Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Prebivalci Bejruta, ki so se 4. avgusta spominjali četrte obletnice uničujoče eksplozije v pristanišču, se zdaj pripravljajo na nov udarec usode. Čakajoč na rakete se pripravljajo tudi Izraelci. Večina jih poskuša nadaljevati z vsakdanjim življenjem, ob stalni zavesti, da se lahko v trenutku sesuje v prah.

Predvsem me je užalostilo, ko sem zraven čudakov, ki so slavili spolnost, perverznost in nažiranje, videl otroke. Kako nazoren prikaz tega, kar se nam dogaja!

Iz zapečka peči svoje dnevne sobe težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje.

Namesto resnih pogovorov smo deležni medijskega stampeda, lažnih novic in ustvarjanja videza idealnega zdravstva.

Dolga leta sem mislil, da lahko goljufam. Pa saj delam za Boga, sem si rekel in nisem imel ne tedenskega ne letnega postanka. Toda Bog ni zame naredil čudeža in spreminjal zakonitosti, ki jih je dal v stvarstvo.

Jezus tudi danes trka na srca določenih ljudi, da bi se odzvali njegovemu povabilu in v celoti posvetili svoje življenje oznanjevanju evangelija in vodenju krščanskih občestev.

Jezus tudi danes trka na srca določenih ljudi, da bi se odzvali njegovemu povabilu in v celoti posvetili svoje življenje oznanjevanju evangelija in vodenju krščanskih občestev.

Naloga vsakega od nas, šolnikov, pa tudi učencev in staršev je, da skušamo katero od pack pobrisati.

Kaj je povedalo? Zdi se, da se je evropski parlament pomaknil rahlo na desno.

Ali bodo te volitve kaj bistvenega spremenile, bomo sodili čez leta. Ostaja pa dejstvo, da je zamisel Adenauerja, Schumana in De Gasperija kljub vsem nihanjem zagotovila mir in naraščajočo blaginjo.

Šlo naj bi samo za posvetovalni referendum, ampak tudi takšni kmalu postanejo zakon. Zato je pomembno, kako bomo glasovali.

Naj Sveti Duh v nas razplamti svoj ogenj, da ob njem tudi sami postanemo luč, ki sveti, greje in tolaži; našim okornim jezikom pa naj pomaga najti besede, ki bodo pričevale o Božji ljubezni in lepoti tudi na referendumih o evtanaziji in pomoči pri samomoru ter o marihuani.

Napočil je trenutek, da - ali poskrbimo za svoje mrtve ali pa se bo naša nevarno razklana narodna bit dokončno razkrojila in propadla.

Vrstice pred nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo obhajamo vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo, pišem le nekaj dni po dnevu svobode novinarstva in nekaj dni po slovesu Mance Košir.

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine. 

Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje. 

Prazniki, ki so v času, ko se v naravi v vsej raznobarvnosti začne znova prebujati življenje, namenjeni ženskam in materam, me navdajajo z mešanimi občutki. 

Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju. 

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Ko sem imel za majhne otroke verouk, sem jim želel približati tudi evharistično skrivnost, zato sem z njimi obhajal mašno daritev. Seveda so bili otroci veseli, da so se znova skupaj sestali, in svoje razigranosti niso mogli skriti. Hotel pa sem, da se v nekem trenutku malce umirijo, zato sem jim pred posvetilnimi besedami dejal: »Sedaj pa bomo čisto tiho, kajti Jezus bo prišel sem, v ta kruh, ki je na oltarju.« Prekinila me je punčka Aleksandra in dejala: »Ampak, pater, naredil se bo čisto majhnega, kajne?«

Kljub temu pa se Odrešenik znova rojeva v bombardiranih hišah Ukrajine, prestreljenih naselbinah judovskih kibucev in v iznakaženih bolnišnicah Gaze.

Težko se je upreti tej evforiji, da se pa, tudi zato, ker smo bogu-podobna bitja; lahko razmislimo in se odločimo drugače.

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

V katoliškem tedniku Družina je Klemen Matk kritiziral zakon o zaščiti živali v Sloveniji. Izpostavil je, da zakon daje preveliko moč nekaterim društvom in politično favoriziranje. Matk tudi izraža pomisleke glede vpliva multinacionalk in apologetov kolektivizacije. Predlaga obnovo človekovih pravic in ozaveščanje državljanov o pomenu države.

Vabljeni na popotovanje skozi čas in vere! V najnovejšem komentarju razkrivamo ganljivo zgodbo kaplana Ivana Salmiča in njegovo neustrašno dejanje, ki je rešilo številne življenje med vojno. Odkrijte, kako je vera in pogum združila ljudi v najtemnejših časih in kako se njihov spomin še danes blešči kot svetilnik upanja. Ne zamudite tega ganljivega pričevanja in poglobite svoje razumevanje zgodovine ter vere v tokratnem komentarju.

ARC želi biti odgovor na malodušnost, individualizem, ekološko črnogledost, na sovraštvo do sveta, ki ga na zahodu v Evropi in Sloveniji izvajajo globalistične, progresistične, ateistične in prebujenjske družbene sile.

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

Tokrat se podajamo na potovanje skozi čas – od 50. obletnice vojne »jom kipur« do današnjih dogodkov, povezanih s praznikom »simhat Tora«. Avtor raziskuje zapletene odnose med arabci in judi v Gazi, razmišlja o trajni problematiki miru in kako verske napetosti vplivajo na upanje za prihodnost. Poslušajte za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in trenutnih dogajanj v tem konfliktnem območju.

Kako lahko svoje življenje spremenimo v nenehno molitev, če svet, v katerem živimo, poskuša prezreti obstoj Boga?

Kako lahko svoje življenje spremenimo v nenehno molitev, če svet, v katerem živimo, poskuša prezreti obstoj Boga?

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.

V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.

Pogosto ob svojem delu in plačilu za delo razmišljamo o smislu in zadostni vrednosti svojega dela. Ob delu v vsakem poklicu želimo biti izpolnjeni, to temo premlevamo ljudje v vseh poklicih. 

Pogosto ob svojem delu in plačilu za delo razmišljamo o smislu in zadostni vrednosti svojega dela. Ob delu v vsakem poklicu želimo biti izpolnjeni, to temo premlevamo ljudje v vseh poklicih. 

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij. 

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij. 

Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?

Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?

Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.

Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.

Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.

Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj? 

Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj? 

Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.

Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.

Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.

Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.

Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek. 

Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek. 

Družina, kjer vladajo iskreni in zaupljivi odnosi, je živa kateheza, ki jo ljudje berejo.

Družina, kjer vladajo iskreni in zaupljivi odnosi, je živa kateheza, ki jo ljudje berejo.

Situacija v našem zdravstvu nas uvršča med nerazvite države s pomanjkanjem občutka za temeljne človekove pravice.

Situacija v našem zdravstvu nas uvršča med nerazvite države s pomanjkanjem občutka za temeljne človekove pravice.

Avtorica opozarja na tih a močan vpliv LGBTQ+ agende naše vrtce in šole. Zlasti staršem priporoča budnost pri spremljanju učne snovi v vrtcih in šolah.

Avtorica opozarja na tih a močan vpliv LGBTQ+ agende naše vrtce in šole. Zlasti staršem priporoča budnost pri spremljanju učne snovi v vrtcih in šolah.

Gre za odločilni trenutek, ko je na kocki zmaga ali poraz, življenje ali smrt.

Gre za odločilni trenutek, ko je na kocki zmaga ali poraz, življenje ali smrt.

Vsi so ga doživljali kot čutečega, nežnega, skoraj boječega človeka, ki se je raje umikal pred reflektorji.

Vsi so ga doživljali kot čutečega, nežnega, skoraj boječega človeka, ki se je raje umikal pred reflektorji.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Naj nam nobena epidemija, ideologija, politika ali vojna ne zoža pogleda do te mere, da bi na drugi strani videli le še sovražnika.

Avtorica govori o kanadski uslužbenki vojske, ki se je poškodovala v službi. Namesto odobritve nakupa dvigala za njeno novo nastalo invalidnost so ji ponudili evtanazijo.

Avtorica govori o kanadski uslužbenki vojske, ki se je poškodovala v službi. Namesto odobritve nakupa dvigala za njeno novo nastalo invalidnost so ji ponudili evtanazijo.

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Če se ob predsedniških volitvah Amerika ustavi za en dan, se ob športnih spektaklih, kakršno je tudi nogometno svetovno prvenstvo te dni v Katarju, ves svet ustavi za en mesec. Moški se imamo o čem pogovarjati, televizijske hiše si višajo gledanost, tudi zasebno nas takšni dogodki spodbudijo k večji telesni aktivnosti. Kaj ima šport, da lahko mobilizira tako široke ljudske množice?

Če se ob predsedniških volitvah Amerika ustavi za en dan, se ob športnih spektaklih, kakršno je tudi nogometno svetovno prvenstvo te dni v Katarju, ves svet ustavi za en mesec. Moški se imamo o čem pogovarjati, televizijske hiše si višajo gledanost, tudi zasebno nas takšni dogodki spodbudijo k večji telesni aktivnosti. Kaj ima šport, da lahko mobilizira tako široke ljudske množice?

V vseh nas je veliko dobrega, samo nekdo nas mora nagovoriti in nam zaupati.

V vseh nas je veliko dobrega, samo nekdo nas mora nagovoriti in nam zaupati.

Maša zadušnica za žrtve, izkopane iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu - velika župnijska cerkev v Kočevju je bila na zadnji oktobrski dan polna ljudi; prišli so se poklonit spominu na svojce, sokrajane, sonarodnjake, brate v veri, ki so bili prve junijske dni leta 1945 vrženi v šestnajstmetrsko brezno. Žrtev je bilo več kot 3.000, nanje pa je bilo neposredno po poboju in še kakšno desetletje pozneje naminiranih več kot 3.000 kubičnih metrov skalovja …Ko vas bodo prepričevali, da odprtje zminiranega brezna, izkop posmrtnih ostankov žrtev in prizadevanje za njihov dostojni pokop v srcu slovenske države, torej v njeni prestolnici, niso stvari resnice in sočutja, temveč baje stvari “politične demagogije”, vedite, da je res ravno obrnjeno.

Maša zadušnica za žrtve, izkopane iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu - velika župnijska cerkev v Kočevju je bila na zadnji oktobrski dan polna ljudi; prišli so se poklonit spominu na svojce, sokrajane, sonarodnjake, brate v veri, ki so bili prve junijske dni leta 1945 vrženi v šestnajstmetrsko brezno. Žrtev je bilo več kot 3.000, nanje pa je bilo neposredno po poboju in še kakšno desetletje pozneje naminiranih več kot 3.000 kubičnih metrov skalovja …Ko vas bodo prepričevali, da odprtje zminiranega brezna, izkop posmrtnih ostankov žrtev in prizadevanje za njihov dostojni pokop v srcu slovenske države, torej v njeni prestolnici, niso stvari resnice in sočutja, temveč baje stvari “politične demagogije”, vedite, da je res ravno obrnjeno.

 Diakon kot mož in oče podari del svojega časa Cerkvi, v kateri opravlja diakonsko službo za dobro župnije, podobno kot pevci in drugi sodelavci.

 Diakon kot mož in oče podari del svojega časa Cerkvi, v kateri opravlja diakonsko službo za dobro župnije, podobno kot pevci in drugi sodelavci.

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Na pomembnih položajih v Evropi je veliko kristjanov, pa ti zares ohranjajo svojo poštenost, skrb za človeka, posebej tistega, ki je v najtežjem socialnem položaju? 

Božja vizija prihodnosti je, da bi VSI njegovi otroci, vsi ljudje, bili skupaj z njim nekoč nazaj v rajskem vrtu. Vsi, ne samo nekaj izbranih srečnežev.

Ko se razgradijo narodnostni, družinski in spolni temelji, se pravzaprav razgradi človek, ki tako ostane nekje v zraku, oropan svoje identitete in pokončnosti.

Kdo bi bil moj predsednik, je v tem ozračju celo manj pomembno, kot je to, kakšen bi moral biti.

Nekateri si nikakor ne želijo odkritega dialoga in soočenja, ampak naredijo vse, da bi utišali drugače misleče, čeprav so jih polna usta strpnosti do drugačnosti

Elizabeta II. je v vsakem obdobju svojega življenja izkazovala pogum in zaupanje, ki sta izhajala iz njene vere v Jezusa.

Za svoje otroke se bomo borili…

Kristjani smo, enako kot na naših začetkih, poklicani, da smo luč, sol in upanje sveta.

Nekatere padajoče številke si predstavljam kot odmrla drevesa, ki morajo pasti, da naredijo prostor tistemu, kar raste pod njimi.

Če je ruska invazija pretresla energetsko in prehransko oskrbo, pa bi tajvanska kriza lahko imela še veliko širše posledice.

Kar navadili smo se, da je na naslovnicah časopisov kaj, česar tam ne bi smelo biti: kovid, Ukrajina, požar, voda ... Navadili smo se. In tako je bil prejšnje dni čas za požar.V zadnjih letih sem živel v Kostanjevici pri Novi Gorici: ko sem se zjutraj zbudil, sem imel veličasten razgled na impresiven gozdni masiv, ki je prekrival kraško planoto. Vrh njega leži Cerje z monumentalnim spomenikom vsem, ki so se tu borili ali padli. Rad sem gledal na ta ogromni gozd. Pomirjal me je. Ker je pred leti na njem gorelo, so me ob sprehodih na Cerje novozasajena drevesa spomnila, da je požar tukaj nekaj strašnega.

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. 

Ko načrtujemo svoje počitnice in dopust, se vprašajmo: Kaj je tisto, kar mi daje resnični počitek?

Ko je »zagovornik enakosti« zlorabil svoj položaj za svoje LGTB-jevsko aktivistično delovanje in vložil tožbo o zakonski zvezi na Ustavno sodišče, je bilo jasno, kakšna bo razsodba. Da, tu jasno vidimo, da Ustavna sodišča niso neka sveta in nedotakljiva krava, temveč so navadna človeška sodišča z vsemi vrlinami in slabostmi ljudi.

Nerojeni otroci so dejansko osebe, ne glede na odločitve sodišč in vsakokratnih parlamentarnih večin. 

Kakor se od kuharja pričakuje dobra jed, se od duhovnika pričakuje dobro pričevanje za Gospoda.

Kaj je mlade pritegnilo, da so prišli prisluhnit predavanju, kjer so slišali besede, kot so: dvignite se nad cinizem, prevzemite odgovornost, poročite se?  

Naredimo, kar je v naši moči, da bomo sadove sinode znali in zmogli prenesti v življenje slovenske Cerkve.  

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Kako torej zdaj vstati s kavča, se odlepiti od ekranov in iti ven?

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov. 

Med ljudstvom in Golobom se je na belo nedeljo zgodil »čarni moment«, ki ga verjetno že čez nekaj mesecev ne bo več

Vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo mir.

Cerkev se mora izrekati tudi o aktualnih dogodkih v družbi, kar volitve so, in vse presojati v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve.

Si lahko predstavljamo Mater, ki je hkrati ob bombardiranih otrocih v Ukrajini in ob Putinu?

Komentar sodelavke Karitas v Ukrajini Mile Milavec: Ljubezen do sovražnikov je edini način, kako lahko sama zaživim v miru.