Portal Fran, eden največjih slovenskih portalov in hkrati eden največjih jezikovnih portalov na svetu, je v ponedeljek imel rojstni dan. Podatke o njem ste gotovo že slišali, vsak dan ga obišče 180.000 uporabnikov iz skoraj vseh držav sveta, brska pa med 45 slovarji, atlasom, 14 zbirkami ter išče odgovore v dveh spletnih svetovalnicah. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu je v vmesnem času pripravil tudi šolsko različico Frana, Frančka, v sredo, 16. oktobra, pa so predstavili še Franjo. Franja.eu je, kot nakazuje že spletna domena – svetovljanka. Gre namreč za spletno zbirko 20 dvojezičnih slovarjev, med njimi tudi latinskega in starogrškega.

V tokratni epizodi Jezikanja se metafor lotevamo na nekoliko drugačen način: ne le z jezikovnega, ampak tudi z medicinskega vidika. Pri tem nam pomaga zdravnik in jezikoslovec Gašper Tonin.

Gašper Tonin je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in trenutno čaka na strokovni izpit za zdravniški poklic. Je pa diplomiral in magistriral tudi iz slovenskega jezika in primerjalne književnosti na FF v Ljubljani. Ukvarja se z jezikom, ki ga pri svojem delu uporabljajo zdravniki in ga raziskuje z dveh strani, jezikoslovne in strokovno medicinske. Tonin je tudi soavtor SMS, Slovenskega medicinskega slovarja in nekdanji urednik Medicinskega vestnika.

Ampak pod kakšnimi pogoji? Slovenija gradi svoj veliki jezikovni model. Gre za podpodročje umetne inteligence, ki uporablja velikanske količine besedilnih podatkov za simulacijo človeških govornih odzivov. Ob tem seveda nastaja veliko tehničnih, zakonskih in še posebno etičnih pomislekov in izzivov.

Stopenjsko besedotvorje se bržkone sliši grozovita besedna zveza celo jezikoslovnim zanesenjakom, a avtorja oddaje zagotavljata, da se da o tem povedati tudi kako zanimivo reč. Z malo improvicacije celo kako zabavno. Predvsem pa je stopenjsko besedotvoje za slovenščino tako pomembno, da Jezikanje preprosto ne more mimo njega.

Jezikanje ima tokrat samo eno točko - G. Črka, ki se v različnih okoliščinah in jezikih lahko izgovori na zelo različne načine, je tokrat izhodišče in cilj naše rubrike o jeziku. Pa seveda tudi bližnjica do radijskega fonetičnega zaklada, ki se mu reče govorni pomočnik.

Letošnja učiteljica leta v Sloveniji je jezikoslovka. Simona Šarlah namreč na OŠ Vojnik poučuje nemščino. Ob začetku šolskega leta je več kot primerna gostja, da z njo ugotovimo kako modro o maternem in tujem jeziku, pa tudi o učenju in šoli nasploh.

Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.

Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.

Ponovimo osnove! Kako sklanjamo imena in priimke? Poskusite z Luka, Jedrt, Karmen ali s priimki naših politikov, sklanjajte Emilija Stojmenova Duh, Irena Joveva ali Zmago Jelinčič Plemeniti.

Kako zdravstveni dispečerji ohranijo mirnost pri nemirnih in prestrašenih klicateljih, kako komunicirajo s tujci, ki ne govorijo slovensko in kako z otroki? Zdravstvena dispečerka Katja Avguštin opisuje komunikacijo sprejemnih in oddajno-nadzornih dispečerjev, ki prevzamejo in vodijo klic na pomoč na 112.

Kolesarski navdušenci, poznate izraze hupser, fajfa, koza, chicken way, pakna ali fixie? Jezikoslovka dr. Urška Vranjek Ošlak jih je pred kratkim popisala v novi monografiji z naslovom Slovensko kolesarsko izrazje.

*je angleški prevod naslova kultnega slovenskega filma Sreča na vrvici. Kakšni pa so prevodi slovenskih podnapisov v serijah in filmih? Kaj vas pri njih zmoti? Jezikanje se teme loteva ob pomoči Jerce Kos, prevajalke in podpredsednice Društva filmskih in televizijskih prevajalcev.

*V Jezikanju smo preverjali naše znanje hrvaškega jezika in delili nekatere zabavne jezikovne zdrse ter anekdote. Kako govorimo Slovenci hrvaško in kako Hrvati slovensko?

V tokratni jezikovni zgodbi nastopajo veveriček, risa, volkulja in ... samica morskega psa. S pomočjo jezikoslovca in strokovnjaka Andreja Salobita odgovarjamo na veliko podobnih vprašanj in tem. Denimo, ali je panda moškega ali ženskega spola? Kako se imenuje samec lastovke? Kaj pa samica pava?

Gost Jezikanja je Tadej Grum, slepi študent novinarstva, ki na Valu 202 opravlja prakso. Pripoveduje o svojem izobraževanju in delu, kako je opravljal splošno maturo – in kako slepi na primer zgolj s tipanjem prepoznajo in določijo kvadratno funkcijo. Pojasnil je, kako posluša, bere in pripravlja novinarske prispevke, kako deluje vrstica in zakaj se ne dotikamo njegove psičke Jessice.

Promotorka branja in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti Tilka Jamnik poudarja, da je skupno branje dejavnost, ki krepi vez med otrokom in skrbnikom, poglablja odnose ter vpliva na malčkov celostni razvoj. Bogati besedni zaklad in domišljijo, literatura pa ima to čarobno moč, da nas lahko ponese v preteklost ali prihodnost in pomaga razumeti sedanjost. Zakaj in kako torej brati najmlajšim? Jim usmerjamo pozornost, sprašujemo, spreminjamo glasove? In kako izbrati primerno literaturo?

Kakšna je razlika med troslojnim in trislojnim papirjem ali med petimi in petero jabolki? Gremo skozi dvojna vrata ali dvoje vrat? Današnja oddaja nas uči pravilne rabe števnikov. Gostja dr. Helena Dobrovoljc razlaga, kako jih pravilno sklanjamo, kako se najpogosteje izgovarjajo in kakšna je raba množine oziroma dvojine pri števnikih.

Mineva točno 100 let od rojstva Ivana Minattija. Pesnik se nikoli ni pretirano rad izpostavljal pred mikrofonom ali kamero. Pred 20 leti na njegov 80. rojstni dan je na našem radiu nastal eden izmed redkih pogovorov z enim izmed najpomembnejših pesnikov pri nas. Ivan Minatti v intervuju tudi o tem, komu je namenjena njegova poezija in poezija nasploh. Privoščili pa smo si nekaj koščkov Minattijevih pesmi, tisto najbolj znano je odrecitiral kar pesnik sam.

Dr. Mojca Kompara Lukančič tolmači v postopkih zaslišanja v mednarodni kriminaliteti. Pravi, da se sooča z različnimi kriminalnimi dejanji: od tihotapljenja drog in ljudi do prostitucije, gospodarskega kriminala in družinskega nasilja. Razlaga o pravni terminologiji in jeziku, reakcijskem času tolmača in kako se sama spoprijema s čustveno obremenitvijo tega poklica. Vidi marsikaj, pravi da nanizanka CSI realnosti ne seže do gležnjev.

Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.

Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.

Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.

Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.

Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.

Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?

Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.

Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.

S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.

Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!

V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.

Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.

Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini. Pa to so neke te klasične fore, mi pa isto delamo za druge ... Najhuje pa je ta čuj. Vedno ga dajo na konec, kjer redko stoji. Zelo redko ga sploh uporabljajo, večkrat čuješ, pa še to na začetku stavka. Tine Matjašič o oponašanju mariborščine

Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine. “Narečje lepo popestri besedilo in zanimivo je, kako drugače se lotevamo pisanja različni govorci. Pa tudi rimanja in ‘flowa’. Zagovarjam to, da bi umetniki pri nas ustvarjali v slovenščini. Ker mi gre na živce, da še zmeraj poslušam: zveni kar okej za slovenski komad ali kar okej za slovenski film. Delajmo dobre stvari v slovenščini. To se tudi sama trudim.” Neža Mihelič

Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini. Lepota naših ljudi je, da nismo ultra občutljivi, kot v kakšnih centrih. Se lahko pove stvari brez ovinkarjenja. Vztrajam pri narečju, ker sem na tak način avtentičen, pa tudi v medijih je ta konec slabo zastopan. Michael Leopold

Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih. Nos ni pomemben za prepoznavanje čustev, zato imajo disneyjevi junaki namesto nosu črni oval, s katerim se skoraj nič ne dogaja. Potem je tukaj še skrivnost reduciranega prsta, saj en prst manjka ... Ciril Horjak

Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.

Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?

"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."

Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.

Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.

September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?

Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.

Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."

Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.

Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?

Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.

Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …

Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.

Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?

Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?Ob neposredni ogroženosti takoj pokličite 113. Po pomoč se lahko obrnete tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo ali 24 ur na dan na zaupni SOS telefon, številka: 080 11 55. Pri poročanju je zelo pomembno, da se izogibamo izrazom, kot je ljubezen je morila ali skupaj v smrt, da razumemo nasilje v širokem družbenem kontekstu, ki ima dovoljenje, da se dogaja na tak specifičen način. Katja Zabukovec Kerin

V Jezikanju smo z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljico Nike Kunaver izštevali! - "Ko se s prijatelji skregam."- "Kaj pa odrasli, ko se skregajo, se gredo izštevanke?"- "Ne. Oni se do konca skregajo."- "Bi jim prišlo prav, da bi povedali izštevanko?"- "Ja. Pikica in Tonček sta lizala bonbonček …" Vrtčevski otrok o tem, kdaj uporabi izštevanko

Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!

Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?

Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.

So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka. Dr. Marko Snoj pojasnjuje, da imajo nekatere besede čudovito lastnost: imajo lahko več pomenov! Jezikoslovec komentira tudi mesni sir, pa mesno solato in riževo mleko.

Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.

Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov. "Naslednjič, ko boste slišali nekoga reči Horica, se spomnite, da za govorca drugega narečja to učinkuje enako, ko nekdo reče Lublana. Dejstvo je, da obe značilnosti nista knjižni. Je pa Lublana bolje sprejeta, saj se je v osrednjeslovenski regiji uveljavilo nenapisano pravilo, da enačimo bolj pokrajinski govor s knjižno pogovornim, kar je seveda narobe." Nina Pahor

Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.

Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!

Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap. “Mene je kap oziroma afazija. Gramofon ima 33 in 45 obratov. 33 jih imam jaz, logopedinja pa 45.” Jernej Sluga

Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo! Če imate mrzlega bratranca, to pomeni, da je sin vaše tete brezčuten, ugiba anketiranec. Kaj pa če je prijazen?

V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!

POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic. Uršula in Tadej sta poskrbela za vsaj nekoliko cringy kick off. Ne hejtajte, sploh pa ne ghostajte. Prisluhnite anketirancem in strokovnemu gostu, dr. Janošu Ježovniku.

Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom fonem ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom etimologija ... Kaj je že to?

Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom sintagma ... Kaj je že to?   Z razlago nam pomaga slovenistka Urša Kosmač.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semantika ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom cezura ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aluzija ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oz. poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom antonomazija ... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paronomazija... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom konotacija... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike. Notranje trpljenje? Ali pa mogoče trpljenje na noter? mnenje iz ulice

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.

Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja. O tem, kako se s tem spopada skozi vse življenje, ameriških skupinah za samopomoč ter nasvetih za vse, ki imajo podobno zgodbo.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Tokrat izkoristimo priliko, da odpihnemo prah s prilike. Kaj je že to?

V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem. Kaj je že to? - Mene ta beseda spominja na matematiko. Ker tam so zapletene besede. Mimoidoči na ulici     Paralelizem ni nič drugega kot jezikovna figura, ki se ji po slovensko reče vzporednost. Pojasnjuje Nina Oražem, študentka slovenščine.

70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU. V spomin na svojega imenodajalca in ustanovitelja so ta teden na Inštitutu organizirali dan in teden Frana Ramovša. Teden še poteka, dan pa je bil torek. Namen vseh dogodkov ta teden pa je bil zlasti predstavitev inštituta, dejavnosti, publikacij in predvsem spletnih portalov Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in terminologišče. Hkrati pa tudi srečanje z ostalimi jezikovnimi inštituti. Slovenijo so obiskali vsi slovanski inštituti, s katerimi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša sodeluje. Ključno sporočilo dneva je, da imamo po celotni Evropi inštituti za jezik mnogo skupnega, hkrati pa tudi da smo lahko na slovenski inštitut kar zelo ponosni. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli in želimo, da bi bila to dobra popotnica tudi za vnaprej.Dr. Kozma Ahačič Dr. Kozma Ahačič

Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega. Danes ponavljamo pleonazem. Se še spomnite, kaj je to? Mogoče boj za plen oziroma za ozemlje, nekaj takega. Da nekaj jemlješ od nekoga. Ne, to je nekaj drugega. Poskušala sem prevesti iz angleščine. Plevel, pomojem. Trava, ki raste sredi potke. Pri slovenščini bi lahko to slišal. Lahko bi pomenilo spoštovanje kulture slovenskega jezika in slovenskih del. Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.

Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov. Prvi izmed njih je Richard Simcott, poliglotska referenca. Rodil se je v Angliji, živel po svetu in se ustalil v Makedoniji, kjer ima družino. Pravi, da se je v mladosti in odraslem življenju naučil veliko jezikov. Pri osmih letih se je njegov oče poročil s Tajko, že takrat je osvojil osnove, v osnovni šoli pa se je najprej naučil francosko. Ne mara vprašanja, koliko jezikov govori. Študiral pa jih je več kot 50. So ljudje, ki igrajo veliko inštrumentov ali ljudje, ki vedo vse o nogometu ali kakemu drugemu športu. Poznajo vse igralce v ekipi, vedo, kdo je zabil gol v kateri minuti tekme. Celo, koliko so stali njihovi prestopi v druge klube, skratka zapomnijo si številne podrobnosti. Tega sam ne bi bil nikoli sposoben. Velika večina ljudi torej nima takega znanja, enako velja zame in za moje znanje jezikov. A vendar vsi govorimo jezike, to nam je - ljudem - skupno. Jeziki so del življenja prav vsakega posameznika, pa če ga zanimajo ali ne. Mislim, da nisem bil še nikjer na svetu, kjer se ne bi pogovarjali o izgovarjavi, naglaševanju in narečjih: kako temu rečejo tam in tukaj. Ljudje, čeprav se aktivno ne zanimajo za jezike, se bodo o njih vseeno vedno pogovarjali. Naravno nas privlačijo, le da mene privlačijo še bolj! Richard Simcott

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.Tokrat o tem, kaj je evfemizem? Se vam svita? Evfonizem? Ne vem, sliši se kot ponavljanje. Nekaj, da skače ven. A ni to neko pretiravanje? Ali zamenjava? Ja, ko skušaš omiliti ali olepšati neko besedo. Ko prirediš nekaj na lepši način. Bela laž, mogoče? Za razlago smo prosili Klaro Vrtačnik, učiteljico slovenščine na OŠ Vodmat v Ljubljani.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.Tokrat je na vrsti gazela. Se vam svita, kaj je to? A je to slučajno del poezije? Neka pesniška oblika? Pa tudi žival, ja. Mislim, da izhaja iz arabskih dežel. Pa Prešeren jo je uporabljal. Odgovarja Jan Černetič, ki je pravkar končal študij slovenščine in nemščine ter postal profesor.

Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati. Tokrat je bila na vrsti basen. Se še spomnite, kaj je to? Basen? Zvrst nekega književnega dela. Ne spomnim se točno, kaj je. Vem pa, da sem že slišal. To so ene pesmi. Mogoče o domovini, naravi. To je to. Tip zgodbe, ki ima nek nauk. Kratka pripoved, v kateri nastopajo živali. In ima običajno na koncu nek nauk. Odgovor pozna Nina Oražem, študentka slovenistike.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. "Romantična pesem. To mi slučajno na glavo pade. Eno leto je že od tega, pa malo pozabiš." "Je oblika pesnitve. Mislim, da je še oblika drugačna, način, kako se zadeve rimajo?" "Pesniška oblika, kjer se pove zgodba. Mislim, da nekaj vmes med pripovedništvom, pa pesništvom." "To je lirika. Zato so verjetno tematike malo drugačane. Balada je tudi krajša kot roman." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. "Elipsa je elipsa. Kot lik, ne vem pa kako je povezana s pesmijo." "Elipsa je del lune. Je elipsa potem pri slovenščini del besedila? Da je mogoče prvi del pesmi." "Da nekaj 'zaciklaš', zaokrožiš besedilo?" "Verjetno je kaj izpuščeno. Ampak ne vem, kaj." Pravi odgovor pozna študentka slovenistike Nina Oražem.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Geminacija, geminacija, kaj je že to? "Ne bi si upal povedati. Ne vem, bolj mi vleče na gramatiko." "Nimam pojma. Pri slovenščini sem bila res slaba." "Mislim, da je bila geminacija nekje pri analizah. Ne vem pa, kaj točno je." "Mogoče nekaj pri literaturi. Kakšna definicija za poezijo?" Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin Dolores Fon Bon.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. Rana ura, zlata ura. Danes so na tapeti rečenice. Kaj je že to? "Nekaj, kar rečeš. Kakšno narečje. Pri nam pravimo 'ja, reklo se je taku'. Po tem sklepam." "Ne vem, beseda spominja na reko, ampak najbrž ni nič v zvezi s tem. Mogoče je kakšna jed. Slovenske jedi spominjajo na takšno besedo." "Pozabil sem. Ne vem, če smo v šoli to sploh imeli. Je to novo? Rečenica ... pečenica bi še vedel." "Mogoče neka ženska, ki govori pregovore ali reke, mite." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju Katarina Petač.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. V času čudne normalnosti smo se tokrat lotili teme, ki smo se jo v Jezikanju nekoč že šli. Takrat je naša gostja ugotovila, da je čas, v katerem živimo, sam po sebi oksimoronski čas. No, pa saj to je javna skrivnost. Ampak po vrsti: kaj je sploh oksimoron? "Oksi ... kakšnen zrak? Spet kakšna zvrst?" "Nekaj vezano na osem verjetno. Ne vem, res ne vem." "To sem že slišala, ampak zdaj sploh ne morem sestaviti v glavi, kaj je že to. Ne vem, verjetno je nekakšno nasprotje." "To je tudi pesniška figura. A je to bistroumni nesmisel?" Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center Bergit Vrečko.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kakšen pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. Tokratna oddaja diši po sinesteziji. Kaj je že to? "Pojma nimam. Ampak če razmišljam ... anastezija vemo, kaj je, sinestezija pa mogoče kaj sorodnega ali pa nasprotnega." "Sinteza. To smo pri književnosti obravnavali." "Mogoče kaj v smislu, kako zvenijo besede. Nekaj s fonetiko. To je moj poskus." "Pomoje kakšno združevanje besed zaradi sine-." Pravi odgovor pozna študentka slovenistike Nina Oražem.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Johann Wolfgang von Goethe je nekoč v uvodu pisma napisal svojemu prijatelju, da se mu opravičuje, ker je tokrat nekoliko daljši kot običajno, ampak da mu je zmanjkalo časa, da bi pismo napisal na kratko. To je precej nazoren primer tega, kar tokrat obravnavamo v Jezikanju. Paradoks, kaj je že to? "Nekaj z ljudmi, nekakšen pojav v družbi?" "Mogoče je bil kakšen pisatelj, ki se je tako pisal, ali pa kakšen izumitelj." "Mogoče je to drugačen način sestavljanja oziroma tvorjenja stavkov." "Paradoks je neko nasprotje. Je nekaj nepričakovano." "Je koncept, da se nekaj ne ujema z drugim. Lahko bi rekli, da je tudi neke vrste literarna figura." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. Joj! Na pomoč! Tokrat preverjamo, kaj pomeni literarno-teoretski pojem eksklamacija! "Poudarek. Da v govoru poudariš eno stvar." "Razlaganje. Da nekaj 'explainamo' iz angleščine, da razložimo pomen neke besede." "Ni to kot 'exclamation point'?" "Vzklik! Da je klicaj na koncu." Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, Klara Vrtačnik.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Na to čudovito, jezikavo jutro se poskušamo spomniti, kaj je že epiteton oziroma okrasni pridevek. "Okrasni pridevek? Nekakšno darilo, ali kaj takega. Če je okrasek." "Beseda pred pridevnikom, ki opiše pridevnik. Da je bolj zanimivo, bogato besedilo." "Beseda, s katero okrasimo stavek." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Lava v Celju Katarina Petač.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. Preden komu stopi slava v glavo, tokrat preverjamo, kaj je to personifikacija. "Neke informacije o neki osebi. Lahko pogledam na SSKJ?" "Poosebljanje, poistovetenje z drugo osebo?" "Da točno določeno osebo nasloviš oziroma opišeš na oseben, personificiran način." "Poosebitev. Ko ima nek predmet neka čustva, značilnosti, ki bi bile lahko človeške." Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin Dolores Fon Bon.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Ali so jezikovne oddaje na radiu res potrebne? Danes iščemo odgovor na to, kaj je retorično vprašanje. "Obravnavali smo ga v osnovni in srednji šoli. Pa marsikdo verjetno tudi na faksu. Spada med odprti tip vprašanja." "Vprašanje, ki ni prav dobesedno mišljeno, malo zaokroženo." "Retorično vprašanje je vprašanje, na katerega se ne pričakuje odgovor. Vsak ve, da se nanj ne odgovarja." "To je načeloma butasto vprašanje, ker je tako postavljeno, da veš, kaj je potem odgovor." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na na Gimnaziji Celje – Center Bergit Vrečko.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Danes se gremo rime oziroma ker predpostavljamo, da vsi vemo, kaj rima je, bomo odgovorili na nekoliko bolj kompleksno vprašanje: Kaj sta moška in ženska rima? "Ojoj. Mogoče da se po spolih rima. Ženski spol in moški spol. Res, ne vem." "Kakšna pesniška oblika. Običajno se rime tam uporabljajo. Če moški spesni rimo, bi lahko rekli, da je moška. In če ženska spesni rimo, bi lahko rekli, da je ženska rima." "To, da sta dve besedi različnega spola in da se rimata." "Pri ženski rimi uporabiš rimo ženskega spola, moška rima je pa moški spol rime." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina Bojana Petrin.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. Ker smo prejšnji teden v našem jezikalno-slovnem petkovem terminu obravnavali stopico, je primerno, da se tokrat lotimo še pojma, ki ga verjetno največkrat povezujemo z njo. To je jamb. Kaj za vraga je že to? "Jamb? Je to kaj za jest? Mogoče nekaj sladkega, kao njami jamb." "Jaz pa slovenščina nisva ravno najboljši prijateljici. Lahko je kakšna kratica za ovčje meso." "Nekaj pri slovenščini ... vem, da obstaja štirivrstični jamb." "Ata me bo ubil. Pozabila sem, kakšne kombinacije poudarjenih pa nepoudarjenih zlogov obstajajo." Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, Klara Vrtačnik.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. A počasi, korak za korakom. Danes odpiramo poglavje zelo obširne šolske snovi. Se še spomnite, kaj je stopica? "Stopica? Nisem še slišala. To je nekje pri slovenščini. Kakšna pesniška oblika. Več kot to, ne vem." "Ena vrstica v pesmi. Mislim, da je to stopica. Ali pa je to verz?" "Kot so metafore, je stopica ena oblika, ne vem, česa." "To je tisto, ko se v poeziji razčlenjuje kitico. Metrika, nekaj takega." Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin Dolores Fon Bon.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiVas kdaj preseneti kak pojem iz literature in poezije, za katerega veste, da ste ga že slišali? Celo več, veste, da ste ga v šoli obvladali? Ponujamo kratko in razumljivo osvežitev znanja. Tokrat so na vrsti tropi - pojem, ob katerem nam tudi pozimi postane vroče. Se še spomnite, kaj je to? "Nič v povezavi z geografijo in tropskimi sadeži? Nekaj, kar je povezano z besednimi strukturami." "Jezik ima veliko aspektov. Ampak vseeno mislim, da je nekaj slovničnega." "Pesniška oblika? Je to kot jamb ali pa sonet? Ali je to isto kot personifikacija?" "Vrsta proze. Ker je bolj strnjena kot na primer poezija. Ta je lahko bolj razvlečena. Če samo pomislim na trope živali, ki se premikajo skupaj." Pravi odgovor pozna profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.Tadej in Nina v zimski jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali poznatiTudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj. Začnimo z grozovito napornim pojmom – onomatopoijo. Se še spomnite, kaj je to? "To smo se enkrat učili v šoli. Pri glasbi, pri pesništvu." "Mislim, da sem to slišal pri hčeri, ki študira zdravstvo." "Nekaj v povezavi z možgani. Ne vem, ker je tako čudna beseda." "Niso to besede, ki se slišijo kot pojav, ki ga opisujejo?" Pravi odgovor pozna učiteljica slovenščine na OŠ Vodmat, Klara Vrtačnik.

"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez."Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez Dr. Primož Vitez z Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je za Sobotno prilogo Dela napisal komentar z naslovom Normalizacija nesmisla v političnem diskurzu. Pravi, da je raven javnega diskurza po navadi zelo zanesljiva pokazateljica, kakšna je družba oziroma kam gre. "To, kar poslušamo v parlamentu, kar poslušamo iz ust naših politikov, zlasti tistih, ki so na oblasti, to, kar beremo na Twitterju, je pokazatelj nekega trenda. Kako oblastne strukture komunicirajo z javnostjo, skrbi na več ravneh, pa ne govorim le o nižanju jezikovnega znanja." Gost oddaje Jezikanje komentira tudi nekatere absurdne izjave in oksimorone. "Govorec se ne more distancirati od svoje izjave, izjava je tisto, kar govorca določi, človek je, kar govori. To je samo po sebi absurdno. Ne govorim, kako šokantno je, da to nekdo izreče, bolj se mi zdi šokantno, da smo mi vse to požrli."

S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturiS predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturiEva Vučkovič je asistentka za koreanistiko na Oddelku za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za korejščino se je navdušila v srednji šoli, saj je med poletnimi šolami v tujini spoznala številne Korejce. Potem se je začela zanimati za njihovo kulturo in jezik, na fakulteti pa si za izbirni jezik izbrala korejščino in v sklopu študija nekaj let tudi preživela v Koreji. Pravi, da so motivi njenih študentov in tečajnikov za učenje zelo različni. "Zdi se mi, da je korejščina zelo popularna zaradi korejske glasbe. Seveda so med učenci tudi taki, ki jih zanima jezik, ker je tako zelo drugačen. Ali pa vidijo, da imajo Korejci abecedo in je zato učenje bolj enostavno od kakšnega drugega azijskega jezika." Korejci so še danes presenečeni, če tujec spregovori v njihovem jeziku, pravi Eva Vučkovič. "Podobno kot v Sloveniji, če rečemo samo dober dan, tudi tam rečejo: joj, kako dobro znate korejsko! Ne pričakujejo, da bomo jezik zares obvladali." Predavateljica korejščine v pogovoru razlaga tudi, da so Korejci izredno vljudni, kako nagovarjajo starejšega ali mlajšega prijatelja, in zakaj je skladba Gangnam Style kritika dela korejske družbe.  

V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da se je termin govor 'na fanta' med uporabniki precej usidral. "Strokovno bi temu mogoče rekli, da se v govoru posameznika posplošijo moške slovnične oblike oziroma končnice. Slovenščina je namreč spolski jezik, torej pozna slovnično kategorijo spola." "Zanimivo je, da lahko ženske iz okolice Bleda celo za tipične ali izključno ženske lastnosti oziroma dejanja uporabijo moško obliko. Na primer sem rodil, sem dobil menstruacijo, kar je sicer zelo nenavadno." Narečjeslovka poudarja, da se te jezikovne posebnosti, zlasti v neformalnih govornih položajih, ženske ne bi smele sramovati. "V bistvu bi jo morale celo ohranjati kot neko posebnost, neko arhaičnost, nekaj, kar v primerjavi z normo, slovnico ni pravilno, je pa, sploh v določenih okoljih, popolnoma naravno."

Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca? "Cenzure, kot si jo predstavlja javnost, da v eni sobi sedijo Marx, Engels, Lenin in še kdo in po telefonu pošiljajo direktive na neke komisariate in potem do novinarjev, jaz mislim, da že zdavnaj, zdavnaj ni več. In da je ta cenzura podobna tistemu otroškemu pregovoru, da je strah od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Kar pa seveda ne pomeni, da neke tehnike, nekateri razmisleki v tej smeri še vedno ne živijo v naši družbi ali medijih," pravi Ježkov nagrajenec, kolumnist in kritik Marko Radmilovič. Dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa vzpostavlja razliko med cenzuro in uredniškimi posegi. "Če skušate preprečiti sovražni govor v medijih, na družabnih omrežjih, ali to pomeni, da je to cenzura? Poskus preprečevanja oziroma zmanjševanja sovražnega govora, izboljševanja javne komunikacije v smislu doseganja večje vključenosti, strpnosti in občutljivosti, temu gotovo ne moremo reči cenzura." O samocenzuri pa je v eseju (1985) razmišljal tudi Danilo Kiš, tekst so poobjavili na portalu Disenz. "Boj s cenzuro je javen, nevaren in zato herojski, medtem pa je boj s samocenzuro anonimen, osamljen in brez prič, zato v človeku vzbuja občutek ponižanja in sramu zaradi kolaboracije. Samocenzura je branje svojega besedila s tujimi očmi, kjer postanete lastni tožilec, ki je bolj sumničav in strožji od vsakega drugega, kajti v tej vlogi veste tudi tisto, česar v vašem besedilu nikoli ne bo odkril noben cenzor, tisto, kar ste zamolčali, in tisto, česar niste dali nikoli na papir, a je, tako se vam zdi, ostalo ,med vrsticami‘."

Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem.""Vulgarizmi čedalje bolj prodirajo v govor, s tem pa izgubljajo moč in postajajo normalen nivo komunikacije. Tukaj se lahko vprašamo o naši družbi," pravi dr. Saša BabičDr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU pravi, da je vulgarizem po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika.  "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti svoje argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku 'ti si moja kozica' ali 'ščurkec', to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti 'umakni se, koza', bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."

Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijoImate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijoDr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so vljudnostna vprašanja in nagovori pravzaprav ustaljeni rituali, obrazci in klišejih v vsakdanji komunikaciji. "So avtomatizmi, ki jih je v jeziku več, kot si morda predstavljamo. Zanimiv je obrazec, ko rečemo, da koga ni treba posebej predstavljati. Včasih res ostane samo pri tem, pogosto pa prav tej frazi sledi vsaj kratek opis tega, ki ga ni treba posebej predstavljati."  Komunikacija na spletu je bolj neposredna, a lahko tudi tam zasledimo vrsto vljudnostnih obrazcev, ki so včasih označeni s ključniki, na primer #sampovem. "Navsezadnje se je že z elektronskimi in SMS-sporočili, verjetno pa še toliko bolj z družabnimi omrežji okrepila raba zveze se beremo, ki je nastala po vzorcu 'se slišimo', ta pa po vzorcu 'se vidimo'. Še dlje je šla oblika, ki je v zadnjem času popularna v slengu, in sicer 'se ga', ki temelji na posplošitvi, ob kateri ni več pomemben način navezovanja stika (srečanje, klic, branje sporočil), ampak zgolj stik sam."

Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodovNovi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodovIz madžarščine smo prevzeli besedi čipka in kočija, naši vzhodni sosedje pa od nas besedo za kras in kraško jamo. Številne besede so si podobne, saj so skupnega slovanskega, latinskega ali germanskega izvora, poseben izziv za slovaropisce pa so bili prevodi. Dr. Iztok Kosem in mag. Júlia Bálint Čeh predstavljata novi Veliki slovensko-madžarski slovar, ki je nastal na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Zanimiv je tudi frazeološki del. Če prevedemo frazeme: Slovenščina: "Volk dlako menja, nravi pa ne." Madžarščina: "Iz psa ne nastane slanina."  Slovenščina: "Vse dobre stvari so tri." Madžarščina: "Madžarske resnice so tri." Slovenščina: "V sili hudič še muhe žre." Madžarščina: "Kjer ni konja, je dober tudi osel."

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila torticoDragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico"Če rečemo hišica, je to navadno res majhna hiša, lahko pa je tudi ljubkovalnica. Z manjšalnico izkazujemo pozitiven, čustven odnos do poimenovane predmetnosti. Če otrok reče mamica, kar je manjšalnica od mama, ne pove, da je mama majhna, saj je precej verjetno večja od otroka. Manjšalnica ima pa lahko tudi slabšalni pomen, ko rečem: a takle policajček bo mene komandiral," razlaga jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.  Pogoste so pri pogovoru z otroki, vse bolj priljubljene pa tudi v gostinstvu. Na menijih so posteljice, rižotke, solatke in roladice, a nikakor golažek ali bograček!  

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja. Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanjaV Jezikanju z logopedinjama Lariso Zupanič in Saro Trošt govorimo o razvojno-jezikovni motnji. Po dozdajšnjih raziskavah je prisotna v enaki meri pri dečkih in deklicah, in to v vsaj sedmih odstotkih populacije. V povprečnem prvem razredu 30 otrok sta to dva učenca. Motnja je celo petkrat pogostejša kot motnja avtističnega spektra, a je skrita in jo težko prepoznamo. Ni le oškodovanost na področju jezika, saj se pozna tudi drugje, na nejezikovnih področjih. Za otroke je značilna slabša socialna vključenost.  Larisa Zupanič: "Opažamo, da so otroci manj zgovorni, pa ne zaradi sramežljivosti. Lahko so zgovorni, a je sporočilo neorganizirano. Povedi so pogosteje kratke, besedni zaklad je bolj skromen, pogosto rečejo to, tisto, 'uno' tam. Imajo težave tudi s priklicem besed: 'Kaj je že tisto?'. Tega je v govoru veliko in jih tako ovira, da ne morejo izraziti, kar so želeli. Tudi pri zapisu se vidi, da je besedilo nestrukturirano, težko rečemo, kaj je začetek in konec. In nenazadnje, kar se najprej opazi, so vedenjske težave. To je mogoče še najpomembnejše, da pri otrocih, ki imajo vedenjske težave, pomislimo na razvojno-jezikovno motnjo. Morda ni to zato, ker je len ali nevzgojen, lahko je razvojno-jezikovna motnja."

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje! Doc. dr. Luka Repanšek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje indoevropsko primerjalno jezikoslovje, v okviru tega tudi indoiranske jezike, med njimi sanskrt. Sanskrt je staroindijski knjižni jezik, ki pozna osem sklonov in polno funkcionalno dvojino. Študenti pa se najprej spoznajo s sandhijem. "Sandhi je pojav, ki ga poznajo praktično vsi jeziki sveta. Tudi slovenščina. Če bi vzeli dve besedi, bi vzglasje druge besede vplivalo na realizacijo izglasja prve besede. Recimo jaz bom rekel: muc ga je pojedel. Ko izgovorimo muc ga je, iz c nastane dz. Mi tega ne zapišemo, to je sandhi. Sanskrt pa sandhi zapisuje, zato se pri sanskrtskih besedilih včasih zdi, da so besede neskončne." Sanskrt je zelo naklonjen tudi zloženkam, tako ni čudno, če v besedilu srečate petdesetčlenske zloženke. Kot pravi predavatelj stare indijščine, se razumevanje in poznavanje jezika bralcu obrestujeta. "Staroindijska književnost je po korpusu največja svetovna književnost. Dela so megalomanska, samo pomislite na epopejo Mahabharata in malo krajšo Ramajano."

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v SlovenijoSara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v SlovenijoSara Bevc Jonan je pred devetnajstimi leti s starši pobegnila iz Iraka v Slovenijo in živela pod mednarodno zaščito. Danes je tolmačka, prevajalka in predavateljica arabščine. Pravi, da je za tečajnike prvi izziv pisava, potem fonetika, saj so glasovi povsem drugačni. Vsaj 60 ur porabijo za spoznavanje črk in simbolov, nekaj osnovnih besed in seveda izgovarjavo, da znajo aktivirati mišice. "Je treba pokazati, katere mišice aktivirati, kako se premikata ustnica in cela čeljust. Včasih tečajniki kar rečejo: grlo me boli. Ja, verjamem! Ker to je tako kot pri športu, ko aktiviramo mišice, ki jih nismo nikoli prej, in ko začnemo, nas vse boli." 

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besedRadijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besedJezikoslovka dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so prekrivanke tvorjenke novejšega tipa, ki postajajo vse bolj priljubljene, ne le v leposlovju in oglasnih besedilih. Poudarja, da je za razumevanje prekrivanke pomembno, da je pomensko prepoznavna, smiselna in učinkovita.  "Ena takih je gotovo: kočerja, obrok hrane, ki se jé namesto kosila in večerje. Prekrivanka je nastala iz besede kosilo in večerja. Primer uspešne prekrivanke je gotovo tudi rizvanec, trta oziroma tudi vino iz grozdja te trte. Trta je križanec med rizlingom in silvancem, ki ima tudi izgovorno dvojnico."   

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. Kako določimo stavčne člene? Povedek, osebek, predmet, prislovno določilo? Osnovnošolsko snov smo ponovili z dolgoletnim učiteljem slovenščine Bogdanom Osolinom Učitelj slovenščine Bogdan Osolin iz Osnovne šole Trnovo že 34 let pri pouku slovenščine poučuje tudi stavčne člene. "Vsak stavčni člen poiščemo z vprašalnico in najpomembnejšim stavčnim členom, povedkom. Vedno jim vbijam v glavo, brez povedka, ki ga morajo najprej najti, ne moreš določiti nobenega stavčnega člena." Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek. Na primer: "Drek leži na cesti." Najprej se vprašamo po povedku – leži. Potem določimo, kdo ali kaj leži – drek. Drek je osebek, saj je pomembna vprašalnica: kdo ali kaj. Kje leži? – Na cesti. Na cesti je prislovno določilo kraja. Določite stavčne člene:  "Mojca bere knjigo." "Mojca posodi knjigo Ani." "Zaradi sneženja je Mojca danes težko prišla do Ane."

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahKaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula! Anketiranci:  "Da se ne reče, da si nag, rečeš obleka. Od kod je to, pa ne bi vedel. Iz vere!" "Golota iz Biblije. Bojda naj bi bil nek figov list v igri ..." "Bila sta naga, ker niso poznali oblek."  "Figov list čez spolovilo."   

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter! V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahKakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter! Anketiranci:  "Don Kihot je hotel narediti nekaj dobrega, pa je vse naredil narobe ..." "Herojsko se boriti, heroj je!" "Boril se je z mlini na veter. To je sifizofovo delo, brez možnosti uspeha." "To je pa po tisti knjigi ..."

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahKdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej! Anketiranci: "To je sinonim za ... Boga pred zaprtimi vrati? Vem, da je literano delo." "Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Da pride!" "Na prvo žogo, da čakaš nekaj, kar ne bo nikoli prišlo." "Kdo je? Upanje ... Upanje čakamo."

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahTadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ... Anketiranci:  "Ne vem, zakaj?" "Vem, da samo vsi objavljajo, da imajo 50 let. Zakaj srečamo Abrahama? To je iz svetega pisma, ampak ne poznam." "Ne, niso hodili 50 dni, 40 dni so hodili po puščavi …"

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahV poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahTadeja in Uršulo zanima, kako daleč je od Poncija do Pilata. Oziroma kdo sta ali pač je Poncij Pilat?

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahV poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahUršula in Tadej imata nov izziv! Iščemo metuzalema. Kdo je to? Anketiranci:  "Ja, dve možnosti: ali en, ki je varoval koga ali nekdo, ki prinaša nesrečo. Prerok ali zgodovinska osebnost iz svetega pisma." "Še nisem slišala." "Metuzalem? Zelo star človek. Staropisemska oseba, ki je bila stara petsto let. Na pamet govorim, ampak zelo stara oseba." "Metuzalem? To ni nek kralj ali nekaj takega?"

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu. Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano imeTadej in Uršula opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake.

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezahTadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime.

"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann"Pred sedemnajstimi leti sem objavil članek v časopisu The Australian o aboriginskih jezikih, ki si zaslužijo oživitev. Ljudje so mi pisali, ali sem ponorel, kaj govorim, saj bi se vsi morali naučiti angleško. Bili so šokirani. Če bi objavil isti članek danes, bi ljudje dejali: seveda, to vendar vemo," razlaga priznani jezikoslovec dr. Ghil‘ad Zuckermann. Je ekspert za oživljanje jezikov, ki so zaspali ali so jih načrtno zatrli, uničili.  "Kot poznamo insekticid, iztrebljanje ščurkov ali genocid, načrtni poboj ljudi, je to lingocid, ubijanje jezika. Zgodil se je na dva načina. Anthony Forster je leta 1843 dejal, da bodo prvotoni prebivalci hitreje civilizirani, če bo njihov jezik uničen – to je ideologija uničenja jezika. Drugi način je povezan s tako imenovano izgubljeno generacijo. Od leta 1901 do 1971 so bili številni otroci mešane rase ugrabljeni, torej odtujeni materam. Videti so bili svetlejše polti kot aborigini in vlada je verjela, da jim bodo ponudili zahodnjaško izobrazbo. Njihovi nameni naj bi bili dobri, a mi ni treba poudarjati, da je bil rezultat depresija in postrtravmatski sindrom ... Ter uničenje jezika." Oživljanje barngarlovskega jezika je izredno zahtevno. Poleg strokovnih kompetenc in znanja številnih jezikov (govori jih trinajst, med drugim nemško, hebrejsko, latinsko in grško) je dr. Zuckermann odločen in predan nalogi. "Najprej moraš imeti zlato srce, saj vidiš najbolj deprivilegirane ljudi na svetu. Imeti moraš jeklena jajca, ker vidiš najhujše: poskuse samomora in nasilje, še posebno če delaš s posamezniki, ki so v preteklosti najbolj trpeli. Govorim o procesu oživljanja jezika, ki so ga ubili kolonizatorji. Videl sem vse ... Tretjič pa moraš imeti potrpljenje krokodila. Ne vem, ali veste, krokodili so najbolj potrpežljive živali, opazujejo in čakajo vas lahko štiri dni, preden se odločijo za napad."

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izviraNovi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izviraSpletni portal Franček so na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša zasnovali za učence in dijake. Franček odgovarja na enaka vprašanja kot slovarji in drugi priročniki, a s prilagojenimi razlagami in ponazoritvami. Dr. Kozma Ahačič pravi, da mladi še nikoli v zgodovini niso toliko pisali in objavljali, a v sproščeni obliki slovenščine. "Vadijo jezik, ki ni knjižni, zato tudi pouk slovenščine potrebuje drugačen pristop. Ne smemo biti obupani, le drugače moramo pristopiti k mladim."

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?"Osebni svojilni zaimki izražajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi. Ali povedano preprosto: z njimi poimenujemo, čigavo je kaj. To je moj avto. Njihov nastop je bil prepričljiv. Njen najljubši predmet je slovenščina. V primerjavi z osebnimi svojilnimi zaimki pa povratni svojilni zaimek (svoj) poudarja lastnino osebka. Dam ti svoj denar, narobe je moj denar. Vpišite svoje geslo, ne vaše. Vi vpišite svojega, jaz bom pa svojega," razlaga lektorica Radia Slovenija Saša Grčman.  Anketiranci na vprašanje, kaj je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali v svoj jezik?  - "Uuu, filozofsko vprašanje, to me pa zdaj zanima!" - "Jaz bi rekel svoj, ne bi ga vikal."  - "Ja, kaj pa vem. Po moje, če rečeš ugrizni se v svoj jezik, to smo imeli pri slovenščini, to je svojilni zaimek!"  - "V vaš, ker rečeš ugriznite se, govoriš za drugega." - "Bolj prav se sliši v svoj. Je prav?" - "V svoj, ker je povratni svojilni zaimek, in kadar se nanaša na osebek, uporabimo povratni svojilni zaimek. Smo klasiki in imamo latinščino, zato se veliko učimo o tem."

"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin Dr. Mateja Jemec Tomazin pravi, da so politiki začeli uporabljati drugo skrajnost. "To je disfemizem, bolj grobo povedano, vulgarno. To je sicer navadno del slenga, pogovornega jezika. Dve skrajnosti sta, evfemizem je nekaj, kar je upovedano na lepši način, disfemizem pa je povedano slabše in negativno, želimo šokirati, pretresti, doseči odziv. Vsakokrat, da bi se sporazumeli, se odločamo za izbiro takšnih in drugačnih jezikovnih sredstev." Oddaja #Jezikanje bo nezbadljiva, korektna in blagozvočna. Izognili se bomo grobostim in konfliktom z izbranim evfemističnim besediščem. Zjutraj ob 8.00 @Val202! ?? pic.twitter.com/Dzb8iRfNqe — Uršula Zaletelj (@UZaletelj) May 20, 2021

Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...Kako vemo, da je samostalnik množinski? Kakšna je razlika med samostalnikoma sadje in hlače? Kako sklanjamo imena krajev, na primer Beltinci, Trbovlje ali Vižmarje? Z nami jezika strokovna gostja dr. Nina Ledinek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. "Kot uporabniki si morda najlažje pomagamo s tem, da preverimo, katero obliko glagola bi ob samostalniku uporabili na osebkovem mestu. Očala so lepa. Sadje je umito. Torej bi rekli možgani so zanimivi, hlače so prevelike, škarje so ostre, ne pa možgan je, škarje je. V teh primerih gre za množinsko obliko. Na enak način rečemo otroci so razigrani, če je takih otrok več, govorimo v množini, če je sam, rečemo otrok je razigran. To je tako preprosto diagnostično merilo." Ste vedeli, da je bil samostalnik brokoli nekoč množinski? V SSKJ pa še vedno najdemo tudi edninske iztočnice sanja, terma in volitev.

V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern. "Spolno vključujočo rabo prikazuje tudi podčrtaj, ki zajema vse spole. Ni spolno nevtralen, temveč je vključujoč," razlaga dr. Marko Stabej V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.  V prvem delu smo pojasnili, kako dosledno ogovarjati in nazivati sogovornike v javnem diskurzu. Zakaj naziv gospa Erika ali doktor Logarjeva ni primeren.

V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega "Obstajajo ženska poimenovanja in seveda je smiselno, da jih uporabljamo. Za neustrezne lahko označimo pogoste zveze, kot je profesor doktor Kovač, ko se to nanaša na žensko. Dandanes pa se izogibamo tudi izpeljavam ženskih priimkov tipa Logarjeva, Kraljeva, čeprav je v medijih to še močno prisotno. Je pa pogostejša raba: Logar je rekla, Logar je odločila, da spol izrazimo z glagolsko obliko," pravi dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Strinja se tudi dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.  Dr. Marko Stabej: "Če sta na televiziji gosta moški in ženska, oba doktorja, zdravnika in žensko začnejo nagovarjati z gospa Bojana, njega pa še vedno gospod Fafangel, ta primer sem si izmislil, je to podcenjevanje ali pokroviteljski odnos. Ostankov tega je v javnem diskurzu veliko. In tudi če to ni namerno, tako marsikdaj zveni."

V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovecV Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovecPrevajalka iz angleščine, francoščine in portugalščine dr. Katja Zakrajšek ter jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Matej Meterc pojasnjujeta, da je frazem besedna zveza s prenesenim pomenom in ekspresivnim učinkom v besedilu. Njegova raba je vsaj malo zaznamovana, zato tudi vzbudi in pritegne pozornost. Pri prevajanju pa je zlasti ključna stalnost sestavin in pomena določenega frazema. Dr. Katja Zakrajšek: "Pri frazemih je problem, da njihov pomen ni seštevek posameznih sestavin oziroma pogosto pomen iz njih sploh ni ugotovljiv. In logično sledi, da se jih ne da prevajati po sestavinah, ampak po pomenu celote. In ko vidiš en tak prevod, kot je 'salting the mind' (soliti pamet), je to precej zanimiv fenomen."

Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik? Veseli izletniki, tema oddaje Jezikanje je vključevanje lastnih imen v tuja besedila in v slovenščino. Zakaj je papež Frančišek, ne pa Francis ali Francesco? Zakaj prevajamo imena botaničnih vrtov in parkov? In nenazadnje, kako bi tujcu prevedli našo tradicionalno jed potica ali prekmurska gibanica? Dr. Urška Vranjek Ošlak je naša turistična vodnica po podomačevanju, prenašanju in prevajanju domačih ter tujih imen. "Ime prevedemo po smislu takrat, ko želimo opozoriti na neko zanimivo pomensko značilnost. V primeru Triglava so to trije vrhovi, zato lahko dodamo v oklepaju: Three headed (mountain)."

"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Spet petek, zato Jezikanje. Tokrat izpuščamo. Ne oddaje, samo kak stavčni člen … Ste vseeno razumeli? Verjetno. Čeprav: jezi, kajne? "Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.  "Posplošeno povedano z izrazom izpust, elipsa označujemo izpuščanje jezikovnih sredstev, ki bi jih skladenjsko pričakovali, a jih vsebinsko ne potrebujemo. Na vprašanje Kje si? odgovorimo z doma ali v službi. Izpustimo glagol biti. Take stavke v stroki imenujemo eliptične, izpustne. Pomembno je, da izpuščamo tiste jezikovne prvine, ki so bile v besedilu sobesedilu omenjene ali jih je mogoče razumeti iz sobesedila oziroma konteksta."

Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.Poobjavite našo oddajo, saj smo se z dr. Špelo Arhar Holdt lotili posebnega izziva: podvojenih črk v slovenskih besedahJe izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah. "Kit, ki tehta pet ton, je pettonski kit. In v tem primeru ima beseda dva t-ja: pettonski. Podobno je vrh, ki je visok šest tisoč metrov, šesttisočak; družina, ki ima več članov, je veččlanska družina. Za zložene besede s podvojenimi črkami je zelo značilno, da vsebujejo številko ali kako drugo besedo za količino." Protiigralec ali protigralec? Sedemmetrovka ali sedemetrovka? Prisluhnite oddaji in preizkusite svoje znanje! Kje? Tukaj!

Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina? "Kadar govorimo o vrsti sladoleda, največkrat to v slovenščini izražamo s pripono -ov, torej jagodov sladoled ali limonov sladoled. Ampak poznamo tudi jagodni, jagodin, jagoden. Jagodin pomeni svojino, na primer jagodin cvet, to je cvet, ki je od jagode. Potem je lahko miza ali obleka jagodne barve, se pravi, ki ni vrsta, ni svojina, ampak je jagodne barve. Jagoden bi bil tak, ki spominja na barvo jagode. Kaj pa bomo naročili v vrsti? Ali jagodni ali jagodov sladoled," razlaga dr. Mojca Smolej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Po nedoločni obliki pridevnika se vprašamo z vprašalnico kakšen, po določni obliki pa se vprašamo z vprašalnico kateri. Kakšen avto? - Nov. Kateri avto? - Novi. 

Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturoDr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturoZakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.  "Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost." Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K)? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o starih merskih enotah, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali. ANKETA: Kakšna je razlika med maso in težo? ? A: "Bog me mazno ... Masa majka, pač. Masa je v gostoti. Ko vidš, da je kdo nabildan, mu rečeš: masa majka. Tko teža, kok je težek bilder." U: "Kaj je potem masa?" A: "Masa majka." #Jezikanje ob 8.00 @Val202 — Uršula Zaletelj (@UZaletelj) February 26, 2021

Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem. Tema za pisce in govorce, celo za radijske špikerje ... Morebiti spikerje? Napovedovalce! Z dr. Alenko Jelovšek govorimo o dvojnicah. Zakaj nastanejo in katera različica je primernejša?Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.  "Mogoče oblike s črko s delujejo bolj knjižno, bolj učeno, oblike s š pa so označene za bolj pogovorne. Inštitut je ena redkih izjem, kjer je oblika s š-jem prevladujoča v primerjavi s s-jem. V drugih primerih je večinoma s na prvem mestu." "Če govorimo o besednih dvojnicah, jih je gotovo več v jeziku, ki je manjši in se počuti bolj ogroženega, saj v tem primeru pogosto podomačuje. Če pogledamo angleščino, so pri italijanskih besedah piazza in pizza ohranili izvirni zapis. V slovenščini, ki je bila vedno manjšinski jezik in do samostojne Slovenije bolj občutljiva, so bili tudi tvorci norme bolj občutljivi."

Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije. Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor ArehIzredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije. "Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi." Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno. "Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja." Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? ? ANKETIRANCI: "Če nekdo laže, pogleda stran, ponavadi na desno ali pa na levo." "Da pogledajo stran ali pa se umaknejo od situacije. Pri verbalni komunikaciji pa dodajo več podrobnosti." "Pri CIA to opazujejo." — Val 202 (@Val202) February 12, 2021

Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."Kaj sporočamo s svojimi kretnjami, mimiko, držo, položajem rok ali rokovanjem? Kako se je spremenila neverbalna komunikacija z maskami in fizično distanco? Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten." Kako lahko razumemo prekrižane roke? Kakšno je primerno rokovanje? Katere neverbalne znake opazujemo pri sogovorniku? Anketiranci: "Opazujem gibe rok, obrazne izraze, kako se spreminja glas in kako stojijo, ali so obrnjeni proti meni z nogami." "Jaz poznam to Stalinovo kretnjo, ki pomeni, da je oseba avtoritarna, diktatorska. Tako imaš prste skupaj. Ali pa, če se praskajo za ušesom, se mi zdi, da so v zadregi."  "Če greva na kavo, kako sedi. Če je sključen, ima prekrižane roke in noge, je zelo neodprt." "Oči, saj so duša. Če ti njega gledaš, on pa stran, pomeni, da noče komunicirati s teboj."

... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogataPred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte s terminologom ali s farmacevtom. Jezikoslovka dr. Mateja Humar in profesor na Fakulteti za farmacijo dr. Aleš Obreza sta dva od avtorjev in urednikov dopolnjenega Farmacevtskega terminološkega slovarja, v katerem je 6451 slovarskih sestavkov. Med drugim so pojasnjena gesla, kot so cepivo, virus, bakterija, Hoffmanove kapljice, španska muha, mineralni kameleon, jelenova sol ali droga. Dr. Aleš Obreza: "Farmacevti lahko na ulici brez težav rečejo: 'V vrečki imam drogo.' Na primer nek čaj. Imamo lepo definicijo beseda droga: surovina rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora za izdelavo ali pripravo zdravil, navadno posušena."

Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?Študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko je diplomirala iz Govorno-besedilnega vidika videoposnetkov na YouTubu. Pravi, da se ustvarjalci zavedajo svoje javne podobe, a se jim zdi najpomembneje, da se z jezikom in vsebino približajo gledalcem.  "Ta jezik je pravzaprav umetno ustvarjena varianta mešanice pogovornih jezikov. Youtuberji se prilagajajo ciljni publiki, ki je največkrat mlajša, zato strogo prisegajo na sleng in na angleške besede. Nekoliko manj na narečja, sploh, če so niso iz osrednjega dela Slovenije. Knjižnemu jeziku pa se le redko približajo, razen na videoposnetkih, na katere se prej pripravijo in kadar so teme resnejše." V postprodukciji je zaradi rezov jezik pogosto nenaraven. "Mislim, da je bilo pri nekaterih youtuberjih v povprečju le dve sekundi in pol nerazrezanega govora in to celo v 15 minutnih posnetkih. Tukaj ne moremo več govoriti o povezanem govoru, če si predstavljate, kako bi bilo, da bi zdaj moj govor razrezali in ga sestavili skupaj besedo po besedo."

V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo? Dr. Dragica Haramija je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene. "Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti." Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična. "Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."

Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro. "Satirični komediograf mora tako pisati, da politika od jeze v 'luft' skače. Kljub temu pa je treba žigosati pojave, ne pa posameznih ljudi," pravi Tone PartljičTone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.  "Nekdo bi zdaj rad svoje negativne spise prekvalificiral v satiro. To je na žalost zelo podobno, ne bi rad bil žaljiv, gospoda ne poznam, a je to podobno temu, kako so pisali od leta 1930 naprej v Nemčiji. Da se bo bela, germanska, arijska rasa, ki je nekaj več, ohranila in da je treba druge 'očistiti'. To je jezik, ki je pripeljal do zelo hudih posledic in za katerega ne bi smelo biti tolerance. Kulturniki pa bi morali skočiti v zrak in reči: ne, to ni satira. To je žaljivo za satiro. Z njo se morajo ukvarjati ljudje, ki imajo moralo, duha, etiko. Potem ima njihova satira smisel."  Rok Kajzer pravi, da ima satira srečo, saj lahko gre korak dlje, v tem svetu pa je izredno pomembna: "Satirična okna, ki jih ne ponuja le naš Toti list, temveč tudi radio, televizija, časopisi, skrbijo za duševno zdravje ljudi. Da se nasmejijo, da se vsaj enkrat na teden izognejo tem težkim in grdim novicam." "Satira lahko postavi ogledalo na vse štiri strani okrog človeka in ga sooči z njim samim. V nobenem političnem sistemu, Toti list je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, v prvih dneh okupacije, v socialistični Jugoslaviji, satira ni imela prijateljev med politiki in jih ne bo imela. Tudi v demokraciji jih nima."

Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki vsebuje več kot 12.000 besed, tudi kočljivih, ki bi jih drugi slovaropisci v tistem času izpustiliNa začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12.000 besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil. "Pohlin je v svoj slovar uvrstil tudi besede za najbolj skrite dele in predele ženskega telesa, za poimenovanje raznih spolnih praks, tudi prepovedanih. Tukaj ni sledil neki splošni praksi takratnega časa, saj so takšne besede v slovarjih raje zamolčali. In tudi to je verjetno povzročilo nekaj zgražanja pri sodobnikih. Kje jih je pa slišal? Morda v spovednici. Ni pa rečeno, navsezadnje smo ljudje spolna bitja in kdo bo koga ali komu sodil! Sicer pa Pohlin do svojega 20. leta ni bil preoblečen v meniha." Naš prvi narodni buditelj pa ni bil pretirano priljubljen pri kritikih, jezikoslovcih in slovaropiscih. Bil je precej ošaben, pravi dr. Snoj. "Številni so v njegovem času govorili, da potrebujemo slovar slovenščine na prvem mestu. Pohlin se je usedel in to naredil. Drugi bi o tem govorili še 200 let. Jasno, da ga niso marali!"

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomenTeja Završnik, lektorica in prevajalka pri prevajalski agenciji Leemeta, pravi, da poznamo pravi in retorični oksimoron oziroma bistroumni nesmisel. Pravi je sestavljen iz dveh besed, ki se povsem izključujeta med seboj. Tak primer je molče odgovoriti. Retorični pa je sestavljen iz dveh besed, ki se ne izključujeta povsem, a nosi satirični pomen. Primer je pošteni politik ali lahek porod. Jezik je z rabo bistroumnih nesmislov pestrejši. Bralca prislijo, da se za trenutek ustavi in premisli, kaj je prebral ali slišal. "Če se spomnim Prešerna, v pesmi Slovo od mladosti je zapisal: temna zarja. Ali pa Cankar, ki je zapisal, da je tišina vpila do nebes." Mladinski pisatelj Žiga X Gombač pojasnjuje, da oksimoroni pri pisanju nastanejo spontano, niso pa želeni v otroški literaturi. "Pri pisanju za otroke, ki se uvajajo v branje oziroma jim še beremo, moramo biti zelo previdni pri uporabi besed in besednih zvez, saj vse vzamejo dobesedno. Narobe bi bilo na primer zapisati, da je bil gusar videti kot živi mrtvec, bolje ga je opisati." "Trenutne razmere bi lahko opisali z oksimoronom abnormalna normalnost. No, že čas, v katerem živimo, je en sam oksimoron!"

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.Zakaj nekatera zemljepisna imena slovenimo, drugih ne? Dr. Nataša Gliha Komac pravi, da je veliko odvisno od družbenih, zgodovinskih in političnih okoliščin "Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pravi, da moramo biti dosledni pri rabi slovenskih imen: Trst, Gorica, Beljak, Celovec in drugih. Če se bojimo, da se bo ta informativnost izgubila, lahko dodamo tudi zapis v uradnem jeziku države, v kateri je omenjeni kraj.  "Mislim, da se moramo vendarle zavedati, da je del slovenske skupnosti po spletu različnih političnih okoliščin ostal na drugi strani meje. Da je preprosto nespoštljivo in žaljivo za njih za poimenovanje krajev, kjer živijo Slovenci na celo dvojezičnem območju, uporabljati tuje oziroma neslovensko ime."

Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko DrobnjakPri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak. "Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke." Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku? "Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi." Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.

Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka. Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLukaJulia Borden je Kalifornijka, ki se zaradi Luke Dončića in partnerja Slovenca uči slovensko. Učni proces in napredek deli na Twitterju z uporabniškim imenom @ZivjoLuka. V 280 znakih deli duhovite anekdote in nenavadna odkritja ter povezave angleščine in slovenščine. Želi si, da bi nekoč res lahko spoznala Luko Dončića in se z njim tudi pogovorila v slovenščini. Je doktorska študentka celične in molekularne biologije, govori angleško in špansko in tudi ta dva jezika sta ji skupna z našim košarkarjem. In če bi ga srečala? "Luki bi povedala, da je njegovi sloviti "step back" oziroma met s korakom nazaj čaroben, da me je spreobrnil v košarkarsko navdušenko in da je navdušil vsaj eno Američanko, da se nauči slovensko."   Živjo @luka7doncic! Sem Američanka in se učim slovensko, da se lahko pogovorim s teboj! It took me 10 minutes to write that sentence because I had to look up "so that", "talk", and the proper conjugation of "with you", but it's worth it!#Slovenia #LanguageLearning — ZivjoLuka (@ZivjoLuka) September 15, 2020 True story that happened today: Slovenec: Katera je tvoja najljubša barva? Me: Moja najljubša barva je zelenjava! Slovenec: Your favorite color is...vegetable?#Slovenia #LanguageLearning — ZivjoLuka (@ZivjoLuka) October 6, 2020 Hands down my favorite Slovene word is "kavbojke" which means "jeans" and is derived from the ancient Slovene word "Cowboys!!". Yeehaw, or as they say in Slovenia, "Jeehav!" #Slovenia #LanguageLearning #cowboys — ZivjoLuka (@ZivjoLuka) September 4, 2020 Why are there so many verbs that mean "to pour"??#Slovenia #LanguageLearning pic.twitter.com/BELFEaQdyQ — ZivjoLuka (@ZivjoLuka) July 7, 2020

Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?Lektorica na Radiu Slovenija Saša Grčman pravi, da je pri poročanju o koronavirusu treba ločiti dva osnovna pojma. Eno je virus, drugo pa bolezen. Koronavirus je, preprosto rečeno, virus. In ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje koronavirusna bolezen ali s kratico covid-19. "Človek se okuži z virusom, v našem primeru s koronavirusom, torej je napačno govoriti, da se je nekdo okužil s covidom ali koronavirusno boleznijo, zanjo namreč zboli. Okužimo se s koronavirusom, zbolimo pa za covidom-19 ali koronavirusno boleznijo. Cepimo se lahko proti bolezni, ne moremo se cepiti proti koronavirusu, cepimo se proti bolezni: gripi, tetanusu, davici. Tako se bomo nekoč verjetno lahko cepili proti koronavirusni bolezni ali covidu-19."  Če bi želeli v slovenščini podomačiti izraz covid-19, koronavirusna bolezen 19, bi morali to zapisati kot kovib-19. Jezikoslovci so se odločili za mednarodno različico zapisa, ki pa ga v slovenščini sklanjamo pred stičnim vezajem. Nekdo je torej zbolel za covidom-19. 

V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu. V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani?Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev.  Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.  "To je nekako tako kot pri staroselcih oziroma Indijancih. Vsaka gluha oseba ima svoje ime, ki ji ga dodelijo drugi. Moramo paziti, kaj delamo, saj nam gluhi dodelijo ime po neki naši značilnosti." V znakovnem jeziku je poleg kretenj zelo pomembna mimika, vlada načelo totalne komunikacije. "Izraža ton, saj ne moremo nakazati, da smo sarkastični do nečesa, to moremo izrazit z mimiko in res zaigrati," pravi Roman Demir.  S Tadejem jutri klepetava in kretava z @roman_demir!?#Jezikanje ob 8.00 @val202 o slovenskem znakovnem jeziku. Do takrat pa … Mahava! ? pic.twitter.com/6CtN5RaGKo — Uršula Zaletelj (@UZaletelj) November 15, 2018

S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.Z lomilci jezika, Zungenbrecherji in tongue twistersi lomimo jezik in razgibavamo govorne organe S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher. Polona Zupanc: "Gre za sosledje besed, ki so si po navadi podobne, ponavljajo se isti glasovi in zlogi. Cilj lomilcev jezika pa je, da so čim bolj zagonetni, da jih je čim težje izgovoriti." Stavki so običajno nesmiselni in nimajo globljega pomena. Uporabljajo jih učitelji tujih jezikov, da učencem približajo izgovarjavo glasov in intonacijo. Za razgibavanje govornih organov pa pridejo prav tudi radijskim in televizijskim voditeljem. VAJA Slovenščina: "Če bi čebula če ne imela bi čebula bila bula." Nemščina: "Wir Wiener Waschweiber würden weiße Wäsche waschen, wenn wir wüssten, wo warmes Wasser wäre." Angleščina:"Peter Piper picked a peck of pickled peppers, a peck of pickled peppers Peter Piper picked. If Peter Piper picked a peck of pickled peppers, where's the peck of pickled peppers Peter Piper picked?"