podporo članic OZN pa je nase prevzela tudi ogromno odgovornost. Vsebine, ki bodo še naprej redno na dnevnem redu zasedanj te organizacije, narekuje vojna na vzhodnem robu Evrope, kjer je v teh dneh še dodatno razdivjala brutalnost. Nemirna ostajata Srbija, kjer se vse bolj prebuja opozicijsko gibanje, in Kosovo, kjer sobivanje Albancev in Srbov nosi ime - mržnja.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Svet je izgubil še eno glasbeno ikono. Tina Turner je z življenjsko energijo in nalezljivim optimizmom prinašala lepoto v žal pogosto temačno resničnost. To so v tem tednu zaznamovali spopadi, ki so se z ukrajinskega ozemlja preselili tudi na ruska tla, premirje, ki sta ga sprti strani sklenili v Sudanu, in volitve na balkanskem robu Evrope. Turškemu predsedniku Erdoganu se obeta nov mandat, nadaljevanje dozdajšnje politike pa so izbrali tudi volivci v Grčiji. Guverner zvezne države Florida Ron DeSantis pa se je odločil kandidaturo za ameriškega predsednika napovedati kar v pogovoru z Elonom Muskom, a se je dogodek izkazal za veliko polomijo.

Med tem ko se vojna v Ukrajini stopnjuje, si predsednik Volodimir Zelenski na turneji po evropskih prestolnicah prizadeva za dobavo še več orožja. Kitajska je sprožila diplomatsko ofenzivo tako v Rusiji kot na zahodu za podporo svoji mirovni pobudi za rešitev krize, a na Zahodu so zadržani.

V tednu, ko zaznamujemo konec 2. svetovne vojne ter začetke evropskega povezovanja, smo veliko govorili o burni preteklosti, zahtevni sedanjosti in nepredvidljivi prihodnosti. Več kot leto dni v Evropi poteka agresija Rusije nad Ukrajino. Enotna evropska podpora je bila tudi osrednji poudarek predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je dan Evrope preživela v Kijevu. Spletna omrežja ter nasilje med vrstniki sta v ospredju razprav in analiz nedavnega pokola na eni od beograjskih šol. Labirinte sveta v tem tednu pa zaznamujeta tudi sobotno kronanje britanskega kralja Karla tretjega ter obsodba nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Podatki analiz, ki prihajajo na dan te dni, kažejo, da je bilo leto 2022 v marsičem rekordno leto. Žal v negativnem pomenu. Dosegli smo novo rekordno vrednost koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in rekordno višino izdatkov za oboroževanje. Orožje medtem ne potihne niti v Ukrajini niti v Sudanu, kjer se je razplamtel boj za oblast.

Večina držav sveta obsoja agresijo na Ukrajino, vendar se jih je manj kot četrtina pridružila sankcijam proti Rusiji. Številni skušajo ohraniti enakomeren odnos do Washingotna, Moskve in Pekinga. Med njimi je tudi največja največja demokracija na svetu - Indija. Po najnovejših podatkih Združenih narodov, je to država z največ prebivalci na svetu. Oboroženi spopadi, kakršnemu smo te dni mu priča v Sudanu, govorijo o tem, da svetovne politike ne krojijo le velesile iz druge polovice dvajsetega stoletja, ampak da na prizorišče stopajo neki novi neuvrščeni, bistveno močnejši od gibanja, ki ga poznamo iz naše polpretekle zgodovine.

Francoski predsednik Emanuel Macron je prepričan, da bi morala Evropska unija postati neodvisna od drugih držav in postati neke vrste tretja velesila. Združene države Amerike in Kitajska napenjata mišice okoli Tajvana, objavljeni tajni dokumenti pa kažejo, da so v vojno na ukrajinski strani vključene tudi tuje posebne vojaške enote. Kibernetski napad na slovensko zunanje ministrstvo konec prejšnjega tedna naj bi kazalo kitajske odtise.

Finska je postala nova, 31. članica zveze Nato, ki pušča odprta vrata za nadaljnje širitve. Zavezništvo pričakuje hitro pridružitev Švedske in poudarja perspektivo članstva tudi za Ukrajino, a je predpogoj njena zmaga na bojišču in ohranitev ozemeljske celovitosti. Moskva širitve Nata ni dobro sprejela, kot tudi Peking ni obiska tajvanske predsednice v Združenih državah Amerike. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj.

V Labirintih sveta smo naslovili slovensko-hrvaške odnose, ki so po trditvah obeh premierov zelo dobri. Golob in Plenković sta se na Brdu posvetila energetiki, gospodarstvu in upravljanju migracij, mejno vprašanje sta pustila ob strani. Finska se je znašla tik pred vrati zveze Nato, Švedska ostaja nekaj korakov za njo. V Labirintih sveta pa tudi o kaotičnih razmerah v Izraelu, kjer je premier Netanjahu po silovitem nasprotovanju javnosti začasno zaustavil sporno pravosodno reformo.

Podnebni strokovnjaki so objavili – najverjetneje – še zadnje poročilo, ki lahko vpliva na to, ali bo človeštvu podnebne spremembe uspelo omejiti na raven, ki je vsaj približno obvladljiva. Obstaja pa utemeljen strah, da bo tudi to poročilo – tako kot prejšnja – po prvih odzivih, ki pozivajo k takojšnjim ukrepom, obstalo na pisalih mizah in čez nekaj časa v zgodovinskih učbenikih kot priča popolne človeške neumnosti. Ena izmed posledic podnebnih sprememb je tudi stopnjevanje krize pri oskrbi z vodo. Že zdaj je to problem za več milijard ljudi, v prihodnosti bo le še huje.

V tem tednu so se svetovne velesile večkrat držale načela, da je napad najboljša obramba. Ruska letala so nad Črnim morjem onesposobila ameriški brezpilotni letalnik, Avstralija je z ZDA in Veliko Britanijo podpisala dogovor o nakupu jedrskih podmornic, Poljska pa je napovedala, da bo v nekaj tednih Ukrajini dobavila lovska letala. Že samo ti trije dogodki so dodatno povečali napetosti med ZDA in zvezo NATO na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani. Spominjamo se dveh obletnic, ameriškega napada na Irak pred 20 leti in desetletnice vladavine papeža Frančiška, pestro pa je bilo tudi v svetu zabave. Podelitev oskarjev je minila brez incidentov, v Veliki Britaniji pa je za nenavaden zaplet, s katerim o se ukvarjali tudi v vrhu britanske politike, poskrbel nekdanji nogometni reprezentant in športni komentator Gary Lineker.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje s hudimi boji v Bahmutu in ruskimi zračnimi napadi. V Franciji vre zaradi napovedane pokojninske reforme. Ob dogodkih, ki so v ospredju medijev pa ves čas poteka huda okoljska kriza. Umikajoča se zima je bila v Evropi druga najtoplejša, v zahodnem delu stare celine pa je že dolgo ena od najhujših suš. Vsaj OZN je dosegla načelni dogovor o zaščiti 30% svetovnih oceanov.

Ena od posledic lanskega ruskega napada na Ukrajino je širitev zveze NATO. Še pred nekaj leti na Finskem ali Švedskem niti razmišljali niso o vstopu v to povezavo, sredi tedna so Finci že izglasovali vstop v zavezništvo. Ker se morajo o širitvi Nata strinjati vse članice, so oči zdaj odprte na Madžarsko in v Turčijo. Ob bobnenju ruskih raket v sosednji Ukrajini se tudi v Moldaviji bojijo, da bodo postali novo bojišče. Enega redkih korakov v drugo smer, se pravi stran od spora, sta morda v začetku tedna storila srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti. Strinjala sta se s sporazumom o poti k normalizaciji odnosov, a se predvsem Vučić doma sooča s številnimi kritikami, celo s pozivi k odstopu.

Mineva leto dni od ruskega napada na Ukrajino, kljub temu se vojna nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Zahodne države krepijo dobavo orožja Ukrajini, ruski predsednik Putin na drugi strani stopnjuje jedrske in druge grožnje. O miru resno ne razmišlja nihče. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na Bližnji vzhod, kjer so se spet močno zatresla tla, na vse bolj trhlih temeljih pa je tudi mir med Izraelom in Palestinci.

Upanje za preživetje ljudi po najhujšem potresu v Turčiji doslej, se ob temperaturah pod lediščem ter brez vode in hrane vse bolj zmanjšuje. Medtem ko ukrajinski regiji Doneck bijejo najdlje trajajočo bitko od začetka ruskega napada, Evropska Unija napoveduje nove sankcije proti Rusiji, Nato pa priznava, da vojna izčrpava zaloge streliva zavezništva. In medtem ko v ZDA posvečajo veliko pozornosti neznanim letečim predmetom, so najprominentnejši mediji popolnoma ignorirali objavo pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, v kateri trdi, da so eksploziv pod Severni tok podstavili ameriški potapljači, aktivirali pa Norvežani. Več v Labirintih sveta, tokrat jih je pripravila Rajka Pervanje.

Katastrofalni potresi v Turčiji in Siriji so znova pokazali, kako nemočen je človek, ko narava pokaže svojo moč. Pri reševanju življenj na uničenih območjih prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito in človekoljubno pomoč pomaga tudi slovenska enota za reševanje s psi. Izrednega vrha Unije v Bruslju se prvič udeležuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki prepričuje voditelje, naj Kijevu odobrijo še več orožja dolgega dosega. Enotnosti v domači politiki pa si želi ameriški predsednik Joe Biden.

Majhna kapsula, katere izgube pa kar nekaj dni nihče ni opazil, je povzročila preplah v Zahodni Avstraliji, vendar se je po zelo velikih prizadevanjih iskalne ekipe zgodba srečno končala. V podnebni krizi, s katero se srečujemo, pa žal ni politične volje za učinkovito ukrepanje. Tudi podnebne konference, na katerih se iz leta v leto povečuje število udeležencev, ki tam zastopajo naftne lobije, se spreminjajo v farso. Letošnji konferenci, ki bo potekala v Združenih arabskih emiratih, bo predsedoval izvršni direktor ene največjih naftnih družb na svetu.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Kljub vojnam, kljub krizam in neenakosti, je svet v katerem živimo med seboj povezan, bolj kot kadarkoli prej. Tak primer je zdravstvena kriza, ki se je, tako kot v začetku krize s covidom 19, vsaka država loteva na svoj način, če je le mogoče tudi na račun drugih. Svet je vse bolj povezan zaradi informacij, ki so dostopne tako razvitim kot manj razvitim. Tako ima tudi laž vse krajše noge in mnogim izvoljenim predstavnikom ljudstva, pa tudi monarhom je vse težje opravičevati vlogo, ki jo imajo. V Braziliji so nekateri mislili, da doživljajo reprizo državnega udara iz leta 1964, vendar se je ta zaradi takojšnje množične obsodbe končal, še preden se ja začel. Vojaška sila tokrat ni zmagala. Žal je drugače v naši bližini, v Ukrajini, kjer je ruska stran, kljub napovedanemu božičnemu premirju dosegla napredek na bojišču.

Za glasen vstop v novo leto je poskrbela ukrajinska vojska, ki je v zaledju frontne črte z raketami zadela stavbo, v kateri so imeli zabavo ruski mobiliziranci. Žrtev je bilo več deset, po ukrajinskih podatkih več sto. Dogodek je za Rusijo zelo neprijeten, sploh ker poskuša hkrati dajati vtis, da vojna poteka po načrtih. Tudi v ameriškem kongresu ni šlo nič po načrtih vodstva republikanske stranke, nova vladajoča koalicija v Izraelu pa ima kot kaže svoje načrte glede sobivanja s Palestinci. Obisk ministra za nacionalno varnost na tempeljskem griču v Jeruzalemu, ki je za muslimane svet kraj, napetosti vsekakor ni zmanjšal. V Vatikanu in Braziliji so se poslovili od dveh ljudi, ki sta pomembno zaznamovala zadnjih 50 let. Če je Pele navduševal množice ljubiteljev nogometa, je bil vpliv zaslužnega papeža Benedikta XVI. manj opazen na površju, a zato nič manj daljnosežen.

Ne božični prazniki ne zima niso ustavili spopadov v Ukrajini. Na Kosovu so se na srečo nekoliko umirile napetosti med srbsko in albansko stranjo. V Labirintih sveta bomo pokukali tudi na Hrvaško, kjer odštevajo zadnje ure do vstopa v schengensko območje in prevzema evra. Tik pred koncem leta pa se je poslovila brazilska nogometna legenda Pele..

Medtem ko je človeštvo s konvencijo o biološki raznovrstnosti dobilo najpomembnejši dogovor proti uničevanju narave, se je v Katarju z infarktno končnico končalo 22. svetovno prvenstvo v nogometu. V Argentini je zlati pokal v rokah zmagovalcev sprožil množično ekstazo na meji racionalnega. Zunaj območja racionalnega se izteka že deseti mesec vojne v Ukrajini. Z odmevnim obiskom predsednika Zelenskega pri predsedniku Bidnu Amerika - simbolno in dejansko - nadaljuje odločno vojaško in politično podporo Ukrajini. Moskva to razume kot nevarnost dodatnega zaostrovanja konflikta. Zaradi energetske krize kot posledice vojne se je, vsaj glede mehanizma cenovne kapice za plin, politično poenotila tudi Evropska unija.

Tudi ta teden ne bo minil brez vremenskih ujm. Da so te zaradi nas vse pogostejše in vse hujše, že dolgo vemo. A nismo pripravljeni ukrepati v zadostni meri. Energetska kriza kot ena izmed posledic vojne v Ukrajini nas po eni strani sili k vlaganjem v obnovljive vire energije, da bi s tem zmanjšali odvisnost od – zlasti ruskih – fosilnih goriv. A po drugi strani države podaljšujejo kopanje in kurjenje premoga in celo odpirajo nove premogovnike. Ena izmed najpomembnejših proizvajalk fosilnih goriv na svetu – Katar, ki trenutno gosti tudi svetovno nogometno prvenstvo – pa je, kot se je razkrilo, vpletena v še eno podkupovalno afero. Ta je pretresla Evropski parlament.

Ruska agresija nad Ukrajino utegne trajati še kar nekaj časa. Ta teden je namreč prinesel oceno zveze NATO, da skuša Moskva zamrzniti spopade in nato spomladi znova okrepiti ofenzivo. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je menil, da bi lahko vojna trajala dolgo, med njegovimi retoričnimi biseri se je tokrat znašla tudi ocena, da Rusija pri vojaškem posredovanju v Ukrajini preprosto ni imela izbire. Podobno groteskno deluje iranska teokracija, ki svojim rojakom onemogoča napredek in normalna življenja. V zadnjih dneh je še sestra vrhovnega verskega voditelja ajatole Hameneja obsodila zločine islamske republike. V Evropi vse po starem? Ja in ne. V tokratnih Labirintih sveta, ki jih pripravlja Matjaž Trošt.

Globalna demokracija je v zatonu. To se izkazuje tako v eroziji pravic v uveljavljenih demokracijah kot v poglabljanju represije avtoritarnih režimov. Na Kitajskem so medtem zatrli proteste proti ostrim kovidnim ukrepom politike ničelne tolerance do kovida. V Iranu je bilo od začetka protestov v podporo pravic žensk po navedbah revolucionarne garde ubitih več kot 300 ljudi. Plaz na italijanskem otoku Ischia je razgalil nevarne politične odločitve, ki so omogočile legalizacijo številnih črnih gradenj na tveganem območju.

Države v razvoju so zadovoljne z izkupičkom podnebne konference v Egiptu, razviti svet pa meni, da je bilo leto 2022 za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma izgubljeno. Časa zmanjkuje.

Dobrodošli v svetu, ki ga zaznamujejo paradoksi. Na eni strani pozivi izvoznicam nafte, naj pridno črpajo še naprej, da se ne bi zgodila še hujša energetska kriza. Na drugi strani opozorila, da se moramo v korist okolja in s tem vseh nas ustaviti pri porabi fosilnih goriv. Na planetu nas je osem milijard. In ob tem, ko ugotavljamo, da Zemlja takšne številke ne prenese, se v nekaterih državah spoprijemajo s težavami, kako pomladiti starajoče se prebivalstvo. Svetovne velesile, ki so te dni zbrane v Indoneziji, pa veliko govorijo o sodelovanju, a prav vsaka bi rada imela primat. Več v Labirintih sveta z Matejem Hrastarjem.

Na ameriških vmesnih volitvah se ni pojavil rdeči cunami, ki so ga napovedale javnomnenjske ankete. Še vedno spremljamo napet boj za prevlado v predstavniškem domu in senatu, a kot kaže bo imel predsednik Joe Biden v drugi polovici mandata več težav pri sprejemanju novih zakonov. Je napočil čas za sodelovanje med demokrati in republikanci?

Dvoje pomembnih volitev sta se razpletli zelo tesno: v Braziliji je bil za predsednika države ponovno izvoljen Luiz Inacio Lula da Silva, v Izraelu pa se tesna zmaga na parlamentarnih volitvah obeta koaliciji nekdanjega premierja Benjamina Netanjahuja. Naslednji teden pa bodo delne volitve za senat ZDA in izbiranje novih poslank in poslancev Predstavniškega doma. Tudi tam je dirka med demokrati in republikanci zelo tesna. Čez nekaj dni pa se v Egiptu začenja podnebna konferenca Združenih narodov.

Pregovorno velja, da nič ni bolj stalnega, kot so spremembe. V politiki se lahko zgodijo v okvirih predvidene parlamentarne procedure, spet drugje kot posledica tudi predvidenega partijskega diktata. Nosilci oblasti v obeh primerih, na primer v Združenem kraljestvu ali na primeru Kitajske, na prvo mesto postavljajo politično in finančno stabilnost, nujna strateška zavezništva in odnos do posledic vojne v Ukrajini, ki jo nekateri razumejo kot spopad civilizacij.

Naša odločitev o hrani, ki jo uživamo, ne vpliva le na nas same, pač pa tudi na življenjske razmere ljudi daleč stran. Suženjsko delo je žal tudi v 21. stoletju precej pogosto, sta v teh dneh na obisku v Sloveniji opozorila brazilska aktivista. Razmere v Braziliji so se pod vlado predsednika Jaira Bolsonara še poslabšale, tako na področjih prisilnega dela kot ohranjanja naravnega okolja. Manj kot tri tedne pred začetkom še ene podnebne konference, ki ne bo prinesla napredka, se mora, kot kaže, človeštvo sprijazniti s tem, da je meja stopinje in pol nedosegljiva. In z vsemi posledicami, ki jih to prinaša, pa se jih večinoma še niti ne zavedamo. Prihodnost zares ni svetla. Labirinte sveta je tokrat pripravila Špela Novak

Vojna v Ukrajini, ki jo tako ali drugače že občuti ves svet, je vstopila v fazo državnega terorizma. Ubijajo se vplivni posamezniki, uničuje energetska infrastruktura. Kako resne so ponudbe za mirovna pogajanja? Ali lahko upamo, da so politiki, ki so vojno začeli, sposobni vojno tudi končati? Novi obrazi pogosto pomenijo tudi novo upanje. Vendar, ali imamo čas čakati nanje?

Medtem ko je ukrajinska vojska dosegla nekaj uspehov pri osvobojevanju mest izpod ruskega nadzora, si je Rusija prek ustavnega sodišča in nato parlamenta uzakonila priključitev ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Zahodne države priključitve ne priznavajo in še naprej oborožujejo Ukrajino. Evropska unija je napovedala nov sveženj sankcij, ZDA novo pomoč v orožju, na Češkem so zbrali denar za nakup tanka, Zelenski je prepovedal pogajanja. Kot kaže, je edini, ki poziva k pogajanjem, le še papež Frančišek. Severnokorejska raketa je bila tako precej prikrajšana medijske pozornosti. Več v Labirintih sveta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Prebivalci Združenega kraljestva in skupnosti narodov so se v ponedeljek poslovili od Kraljice Elizabete II. Nekateri so v dneh pred pogrebom čakali tudi več kot 14 ur, da so se poklonili spominu na nekdanjo kraljico. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči več vojaških neuspehov v Ukrajini napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, kar strokovnjaki označujejo kot znak šibkosti, a obenem pripravo na še daljšo vojno. V Iranu vre, v več mestih se vrstijo protesti proti strahovladi teokratske diktature.

Odšla je ikona britanskega 20. stoletja, Združeno kraljestvo in skupnost narodov pod britansko krono je dobila novega kralja. Medtem se na južni strani Rokavskega preliva vrh evropske politike ukvarja z vprašanji lastne usode v času, ko pričakovanje zime terja odzivnost na posledice vojne v Ukrajini. Ta prinaša spremembe na bojnem polju, ko obrambne sile vzpostavljajo nadzor nad delom vnovič pridobljenega ozemlja.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in tudi številne po svetu je pretresla včerajšnja smrt angleške in škotske kraljice Elizabete II. Poosebljala je svojo dobo, saj je bila na prestolu kar sedem desetletij. Svet se kljub tej smrti vrti naprej in se sooča z različnimi težavami od vojne v Ukrajini do posledic podnebnih sprememb.

Teden mineva v znamenju priprav na zimo, cene energentov rastejo. Številne države po Evropi skušajo čim bolj zamejiti vplive naraščajočih cen, inflacije, ki je v evrskem območju na leti ravni presegla 9 odstotkov, kar je nova rekorda raven. V noči na sredo je umrl zadnji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je odigral ključno vlogo pri koncu hladne vojne.

Uresničile so se napovedi, da bo Rusija na obletnico ukrajinske samostojnosti pripravila neprijetno presenečenje. Hkrati je v sredo minilo tudi pol leta od začetka vojne, za katero postaja jasno, da bo trajala še dolgo. Donald Trump ima znova vse večji vpliv na politično dogajanje v ZDA, zaenkrat prek kandidatov na vmesnih volitvah. Ob političnih krizah na vseh koncih sveta (Italija, Finska, Pakistan, Kenija, Avstralija) pa velik del svetovnega prebivalstva močno skrbijo suša ter grozeči energetska in prehranska kriza. Kljub vsemu pa se sem in tja najdejo tudi dobre novice, ki nas spomnijo, da vse le ni tako brezupno.

Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.

Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.

Vsak pogled v vesolje bi v nas moral sprožiti misel, kako majhen je v resnici naš planet. Ki pa je kljub temu edini dom, ki ga imamo in ki nam omogoča preživetje – če le ne bomo vsega pokvarili mi sami. Podnebna kriza je namreč dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in v okviru katerega sta nov vročinski val in huda suša v Evropi le delček njegovih posledic. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako hude bodo te posledice. Ob tem zavedanju so dnevnopolitična vprašanja v resnici nepomembna.

Svet se sooča s skrajnimi vremenskimi posledicami: sušami, hudimi neurji. Zaradi previsokih temperatur je prišlo do tragedije na Marmoladi, ko je odlomljeni del ledenika pod sabo pokopal več plezalcev. Vojna v Ukrajini še traja, v petek bo Državni zbor nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vse hujša je tudi energetska kriza v Evropski uniji, cene energentov zvišujejo tudi špekulanti velikih energetskih družb. Zaradi političnih škandalov je kot vodja Konzervativne stranke odstopil britanski premier Boris Johnson. Vlado bo vodil še do jesenskih volitev Poletje je torej vroče tako ali drugače.

Kako so se Američanke morale vrniti v razmere, ki so jih doživljale njihove babice, prababice? Iščemo Arhimedovo točko in najdemo jo sprva na Bavarskem, kjer je smer gibanja sveta določala sedmerica voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav, in sledimo njenemu premiku v središče Pirenejskega polotoka, kjer so sestankovali šefi članic globalno najmočnejše obrambne združbe.

Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja. Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Svojo priložnost ob tem vidijo v Srbiji in Republiki Srbski. Če bodo meje spreminjali v Ukrajini, zakaj se ne bi še na Balkanu, si mislijo. Članstvo v Evropski uniji je zdaj drugorazredno vprašanje. Ozirajo se tudi proti Kitajski, ki utrjuje svojo pomorsko usmerjenost, a je še daleč od tega, da bi se ta postavila na stran Rusije. Nehvaležni časi so to za Evropo in Slovence. Bomo spet postavljeni pred vprašanje, je bolje z Rusi ali s Prusi?Komu naj popusti Evropa ali kako naj se postavi zase Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Kot bi bila vojna v Ukrajini priložnost za tiste, ki bi radi spreminjali meje in mednarodno ureditev. Nehvaležni časi so to za Evropo in za Slovence. Bomo ali ohranili evropske vrednote, odprtost, solidarnost med narodi ali pa dovolili vrnitev v čase merjenja moči tako imenovanih suverenih držav. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Embargo na rusko nafto kot evropski pritisk na MoskvoV Labirintih sveta bomo preverili razmere na ukrajinskih bojiščih in pogledali, kaj prinaša evropski embargo na rusko nafto. Govorili bomo tudi o slovesu pričevalca 20-ega stoletja, velikega Slovenca in Evropejca, pisatelja Borisa Pahorja. Svet se spreminja, britanska kraljica Elizabeta Druga pa ostaja na prestolu že 70 let. Tudi o tem v Labirintih sveta.

NAPOVED: Ameriško javnost je pretresel drugi najhujši strelski pohod v šolah v zgodovini, kar je v Združenih državah znova obudilo razprave o zaostritvi zakonodaje o orožju. Politična in gospodarska elita v Davosu za svet ne napoveduje svetlih časov, ampak popolno nevihto. Vojna, virusi, podnebne spremembe in draginja so najtežji izzivi, ki so pred nami. Več v Labirintih sveta, pripravila jih je Sandra Krišelj V Ukrajini siloviti spopadi za nadzor nad LuganskimPolitična in gospodarska elita v Davosu za svet ne napoveduje svetlih časov, ampak popolno nevihto. Vojna, virusi, podnebne spremembe in draginja so najtežji izzivi, ki so pred nami. Ameriško javnost je pretresel drugi najhujši strelski pohod v šolah v zgodovini, kar je v Združenih državah znova obudilo razprave o zaostritvi zakonodaje o orožju.

NAPOVED: Odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato je napaka, ki pa ne ogroža neposredno Rusije, če le v teh državah ne bodo namestili Natove vojaške infrastrukture. Tak je odziv uradne Moskve na prošnjo teh dveh skandinavskih držav za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Vojna v Ukrajini je povzročila že več deset tisoč civilnih žrtev in je močno spremenila ter še bolj polarizirala svet. Ta pa bi se moral poenotiti, če bi želelo človeštvo ukrepati proti skupni grožnji, podnebnim spremembam. "Včasih smo tu pridelovali obilje stročnic, ječmen in pšenico, zdaj ne raste nič več"Odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato je napaka, ki pa neposredno ne ogroža Rusije, če le v teh državah ne bodo namestili Natove vojaške infrastrukture. Takšen je odziv uradne Moskve na prošnjo teh dveh skandinavskih držav za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Vojna v Ukrajini je povzročila že več deset tisoč civilnih žrtev in je močno spremenila in dodatno polarizirala svet. Ki pa bi se moral poenotiti, če bi želelo človeštvo ukrepati proti skupni grožnji, to so podnebne spremembe.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Od dneva zmage prek nadaljevanja vojne do zrenja v evropsko prihodnostPraznovanje dneva zmage na eni in poraz človeštva na drugi strani rusko-ukrajinske meje. Vojna spreminja tudi geopolitično sliko, nevtralnost skandinavskih partneric Severnoatlantskega zavezništva se poslavlja in spreminja v članstvo zveze NATO. Medtem ko Evropa razmišlja o svoji prihodnosti, pa se mora kratkoročno dogovoriti, kako izvesti skupni in celostni odklop od ruske nafte in derivatov.

Več kot pet milijonov in pol ljudi je doslej zapustilo Ukrajino, kjer so se v zadnjih dneh napadi ruske vojske skoraj povsem osredotočili na jug in vzhod države. Evropska komisija je pri iskanju ustreznega odziva članic EU na rusko invazijo v tem tednu stopila na spolzko področje naftnih sankcij proti Rusiji. Ta država je sicer ena od treh največjih svetovnih izvoznic nafte. V Evropi se ob tem soočamo z vse večjo draginjo, v Združenih državah Amerike pa se krepi razprava o pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Uspešen umik nekaj sto civilistov iz Marjupolja, bo ta konec tedna humanitarni koridor uspel?Več kot pet milijonov in pol ljudi je doslej zapustilo Ukrajino, kjer so se v zadnjih dneh napadi ruske vojske skoraj povsem osredotočili na jug in vzhod države. Evropska komisija je pri iskanju ustreznega odziva članic EU na rusko invazijo v tem tednu stopila na spolzko področje naftnih sankcij proti Rusiji. Ta država je sicer ena od treh največjih svetovnih izvoznic nafte. V Evropi se ob tem soočamo z vse večjo draginjo, v Združenih državah Amerike pa se krepi razprava o pravici do umetne prekinitve nosečnosti.

Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Rusija je okrepila svoje napade na vzhodu in jih razširila tudi na jug države. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. V ukrajinski prestolnici sta bila tudi ameriška zunanji in obrambni minister in Ukrajini obljubila pomoč v vojaški opremi. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Teden v mednarodni politiki pa je močno zaznamovala zmaga Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah, s čimer si je zagotovil nov petletni mandat. Čeprav poražena, je Marine Le Pen vseeno dosegla najboljši rezultat v zgodovini svoje stranke.Dva meseca vojne v Ukrajini, Macronu še pet letZlepa ali zgrda poskuša Zahod doseči konec ukrajinske vojne, Rusija ima drugačne cilje. Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Francoski predsednik ostaja Emmanuele Macron, Marine Le Pen pa se vseeno zdi močnejša kot kadarkoli prej. Labirinte sveta ta teden raziskuje Matej Hrastar.

Potem, ko vojna v Ukrajini traja že malone dva meseca, se pojavljajo tako mednarodni pozivi k miru kot tudi ukrajinske zahteve za še več zahodnega težkega orožja za obrambo države. Hkrati je Rusija začela drugo fazo ofenzive na širšem območju Donbasa. Čeprav je slišati, da utegne vojna, kljub ostrim zahodnim sankcijam proti Rusiji, trajati še več mesecev, pa nekateri ugibajo, da bi lahko Moskva vojno operacijo zaključila do devetega maja, ko je največji državni praznik, ob Dnevu zmage nad fašizmom. Več v Labirintih sveta na Prvem. Ob povečanih dobavah vojaške opreme in orožja Ukrajini, Zahod napoveduje, da bo v sankcije vključil tudi rusko nafto. Potem, ko vojna v Ukrajini traja že malone dva meseca, se pojavljajo tako mednarodni pozivi k miru kot tudi ukrajinske zahteve za še več zahodnega težkega orožja za obrambo države. Hkrati je Rusija začela drugo fazo ofenzive na širšem območju Donbasa.  Čeprav je slišati, da utegne vojna, kljub ostrim zahodnim sankcijam proti Rusiji, trajati še več mesecev, pa nekateri ugibajo, da bi lahko Moskva vojno operacijo zaključila do devetega maja, ko je največji državni praznik, ob Dnevu zmage nad fašizmom. Več v Labirintih sveta na Prvem.

Minilo je 50 dni vojne v Ukrajini. V ruske roke je padel Mariupolj. Svet gleda ruševine pristaniškega mesta ob Azovskem morju in se sprašuje, kakšna usoda čaka njegove branilce. Je v ukrajinski vojni storjen genocid? Glede tega si niso edini niti voditelji zahodnega sveta. Na veliki petek je svet razdeljen, kot že dolgo ni bil. Bi pomagalo, če bi se spet srečala papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril? Vojna v Ukrajini je razdelila svet, se razpoke poznajo tudi v zahodnem svetu?Minilo je 50 dni vojne v Ukrajini. V ruske roke je padel Mariupolj. Svet gleda ruševine pristaniškega mesta ob Azovskem morju in se sprašuje, kakšna usoda čaka njegove branilce. Je v ukrajinski vojni storjen genocid? Glede tega si niso edini niti voditelji zahodnega sveta. Na veliki petek je svet razdeljen, kot že dolgo ni bil. Bi pomagalo, če bi se spet srečala papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril?

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Kljub majhnemu napredku v pogovorih med rusko in ukrajinsko stranjo se vojna v Ukrajini nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Iz države je zbežalo že več kot 4 milijone ljudi. Evropske države si medtem belijo glavo, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina. Spopad v Ukrajini pa je tudi v ospredju volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem.Evropske države se pripravljajo na ustavitev dobav ruskih energentov Kljub majhnemu napredku v pogovorih med rusko in ukrajinsko stranjo se vojna v Ukrajini nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Iz države je zbežalo že več kot 4 milijone ljudi. Evropske države si medtem belijo glavo, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina. Spopad v Ukrajini pa je tudi v ospredju volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem.

V Ukrajini divja vojna že mesec dni. Napredovanje ruske vojske na kopnem se je v glavnem ustavilo, ne poneha pa njeno obstreljevanje mest na jugu, severu in vzhodu države. V obkoljenem Mariupolju več 100 000 ljudi živi v nečloveških razmerah, podobna usoda se zdaj obeta tudi mestu Černigov. Ukrajinski voditelji in zahodni obveščevalci vse pogosteje namigujejo, da Rusija te vojne ne more dobiti. Kremeljska propaganda je vse bolj ostra, prostora za kritični razmislek v Rusiji pa že nekaj časa ni več. Razmere v Rusiji bi se z novimi sankcijami lahko še zaostrile, nekatere poteze in odhodi pa kažejo na prve razpoke v državnem vrhu. Medtem se v Franciji in na Madžarskem ukvarjajo tudi s predvolilnimi boji, ki bodo v veliki meri določili prihodnjo pot držav in s tem Evrope.Ali se lahko na bojiščih v Ukrajini zgodi preobrat?V Ukrajini divja vojna že mesec dni. Napredovanje ruske vojske na kopnem se je v glavnem ustavilo, ne poneha pa njeno obstreljevanje mest na jugu, severu in vzhodu države. V obkoljenem Mariupolju več 100 000 ljudi živi v nečloveških razmerah, podobna usoda se zdaj obeta tudi mestu Černigov. Ukrajinski voditelji in zahodni obveščevalci vse pogosteje namigujejo, da Rusija te vojne ne more dobiti. Kremeljska propaganda je vse bolj ostra, prostora za kritični razmislek v Rusiji pa že nekaj časa ni več. Razmere v Rusiji bi se z novimi sankcijami lahko še zaostrile, nekatere poteze in odhodi pa kažejo na prve razpoke v državnem vrhu. Medtem se v Franciji in na Madžarskem ukvarjajo tudi s predvolilnimi boji, ki bodo v veliki meri določili prihodnjo pot držav in s tem Evrope. Avtor oddaje je Matej Hrastar.

Na mednarodnem prizorišču potek živahna diplomacija za rešitev ukrajinske krize, medtem ko vojna v tej državi postaja vse bolj krvava. Ukrajinski predsednik Zelenski je zavrnil rusko zamisel o nevtralnem statusu Ukrajine. Človekoljubne organizacije opozarjajo na nevarnost, da bo svet zaradi Ukrajine pozabil na druge pereče humanitarne krize po svetu.Zelenski: Ukrajina potrebuje več pomočiNa mednarodnem prizorišču potek živahna diplomacija za rešitev ukrajinske krize, medtem ko vojna v tej državi postaja vse bolj krvava. Ukrajinski predsednik Zelenski je zavrnil rusko zamisel o nevtralnem statusu Ukrajine. Človekoljubne organizacije opozarjajo na nevarnost, da bo svet zaradi Ukrajine pozabil na druge pereče humanitarne krize po svetu.

Po nekaj letih miru v Evropi se znova dogaja nepredstavljivo. Vojna v Ukrajini ima - kot vse vojne - najhujše posledice za civilno prebivalstvo. Žrtev v obkoljenih mestih je vse več, tudi med otroki. Tisti, ki lahko, državo množično zapuščajo – doslej je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Vojno pa z uvozom ruskega plina financiramo tudi Evropejci. Kar je še ena tragična posledica prevelike odvisnosti od fosilnih goriv.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Svarila pred nevarnostjo jedrske nesreče Več kot en teden traja ruska agresija na Ukrajino, ki naj bi terjala več tisoč smrtnih žrtev, več kot milijon beguncev se je zateklo v sosednje države, ruska vojska pa stopnjuje napade.  Moskva je skoraj povsem izolirana od zahodnega sveta na političnem, gospodarskem, športnem in kulturnem področju. Ruski predsednik Vladimir Putin za zdaj ostaja neomajen.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Svet obsoja ruski vojaški posegBobnenje vojne je preglasilo vse ostalo. Ruske čete so vkorakale v Ukrajino in hitro napredujejo proti Kijevu. Zahod, ki tudi nosi del krivde za hudo krizo, je zamrznil odnose z Rusijo in uvedel sankcije. Tudi v Rusiji so bili protesti proti ruskemu napadu. Civilisti pa bežijo in Evropa pričakuje val beguncev.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Kanadska policija začela aretacije protestnikov proti ukrepom in vladiZahodni mediji so bili tudi ta teden polni projekcij ruskega napada na Ukrajino, medtem ko Rusija trdi, da širijo lažne informacije. Kanadski nasprotniki obveznega cepljenja protestirajo na ulicah Ottawe že tretji teden, policija pa jih je odstranila z največjega in drugih mejnih prehodov z Združenimi državami Amerike. Nekatere druge države rahljajo kovidne omejitve. Sodišče Evropske unije je zavrnilo tožbi Poljske in Madžarske proti pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Diplomacija je najboljše sredstvo za ohranitev miru, je svojčas govoril Winston Churchill. Ampak niti diplomacija ne more jamčiti, da ne bo prišlo do vojne. Je pa metoda diplomacije najboljša možnost, da iz vojne pridemo živi, je še dejal. Francoski predsednik Macron se je pohvalil, da mu je ruski kolega Putin med peturnimi pogovori v Moskvi zagotovil, da ne bo stopnjeval napetosti na meji z Ukrajino. Zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da vojna ni izključena, vendar pa mlinski kamni diplomacije meljejo naprej. Medtem »konvoj svobode« in protesti tovornjakarjev hromijo javno življenje v Kanadi… Diplomacija ne more jamčiti, da ne bo vojneDiplomacija je najboljše sredstvo za ohranitev miru, je svojčas govoril Winston Churchill. Ampak niti diplomacija ne more jamčiti, da ne bo prišlo do vojne. Je pa metoda diplomacije najboljša možnost, da iz vojne pridemo živi, je še dejal. Francoski predsednik Macron se je pohvalil, da mu je ruski kolega Putin med peturnimi pogovori v Moskvi zagotovil, da ne bo stopnjeval napetosti na meji z Ukrajino. Zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da vojna ni izključena, vendar pa mlinski kamni diplomacije meljejo naprej. Medtem »konvoj svobode« in protesti tovornjakarjev hromijo javno življenje v Kanadi…

Kaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa vnovem, tigrovem letu, v katerem bo treba, tako pravijo, pokazati odločnost.Najbolj napeto po koncu hladne vojneKaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško, ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa v novem tigrovem letu, v katerem pravijo, da bo potrebno pokazati odločnost. Vse to in še kaj bomo slišali v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj:

V Labirintih sveta o naraščanju napetosti v Ukrajini in o poudarjanju enotnosti članic Nata, pri čemer pa se včasih kateremu izmed voditeljev manjših držav izmuznejo tudi povsem nediplomatska sporočila. Zabave, ki si jih je v času najstrožjih epidemioloških ukrepov v Veliki Britaniji privoščil premier Boris Johnson, zdaj preiskuje tudi policija. Tudi o tem, da se pravica včasih izkaže šele po dolgih letih. Da pa je vse naše prerekanje nepomembno, ko smo soočeni z grožnjo, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi.Kaj vse je dovoljeno JupitruV tokratnih Labirintih sveta o naraščanju napetosti v Ukrajini in o poudarjanju enotnosti članic Nata, pri čemer pa se včasih kateremu izmed voditeljev manjših držav izmuznejo tudi povsem nediplomatska sporočila. Zabave, ki si jih je v času najstrožjih epidemioloških ukrepov v Veliki Britaniji privoščil premier Boris Johnson, zdaj preiskuje tudi policija. Tudi o tem, da se pravica včasih izkaže šele po dolgih letih. Da pa je vse naše prerekanje nepomembno, ko smo soočeni z grožnjo, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi.

Minilo je prvo leto mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena. Številni se sprašujejo, ali je danes svet v boljšem ali v slabšem stanju, kot je bil ob njegovi zaprisegi. Ob tem so vse glasnejši vojaški bobni na vzhodu. Ukrajina je že lep čas igrišče velikih, zdaj se njeno ime pojavlja s pripisom, da je vojaški vdor ruske vojske vse bliže. Britanski premier Boris Johnson se sooča s pozivi, naj pospravi kovčke. Kako dolgo bo uspel kljubovati nasprotnikom v lastni stranki ni jasno. Po koncu enega bolj nenavadnih predsedovanj Evropski uniji, med katerim je razburil kar nekaj evropskih prestolnic, je predsednik vlade Janez Janša tokrat razburil še Peking.Ukrajina je na robu vojaškega spopada, Zahod poudarja, da bo ukrepal, če Moskva prestopi RubikonMinilo je prvo leto mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena. Številni se sprašujejo, ali je danes svet v boljšem ali v slabšem stanju, kot je bil ob njegovi zaprisegi. Ob tem so vse glasnejši vojaški bobni na vzhodu. Ukrajina je že lep čas igrišče velikih, zdaj se njeno ime pojavlja s pripisom, da je vojaški vdor ruske vojske vse bliže. Britanski premier Boris Johnson se sooča s pozivi, naj pospravi kovčke. Kako dolgo bo uspel kljubovati nasprotnikom v lastni stranki ni jasno. Po koncu enega bolj nenavadnih predsedovanj Evropski uniji, med katerim je razburil kar nekaj evropskih prestolnic, je predsednik vlade Janez Janša tokrat razburil še Peking.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem."Njet!" zahtevam Rusije glede neširjenja zveze NatoV oddaji si bomo ogledali izkupiček dolgo pričakovanih pogovorov med Rusijo na eni ter Zahodom na drugi strani. Pogledali bomo v Kazahstan, kjer se razmere po nedavnih silovitih protestih počasi stabilizirajo. Tudi tokrat se ne bomo mogli izogniti pandemiji novega koronavirusa, ki ji je dala različica omikron nov pospešek. Z virusom je povezan tudi odmevni spor med srbsko teniško zvezdo Novakom Djokovićem in avstralskimi oblastmi. Več v Labirintih sveta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.V novo leto s starimi in novimi tegobamiVstopili smo v novo leto, v nas je pljusknil nov cunami epidemije, val protestov zaradi podražitve energentov je odnesel kazahstansko vlado. Spremljamo živahno diplomatsko dejavnost pred pogajanji, ki bi rada pomirila ukrajinsko krizo. Kaj naj pričakujemo Evropejci v prihodnjega pol leta, ko bo krmilo usklajevanj v Uniji prevzela Francija?

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Vesoljski teleskop James Webb uspešno izstreljenPoslavlja se težko leto 2021. Na miroljubno reševanje različnih sporov sta opozorila papež Frančišek in generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Preminil je Nobelov nagrajenec za mir in borec proti rasnemu razlikovanju, anglikanski nadškof Desmond Tutu. V vesolje so izstrelili teleskop James Webb, od katerega si znanstveniki obetajo številna odkritja. Svet pa je še vedno v primežu pandemije covida-19.

Svet se je v zadnjih dneh leta kar malce ustavil, številne vlade po svetu in v Evropi ob tem razmišljajo, da bi življenje v prazničnih dneh še bolj ustavili. Razlogi so znani, pandemija in širjenje koronavirusne različice omikron. Še naprej so zaostreni odnosi med Rusijo in Zahodom, predsednik Putin v zadnjih dneh ne varčuje z ostrimi besedami proti Natu in sicer Zahodu, ki mu pripisuje krivdo za slabe odnose."Nato se ne sme širiti na vzhod," je med tednom večkrat poudaril voditelj Kremlja, Vladimir PutinSvet se je v zadnjih dneh leta kar malce ustavil, številne vlade po svetu in v Evropi ob tem razmišljajo, da bi življenje v prazničnih dneh še bolj ustavili. Razlogi so znani, pandemija in širjenje koronavirusne različice omikron. Še naprej so zaostreni odnosi med Rusijo in Zahodom, predsednik Putin v zadnjih dneh ne varčuje z ostrimi besedami proti Natu in sicer Zahodu, ki mu pripisuje krivdo za slabe odnose

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem. Nova različica koronavirusa bo kmalu postala prevladujočaNova različica omikron se po svetu širi najhitreje doslej; kljub blagim simptomom, ki jih za zdaj povzroča, obstaja še vedno veliko neznank. Države zaradi omikrona vse bolj pripirajo vrata, kar je med državami članicami Unije sprožilo burne odzive. Ob tem, ko se slovensko predsedovanje Svetu EU izteka, pa se povezava sooča z izzivi, kot so kriza v Ukrajini, odnosi z Rusijo in vladavina prava.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Vrh Biden Putin, diplomatski bojkot olimpijskih iger, nova nemška koalicijaPo dveh letih slabih novic v zvezi s koronavirusom nova različica omikron kot vse bolj kaže vendarle prinaša optimizem. Veliko bolj nalezljiva toda tudi veliko manj nevarna različica bi lahko sprožila začetek konca pandemije. Razlog za optimizem bi lahko prinesle tudi bližnje olimpijske igre, ki naj bi v športu povezale ljudi z vsega sveta, vendar so številne vlade z napovedanimi diplomatskimi bojkoti odtegnile pozornost s športnikov. Video srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom Vladimirjem Putinom in Joejem Bidnom je prineslo optimizem v tem, da se je sploh zgodilo. Optimizem pa vzbuja tudi nova nemška koalicija, ki naj bi prinesla novo poglavje v družbi in gospodarstvu tako v Nemčiji, kot v Evropski uniji.

Če nam je všeč ali ne, svet je zaradi covida 19 danes enotnejši kot prej. Zdi se, da si vsi postavljamo podobna vprašanja in se ravnamo po istih navodilih. Dogajanja, povezana z Ukrajino, nas opominjajo, da se še vedno soočamo tudi z nevarnostjo jedrskega spopada. A dokler se o tem pogovarjamo z maskami na obrazu, je boj proti epidemiji na prvem mestu. Dobili ga verjetno ne bomo na Zahodu ne na Vzhodu, ampak na svetovnem Jugu.

Nemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci so sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije, ki jo bo vodil Olaf Scholz. Nova nemška vlada naj bi bila tudi bolj jasna glede neprimernosti madžarskih ali poljskih vladnih pristopov glede vladavine prava in demokratičnih meril. O teh so sredi tedna v Strasbourgu govorili tudi evropski poslanci, ki so se tokrat osredotočili na Slovenijo. Poslance je sicer nagovorila tudi nesojena beloruska predsednica Svetlana Tihanovska, ki je evropsko javnost opozorila, da se represija beloruskega režima leto dni po spornih volitvah nadaljuje. Rokavski preliv znova terjal človeška življenjaNemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci so sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije, ki jo bo vodil Olaf Scholz. Nova nemška vlada naj bi bila tudi bolj jasna glede neprimernosti madžarskih ali poljskih vladnih pristopov glede vladavine prava in demokratičnih meril. O teh so sredi tedna v Strasbourgu govorili tudi evropski poslanci, ki so se tokrat osredotočili na Slovenijo. Poslance je sicer nagovorila tudi nesojena beloruska predsednica Svetlana Tihanovska, ki je evropsko javnost opozorila, da se represija beloruskega režima leto dni po spornih volitvah nadaljuje.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Razvodeneli dogovor iz GlasgowaEvropa se je spet znašla v primežu pandemije covida-19. Virus se vztrajno širi, države zaostrujejo ukrepe. V Labirintih sveta bomo preverili izkupiček podnebnega vrha v Glasgowu, pa tudi, kaj je prineslo virtualno srečanje med ameriškim in kitajskim predsednikom. Pogledali bomo tudi aktualne razmere na belorusko-poljski meji, kjer na temperaturah blizu ledišča vztraja več tisoč migrantov z Bližnjega vzhoda.

Na delu belorusko-poljske meje spremljamo humanitarno dramo migrantov, ki so nasedli beloruskim obljubam o varnem dostopu v EU. Poljska vlada je odgovorila z več kot deset tisoč vojaki in rezilno žico. Varšava zavračo humanitarno pomoč in trdi, da ščiti skupno evropsko mejo. Sklepni dokumenti podnebnega vrha v Glasgowu ponujajo upanje za rešitev globalne okoljske krize. A sveta ne ogrožajo samo humanitarne in podnebne krize; kot opozarja živžgačka Francis Haugen, je omrežje Facebook škodljivo za zdravje in varnost naših družb in demokracij. Lukašenko pred mednarodno kazensko sodišče, Poljska na zatožno klopNa delu belorusko-poljske meje spremljamo humanitarno dramo migrantov, ki so nasedli beloruskim obljubam o varnem dostopu v EU. Poljska vlada je odgovorila z več kot deset tisoč vojaki in rezilno žico. Varšava zavračo humanitarno pomoč in trdi, da ščiti skupno evropsko mejo. Sklepni dokumenti podnebnega vrha v Glasgowu ponujajo upanje za rešitev globalne okoljske krize. A sveta ne ogrožajo samo humanitarne in podnebne krize; kot opozarja živžgačka Francis Haugen, je omrežje Facebook škodljivo za zdravje in varnost naših družb in demokracij.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Napovedim okoljske konference bodo morala slediti dejanjaČas je, da namesto propadanja sveta uzremo njegovo okrevanje. Na to nalogo so bili jasno opozorjeni politični voditelji na očeh svetovne javnosti zbrani na podnebni konferenci v Glasgowu. Zmanjšanje izpustov metana za tretjino ter napoved konca krčenja gozdov v roku osmih let sta najpomembnejši zavezi političnega dela podnebne konference v Glasgowu. Medtem pa južno od britanskega otoka divja diplomatska vihra med Otokom in Kontinentom glede ribištva, še nekoliko južneje se nad Bosno in Hercegovina zgrinja grožnja o njenem razpadu.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Zadnje priprave na podnebno konferenco ZN v GlasgowuPotekajo še zadnje priprave na podnebno konferenco Združenih narodov v Glasgowu. Vzdušje ni spodbudno, saj izpusti toplogrednih plinov naraščajo. Svet se sooča tudi z novim valom pandemije covida-19. V Afganistanu so razmere čedalje težje, velikemu delu prebivalstva grozi lakota. Poljska je zaradi spora z EU okoli pristojnosti skupne evropske zakonodaje dobila kazen milijona evrov na dan. V Sudanu pa se generali, ki so v ponedeljek izvedli vojaški udar sprenevedajo, da tega sploh ni bilo. Izpustili so tudi predsednika vlade.

Vse višje cene energentov pred zimo so navadno znak za alarm. O tem, kako ublažiti posledice strme rasti cen energije za ljudi in podjetja, v teh dneh govorijo v najvišjih mednarodnih forumih, tako v okviru Evropske unije kot skupine G20. Število revnih se je sicer v času pandemije koronavirusa povečalo za več kot 100 milijonov. Razlike med bogatimi in revnimi pa se še povečujejo. Evropska unija se ob tem loteva tudi razprave o vladavini prava, čeprav bi si nekateri najraje zatisnili oči in ušesa pred krnenjem pravne države in svoboščin v posamičnih članicah. Teden mineva v znamenju rasti cen energentov in sramežljive razprave o pomenu vladavine pravaVse višje cene energentov pred zimo so navadno znak za alarm. O tem, kako ublažiti posledice strme rasti cen energije za ljudi in podjetja, v teh dneh govorijo v najvišjih mednarodnih forumih, tako v okviru Evropske unije kot skupine G20. Število revnih se je sicer v času pandemije koronavirusa povečalo za več kot 100 milijonov. Razlike med bogatimi in revnimi pa se še povečujejo. Evropska unija se ob tem loteva tudi razprave o vladavini prava, čeprav bi si nekateri najraje zatisnili oči in ušesa pred krnenjem pravne države in svoboščin v posamičnih članicah.

Nek vpliven diplomat je nekoč dejal, da je zgolj ena zadeva slajša od seksa - to je oblast. Politiki se je držijo kot odvisniki. Pa vendar pridejo trenutki, ko morajo s političnega prizorišča. Avstrijski kancler je odstopil zaradi obtožb o nečednih poslih in zavajanju. Češki premier je izgubil zaupanje volivcev. S tem pa med drugim tudi slovenski premier izgublja zaveznike na ravni osebnih in političnih povezav. V Rusiji je oblast nekaterih dosmrtna, v Kremlju pa med drugim zavračajo aktualne obtožbe, da energente izkoriščajo kot orožje in poudarjajo, da so to zgolj politično motivirane govorice Zahoda.Slovenski premier izgublja osebne in politične zaveznikeNek vpliven diplomat je nekoč dejal, da je zgolj ena zadeva slajša od seksa - to je oblast. Politiki se je držijo kot odvisniki. Pa vendar pridejo trenutki, ko morajo s političnega prizorišča. Avstrijski kancler je odstopil zaradi obtožb o nečednih poslih in zavajanju. Češki premier je izgubil zaupanje volivcev. S tem pa med drugim tudi slovenski premier izgublja zaveznike na ravni osebnih in političnih povezav. V Rusiji je oblast nekaterih dosmrtna, v Kremlju pa med drugim zavračajo aktualne obtožbe, da energente izkoriščajo kot orožje in poudarjajo, da so to zgolj politično motivirane govorice Zahoda.

Protestniki proti vladi in proti ukrepom so tako močno zmotili načrte slovenskega vodstva ob vrhuncu predsedovanja Slovenije Svetu EU, vrhu Evropska unija – Zahodni Balkan, da je vlada proti množici prvič v zgodovini Slovenije uporabila deveti člen zakona o nalogah in pooblastilih policije, proti protestnikom pa uporabila vodni top in veliko solzivca. Iz Francije prihaja najnovejše razkritje dolgoletnih, množičnih in sistematičnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi. Skozi – za Američane sporen – plinovod Severni tok 2 je ta teden prvič stekel plin, ki bo oskrboval kar 26 milijonov gospodinjstev. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je razkril nove sporne finančne posle politikov in poslovnežev.Francijo pretresla odkritja množičnih spolnih zlorab otrok v katoliški cerkvi, preiskovalni novinarji razkrili nove afere izogibanja davkaProtestniki proti vladi in proti ukrepom so tako močno zmotili načrte slovenskega vodstva ob vrhuncu predsedovanja Slovenije Svetu EU, vrhu Evropska unija – Zahodni Balkan, da je vlada proti množici prvič v zgodovini Slovenije uporabila deveti člen zakona o nalogah in pooblastilih policije, proti protestnikom pa uporabila vodni top in veliko solzivca. Iz Francije prihaja najnovejše razkritje dolgoletnih, množičnih in sistematičnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi. Skozi – za Američane sporen – plinovod Severni tok 2 je ta teden prvič stekel plin, ki bo oskrboval kar 26 milijonov gospodinjstev. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je razkril nove sporne finančne posle politikov in poslovnežev.

V Evropi so močno odmevali izidi nemških parlamentarnih volitev, ki so temeljito premešale politične karte v gospodarsko najmočnejši članici Unije. Za zdaj ostaja neznanka, katera koalicija bo vladala v Berlinu. V Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi po nemirnem Zahodnem Balkanu, vrelišče je bilo tokrat na meji med Srbijo in Kosovom. Pogledali bomo tudi, kako talibanski oblastniki preoblikujejo Afganistan po svojem okusu.Konec dobe Angele MerkelV Evropi so močno odmevali izidi nemških parlamentarnih volitev, ki so temeljito premešale politične karte v gospodarsko najmočnejši članici Unije. Za zdaj ostaja neznanka, katera koalicija bo vladala v Berlinu. V Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi po nemirnem Zahodnem Balkanu, vrelišče je tokrat na meji med Srbijo in Kosovom. V regijo je prispela tudi predsednica Evropske komisije Von der Leynova, ki države prepričuje, naj ne obupajo na evropski poti. Pogledali bomo tudi, kako talibanski oblastniki preoblikujejo Afganistan po svojem okusu.

Letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je po navadi nekakšen sejem svetovne politike, kjer si voditelji bolj ali manj vplivnih držav na newyorški Vzhodni reki izmenjajo stališča o tem in onem. Za letošnje zasedanje se zdi, da je takih res veliko in da želijo izkoristiti trenutek, da morda še zadnjič opozorijo svet na težo svojih problemov. Evropa na to, da se krha njeno zavezništvo z Ameriko, talibani pa na to, naj se jih v svetovni skupnosti končno začne jemati kot legalno oblast v Afganistanu. Voditelji balkanskih držav opozarjajo, da se napetosti krepijo na severu Kosova, kjer se Srbi in Albanci gledajo skozi daljnoglede ne ostrostrelnih puškah, v Bosni in Hercegovini, kjer zaradi blokad sistema javnim uslužbencem grozi, da bodo ostali brez plač. Seveda pa je trimesečno zasedanje priložnost tudi za lepe trenutke, na primer za izmenjavo državnih odlikovanj med predsednikom Slovenije in Republike Koreje.Do kje sežejo evropska varnostna zagotovilaLetno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je po navadi nekakšen sejem svetovne politike, kjer si voditelji manj ali bolj vplivnih držav na newyorški Vzhodni reki izmenjajo stališča o tem in onem. Za letošnje zasedanje se zdi, da je takih res veliko in da želijo izkoristiti trenutek, da morda še zadnjič opozorijo svet na težo svojih problemov. Evropa na to, da se krha njeno zavezništvo z Ameriko, talibani pa na naj se jih v svetovni skupnosti končno začne jemati kot legalno oblast v Afganistanu. Voditelji balkanskih držav opozarjajo, da napetosti rastejo na severu Kosova, kjer se Srbi in Albanci gledajo skozi daljnoglede ne ostrostrelnih puškah, v Bosni in Hercegovini, kjer zaradi blokad sistema. javnim uslužbencem grozi, da bodo ostali brez plač. Seveda pa je tri mesečno zasedanje priložnosti tudi za lepe trenutke, na primer za izmenjavo državnih odlikovanj med predsednikom Slovenije in Republike Koreje.

Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.Podnebne spremembe so vse bolj očitne, govor o ukrepanju skorajda politična modna muha, dejanja pa...Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.

Tudi v teh dneh smo poročali o katastrofalnih poplavah, tokrat v osrednji Mehiki, kjer je v mestu Tula voda – kot posledica zelo močlnih padavin – poplavila bolnišnico, ki je nato ostala brez električne energije. Umrlo je najmanj 17 pacientov, med njimi več covidnih bolnikov, priključenih na kisik. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih tudi novinarji, specializirani za zdravstvena vprašanja, svetovne voditelje pozivajo k sprejetju ukrepov za občutno znižanje izpustov toplogrednih plinov. V Labirintih sveta tudi o razmerah v Afganistanu, kjer so talibani oblikovali novo vlado in napovedali vladavino šeriatskega prava.A naš edini dom je ZemljaTudi v teh dneh smo poročali o katastrofalnih poplavah, tokrat v osrednji Mehiki, kjer je v mestu Tula voda – kot posledica zelo obilnih padavin – poplavila bolnišnico, ki je nato ostala brez električne energije. Umrlo je najmanj 17 pacientov, med njimi več kovidnih bolnikov, priključenih na kisik. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih tudi novinarji, specializirani za zdravstvena vprašanja, svetovne voditelje pozivajo k sprejetju ukrepov za občutno znižanje izpustov toplogrednih plinov. V Labirintih sveta tudi o razmerah v Afganistanu, kjer so talibani oblikovali novo vlado in napovedali vladavino šeriatskega prava.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Skrajni vremenski pojavi opozarjajo na podnebne spremembeIz Afganistana so se umaknili še zadnji ameriški vojaki, ki so nadzorovali evakuacijo iz kabulskega letališča. Ameriški predsednik Joe Biden je opravičeval umik, iz Afganistana pa, pred vladavino talibanov, poskuša pobegniti čim več ljudi. V Evropi se že bojijo novega begunskega vala in ne vedo, kaj bi z begunci. O Afganistanu so razpravljali tudi na Blejskem strateškem forumu. Orkan Ida je v Louisiani povzročil veliko škode, Svetovna meteorološka organizacija pa opozarja, da bodo zaradi podnebnih sprememb, taki skrajni vremenski dogodki čedalje bolj pogosti. Svet bi moral bolj odločno omejevati izpuste toplogrednih plinov

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Teroristični napad na ujetnike v lastni državiMedtem ko Afganistan zapuščajo tuje sile, ki so zaznamovale zadnji dve desetletji po Hindukušem, bodo številni Afganistanci ostali ujetniki v lastni državi pod vodstvom talibanov. V strahu pred revanšizmom talibanov se marsikdo podaja na beg, vprašanje pa ostaja, v kolikšni meri bo Zahod prevzel odgovornost za vojaški pohod v Afganistan in sprejel migrante. Navdušenja nad njimi ne izkazuje nihče.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Kaotičen umik zahodnih sil iz AfganistanaSvet osuplo opazuje zmagoviti pohod Talibanov, ki so si v le nekaj tednih pokorili skoraj celoten Afganistan.  Kljub 20-letni vojaški misiji Združenih držav Amerike in urjenju afganistanskih sil tudi s pomočjo zveze Nato, so  Talibani zavzeli afganistansko prestolnico brez enega izstreljenega naboja. Evakuacija sodelavcev zahodnih sil je kaotična in v rokah Talibanov. Bo mednarodni skupnosti uspelo preprečiti humanitarno krizo in rešiti afganistanske sodelavce pred negotovo usodo v islamskem emiratu?

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Evropske države zaostrujejo pritiske na necepljene, Afganistan pada v roke Talibanom, sporna poljska medijska zakonodajaZnanstveniki, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami so prižgali rdeči alarm. Po tem ko smo v preteklosti že večkrat odštevali minute do trenutka, ko bo prepozno, smo bili v minulih mesecih na številnih koncih sveta priča nepredsedenčnim dimenzijam okoljskih katastrof. Zahodne sile so dvignile roke od Afganistana in samo vprašanje časa je, kdaj bodo Talibani začeli oblegati tudi Kabul. Na Kitajskem nadaljujejo svojo uspešno strategijo množičnega testiranja prebivalcev mest v katerih zasledijo le peščico okuženih s koronavirusom, medtem ko zahodne vlade prisiljujejo ljudi k cepljenju s širitvijo omejitev za dostop do izobraževanja, delovnega mesta, javnega prevoza, pa tudi z uvajanjem plačljivih testov na koronavirus.

Medtem, ko na olimpiadi v Tokiu padajo novi rekordi, je Grčijo, Turčijo in Bolgarijo prizadel zgodovinski vročinski val s katastrofalnimi požari. Politično opustošenje je tudi na beloruskih tleh. V pričakovanju prve obletnice pregovorno ukradenih predsedniških volitev se vrstijo mednarodne kritike o nedopustnem ravnanju avtokrata Lukašenka. Ne nazadnje je nanj opozorila tudi mlada beloruska atletinja Timanovska, ki se je uprla predčasni prisilni napotitvi z olimpijskih iger v domovino in zaprosila za humanitarni vizum. Kot je bilo pričakovati po vojaškem umiku ameriških enot talibanski režim postopoma prevzema nadzor nad vse večjih delom ozemlja v deželi pod Hindukušem.Svarila beloruskemu avtokratu ob prvi obletnici »ukradenih« volitevMedtem, ko na olimpiadi v Tokiu padajo novi rekordi, je Grčijo, Turčijo in Bolgarijo prizadel zgodovinski vročinski val s katastrofalnimi požari. Politično opustošenje je tudi na beloruskih tleh. V pričakovanju prve obletnice pregovorno ukradenih predsedniških volitev se vrstijo mednarodne kritike o nedopustnem ravnanju avtokrata Lukašenka. Ne nazadnje je nanj opozorila tudi mlada beloruska atletinja Timanovska, ki se je uprla predčasni prisilni napotitvi z olimpijskih iger v domovino in zaprosila za humanitarni vizum. Kot je bilo pričakovati po vojaškem umiku ameriških enot, talibanski režim postopoma prevzema nadzor nad vse večjih delom ozemlja v deželi pod Hindukušem. 

Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo tudi osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.Boj proti virusu vsaj za nekaj tednov nekoliko v ozadju Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.

Osem let je minilo, odkar je Edward Snowden razkril, da obveščevalne službe vdirajo v našo zasebnost, medtem ko mi brskamo po spletu. Afera, povezana z izraelskim programom Pegasus, pa je pokazala, da je dovolj že, če imamo v žepu pametni telefon. Vohuni tako ne opazujejo le sovražnikov, tarče so tudi zavezniki, novinarji, praktično vsi mi. Dogaja se to, kar so mnogi napovedovali ob pričakovanju ameriškega umika iz Afganistana. Talibani nadzirajo večji del države. Njihov teror pa spominja na čas pred ameriškm posredovanjem. Kaj to pomeni v okviru rusko-ameriških donosov in odnosov s Kitajsko? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.Ali vohuni razlikujejo med demokratičnimi in nedemokratičnimi državamiOsem let je minilo odkar je Edward Snowden razkril, da obveščevalne službe vdirajo v našo zasebnost, medtem ko mi brskamo po spletu. Afera povezana z izraelskim programom Pegasus pa je pokazala, da je dovolj že, če imamo v žepu pametni telefon. Vohuni tako ne opazujejo le sovražnikov, tarče so tudi zavezniki, novinarji, praktično vsi mi. Dogaja to, kar so mnogi napovedovali ob napovedi ameriškega umika iz Afganistana. Talibani nadzirajo že večji del države. Njihov teror pa spominja na čas pred amerišikom posredovanjem. Kaj to pomeni v okviru rusko ameriških donosov in odnosov s Kitajsko. O tem in še čem bomo spregovorili v tokratnih Labirintih sveta.

NAPOVED. Evropska unija namerava odločno ukrepati zoper podnebne spremembe, k temu bomo morali prispevati prav vsi državljani. Zaradi revščine in pomanjkanja hrane je na Kubi izbruhnilo silovito nezadovoljstvo, oblasti v Havani pa so prst znova uperile v Združene države Amerike. Bo potrdilo o cepljenju proti covidu-19 postalo vstopnica za normalno življenje? Tudi o tem v Labirintih sveta ob 14.30 na Prvem. Pripravila jih je Sandra Krišelj. Zeleni prehod ni mogoč brez socialnih spremembEvropska unija namerava odločno ukrepati zoper podnebne spremembe, k temu bomo morali prispevati prav vsi državljani. Zaradi revščine in pomanjkanja hrane je na Kubi izbruhnilo silovito nezadovoljstvo, oblasti v Havani pa so prst znova uperile v Združene države Amerike. Bo potrdilo o cepljenju za covid-19 postalo vstopnica za normalno življenje?

Že v začetku poletja se spopadamo z novimi vročinskimi rekordi. V državah, o katerih smo se še nedavno učili, da so za njih značilna poletja s temperaturami okrog 20 stopinj, se morajo učiti, kako preživeti pri skoraj 50 stopinjah Celzija. Ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili poslanci Evropskega parlamenta kritični do premajhnih podnebnih ambicij naše države, pa tudi do razmer glede vladavine prava in svobode medijev. Hud napad na novinarstvo pa se je zgodil na Nizozemskem. Preiskovalni novinar Peter R de Vries, ki so ga ustrelili v središču Amsterdama, se bori za življenje. V Kanadi temperature blizu 50 stopinj CelzijaŽe v začetku poletja se soočamo z novimi vročinskimi rekordi. V državah, o katerih smo se še nedavno učili, da so za njih značilna poletja s temperaturami okrog 20 stopinj, se morajo učiti, kako preživeti pri skoraj 50 stopinjah Celzija. Ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropska unije so bili poslanci Evropskega parlamenta kritični zaradi premajhnih podnebnih ambicij naše države, pa tudi zaradi razmer glede vladavine prava in svobode medijev. Hud napad na novinarstvo pa se je zgodil na Nizozemskem. Preiskovalni novinar Peter R de Vries, ki so ga ustrelili v središču Amsterdama, se bori za življenje.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.Začetek slovenskega predsedovanja EUSlovenijo je, ob začetku polletnega predsedovanja Evropski uniji, obiskala Evropska komisija. EU v tem času čaka veliko problemov, tudi nerešenih v preteklosti, kot je begunska kriza. Epidemija covida-19 se je v večini evropskih držav polegla, a nihče ne ve, kako bo v jeseni. Do takrat bo skoraj gotovo rešena švedska politična kriza in oblikovana nova vlada te skandinavske države. Verjetno tudi ne bo tako vroče kot je zdaj, še posebej v zahodnih delih Kanade in ZDA, kjer še nikoli ni bilo tako hudega vročinskega vala kot zdaj

Iran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji razumejo kot premik h konsolidaciji razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki: Herbert Kickl navdih išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor zanikuje pristojnosti evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča osuplo, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje s temo LGBT.Reakcionarnost po lastni izbiriIran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ibrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji vidijo kot premik h konsolidacij razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki - Herbert Kickl inspiracijo išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor oporeka pristojnostim evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča zaprepaščeno, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje na temo LGBT.

Evropska turneja ameriškega predsednika daje vtis, da so se v čezatlantske odnose vrnili že skoraj pozabljeni časi dostojnosti, spoštljivosti ter poudarjanja skupnih interesov. Joe Biden je ponudil vtis ameriškega voditeljstva, a evropska stran je po štirih letih trumpizma zelo zadržana. Ključna stična točka so očitno postali pristopi Kitajske ter Rusije, medtem ko se vsebinsko ameriško-evropski odnosi čez noč še ne bodo uredili. Podobno, kljub sredinemu sestanku Bidena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, velja za odnose med hladnovojnima tekmicama. Teden zaznamuje tudi konec 12-letne vladavine Benjamina Netanjahuja v Izraelu.Evropa je v tem tednu postala središče svetovnega dogajanjaEvropska turneja ameriškega predsednika daje vtis, da so se v čezatlantske odnose vrnili že skoraj pozabljeni časi dostojnosti, spoštljivosti ter poudarjanja skupnih interesov. Joe Biden je ponudil vtis ameriškega voditeljstva, a evropska stran je po štirih letih trumpizma zelo zadržana. Ključna stična točka so očitno postali pristopi Kitajske ter Rusije, medtem ko se vsebinsko ameriško-evropski odnosi čez noč še ne bodo uredili. Podobno, kljub sredinemu sestanku Bidena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, velja za odnose med hladnovojnima tekmicama. Teden zaznamuje tudi konec 12-letne vladavine Benjamina Netanjahuja v Izraelu.

Medtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu. Krepitev evroatlantskega zavezništva v času globalne nezanesljivostiMedtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Ta teden je zaznamovalo padanje okostnjakov iz omar. Kanadska vlada ob odkritju 215 posmrtnih ostankov otrok v katoliških internatih od papeža Frančiška zahteva opravičilo, staroselcem, ki se v kanadski družbi še vedno srečujejo z rasnimi predsodki, pa je obljubila preiskavo tudi drugih skritih grobišč. V ZDA so zaznamovali 100. obletnico od pokola v premožni temnopolti četrti v Tulsi v Oklahomi, ko je oborožena množica belcev v treh dneh pobila približno tristo ljudi. Kitajska se po nedavno objavljenem popisu prebivalcev boji posledic staranja prebivalstva, zato je družinam dovolila namesto enega in pozneje dveh - po tri otroke, kar pa zaradi visokih stroškov vzgoje otroka in slabih pogojev v službah za matere najverjetneje ne bo imelo velikega učinka.Kanada odkrila otroška trupla iz katoliškega internata, 100 leto od pokola v ameriški temnopolti četrti v TulsiKanadska vlada ob odkritju 215 posmrtnih ostankov otrok v katoliških internatih od papeža Frančiška zahteva opravičilo, staroselcem, ki se v kanadski družbi še vedno soočajo z rasnimi predsodki, pa je obljubila preiskavo tudi ostalih skritih grobišč. V ZDA so zaznamovali 100 letnico od pokola v premožni temnopolti četrti v Tulsi v Oklahomi, ko je oborožena množica belcev v treh dneh pobila približno tristo ljudi. Kitajska ob obletnici poboja študentov na trgu Nebeškega miru v Pekingu duši obujanje spominov na dogodek še v Hongkongu. Sicer se Peking, po nedavno objavljenem popisu prebivalcev, boji posledic staranja prebivalstva, zato je družinam namesto enega in pozneje dveh - dovolil imeti po tri otroke, kar pa zaradi visokih stroškov vzgoje otroka in slabih pogojev v službah za matere, najverjetneje ne bo imelo velikega učinka.

Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, da z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko? Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je že samo osebno srečanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu korak naprej za mir v svetu dobra novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj približna prekinitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki to niso, izbiramo sami, po lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj. Nekateri se se že postavili na stran, ki menijo, da jim pripadaNAPOVED-LABIRINTI SVETA: Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko. Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je morda zgolj osebno zaupanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu, korak naprej za mir v svetu, pozitivna novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj kaka taka prekinitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki so niso, izbiramo sami, po lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj

Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu. Voditelji Zahodnega Balkana prek prepirov do skupne deklaracijePo enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.

Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.Katastrofalne suše in podnebno (ne)ukrepanjeIzraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.