Pogovor z Anito Jaklič, diplomirano fizioterapevtko, je nastal v seriji Skočimo na lepše.  Sogovornico je gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije. Pogovarjali sta se o naslednjih temah: Redna telesna dejavnost kot temelj zdravja  Pomen ohranjanja/upada gibalni sposobnosti Priporočila glede količine in tipa vadbe v različnih starostnih obdobjih Posledice ne-gibanja Posledice pretiravanja z gibanjem Na kaj moramo biti pozorni, ko se začnemo aktivneje udejstvovati z vadbo Priporočila in izkušnje z gibanjem pri vnetnih revmatizmih Celovit program strokovno vodenih terapevtskih video vadb za revmatike – predstavitev  Revmatiki in šport SI-REU-1223-002

V podkastu Medical Orbit smo se o raku debelega črevesa in danke pogovarjali s prof. dr. Janjo Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta UKC Ljubljana. Pogovor je tekel o naslednjih temah: Pojavnost in zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen programa Svit za odkrivanje raka po 50. letu Kako mlajši lahko prepoznajo simptome in kaj naj storijo, če jih opazijo Kaj vpliva na pojavljanje raka: dedni dejavniki in življenjski slog Kako poteka zdravljenje v Sloveniji in pomen multidisciplinarne obravnave Kaj lahko sami naredimo za preprečevanje nastanka raka  SI-ONK-0424-001

Poruchy spánku zhoršují základní symptomy dětí a dospívajících s poruchami autistického spektra (PAS), delší spánkové epizody se spojují se znížením výskytu problémového chování v průběhu dne a zlepšením kvality života celé rodiny. O problémech se spánkem u dětí s PAS jsme hovořili s Doc. MUDr. Ivou Příhodovou z neurologické kliniky 1LF UK a VFN v Praze. Náš rozhovor zahrnoval nasledující témata: Co je to nespavost a jak moc jsou rozšířené poruchy spánku u dětí s PAS. Jak se tyto poruchy spánku projevují na kvalitě života celé rodiny. Jak zlepšit délku a kvalitu spánku. Kdo a jak lečí poruchy spánku u dětí s PAS. Co by měli rodiče udělat  pro zlepšení  spánku svých dětí. CZ-AVT-0823-001

Gosta podkasta sta doc. dr. Maruška Marovt, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, in Jan Koren, predsednik Društva psoriatikov Slovenije in Evropske zveze društev bolnikov s psoriazo. Pogovor je tekel o naslednjih temah: Kaj je najtežje, ko nekdo izve, da ima luskavico Kako lahko zdravnik pomaga bolniku v procesu soočanja z diagnozo  Kako se soočiti z doživljenjsko terapijo Kako doseči medsebojno zaupanje med zdravnikom in bolnikom Vloga prehrane in življenjskega sloga pri luskavici Luskavica, zdravljenje in načrtovanje družine Vpliv luskavice na izobraževanje in poklicno pot Pomen pomoči prijateljev in družine Vloga Društva psoriatikov Slovenije pri izboljšanju življenja ljudi z luskavico Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/ Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/  SI-PSO-1023-003

V podkastu Medical Orbit smo se o zdravljenju luskavice pogovarjali z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatologije iz UKC Ljubljana. Pogovor je tekel o naslednjih temah: Zakaj vloga bolnikov pri zdravljenju luskavice tako pomembna Kako naj spremljajo napredovanje in potek svoje bolezni  Kateri so najpogostejši dejavniki poslabšanja bolezni Katere druge simptome in možne težave naj spremljajo bolniki  Kdaj bolniki potrebujejo pomoč drugih specialistov Kako lahko (poleg zdravil) še izboljšamo obvladovanje luskavice Vpliv življenjskega sloga na učinkovitost zdravljenja Pomen medsebojne podpore bolnikov  Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/ Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/  SI-PSO-1023-002

V podkastu Medical Orbit smo se o zdravljenju luskavice pogovarjali s Katarino Šmuc Berger, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. Pogovor je tekel o naslednjih temah: Kdo postavi diagnozo in uvede prva zdravila Želeni in neželeni učinki krem, losjonov in mazil Kdaj se predpiše obsevanje z UV žarki Kdaj je potrebna napotitev k dermatologu Kaj je sistemsko zdravljenje in kako poteka Kateri so kriteriji za uvajanje sistemskega zdravljenja Kakšni so cilji sodobnega zdravljenja luskavice in kako se prilagaja zdravljenje Redne preiskave in spremljanje neželenih učinkov Izkušnje iz prakse sistemskega zdravljenja Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/ Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/  SI-PSO-0923-005

V podkastu Medical Orbit smo gostili doc. dr. Katarino Trčko, specialistko dermatovenerologije z Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor. Pogovor je tekel o naslednjih temah: kako poteka vnetje pri luskavici in na katere druge telesne sisteme to vnetje vpliva najpogostejša pridružena stanja pri luskavici pogostost pojavljanja pridruženih stanj pri luskavici v primerjavi s splošno populacijo kako prepoznamo psoriatični artritis in kako ga zdravimo kako poteka sodelovanje med dermatologi in drugimi specialisti luskavice in duševne motnje vpliv stereotipov in stigmatizacije na zdravje posameznika kako dobro urejena luskavica vpliva na celostno zdravje bolnika Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/ Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/  SI-PSO-0923-004

V podkastu Medical Orbit smo gostili prof. dr. Tomaža Lundra, specialista dermatologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pogovor je tekel o naslednjih temah:  Kako luskavico prepoznamo in v kakšnih primerih naj gre nekdo k zdravniku (prvi znaki in tisti, ki že imajo diagnozo) Kateri so tipi luskavice in kako jih diagnosticiramo Kako luskavica vpliva na življenje posameznika Možnosti zdravljenja v Sloveniji: napredek v zadnjih letih in najsodobnejša zdravila Varnost zdravil za luskavico Učinkovitost in pričakovanja glede zdravljenja Kako lahko posameznik sam pripomore k boljšemu obvladovanju luskavice Kako naj bolniki z luskavico spremljajo bolezen in kako naj se pripravijo na obisk pri zdravniku Pomen medsebojne pomoči obolelih in delovanje Društva psoriatikov Slovenije Več o luskavici: https://www.nasa-lekarna.si/luskavica/ Več o Društvu psoriatikov Slovenije: https://drustvo-psoriatikov.si/  SI-PSO-0923-002

Pogovor z dr. Alešem Ambrožičem, dr. med., iz UKC Ljubljana in Darjo Ambrožič, dr. med., AFP* prehransko svetovalko je nastal v seriji Skočimo na lepše. Sogovornika je gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije. Pogovarjali so se o pomenu gibanja in zdrave prehrane za revmatike, slišali pa boste veliko zanimivih informacij tudi za splošno populacijo.  Podkast objavljamo v dveh delih, pogovor pa je tekel o naslednjih temah:  Priporočila za gibanje – tip, količina, intenzivnost, pogostnost Vloga zdravega načina življenja za obvladovanje vnetnih revmatskih bolezni Raziskave in izkušnje iz klične prakse o vlogi življenjskega sloga na zdravje (revmatikov) Zdrav način prehranjevanja – živila, način priprave Omejitve glede prehranjevanja – gluten, laktoza Uživanje kave, alkoholnih pijač, kofeinskih in/ali beljakovinskih napitkov Vloga prehranskih dodatkov, denimo kalcij, vitamin D, glukozamin, omega-3 maščobne kisline Kako brati razne nasvete glede zdravega življenjskega sloga, zdrave prehrane in telesne dejavnosti Povezave: Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/ Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/  * Association of Fitness Professionals (Združenje strokovnjakov za fitnes) SI-REU-0923-001

Pogovor z dr. Alešem Ambrožičem, dr. med., iz UKC Ljubljana in Darjo Ambrožič, dr. med., AFP* prehransko svetovalko je nastal v seriji Skočimo na lepše. Sogovornika je gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije. Pogovarjali so se o pomenu gibanja in zdrave prehrane za revmatike, slišali pa boste veliko zanimivih informacij tudi za splošno populacijo.  Podkast objavljamo v dveh delih, pogovor pa je tekel o naslednjih temah:  Priporočila za gibanje – tip, količina, intenzivnost, pogostnost Vloga zdravega načina življenja za obvladovanje vnetnih revmatskih bolezni Raziskave in izkušnje iz klične prakse o vlogi življenjskega sloga na zdravje (revmatikov) Zdrav način prehranjevanja – živila, način priprave Omejitve glede prehranjevanja – gluten, laktoza Uživanje kave, alkoholnih pijač, kofeinskih in/ali beljakovinskih napitkov Vloga prehranskih dodatkov, denimo kalcij, vitamin D, glukozamin, omega-3 maščobne kisline Kako brati razne nasvete glede zdravega življenjskega sloga, zdrave prehrane in telesne dejavnosti Povezave: Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/  Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/  * Association of Fitness Professionals (Združenje strokovnjakov za fitnes) SI-REU-0923-001

Schlafstörungen verschlimmern die zugrundeliegenden Symptome von Autismus-Spektrum-Störungen (ASS), längere Schlafphasen gehen hingegen mit weniger Verhaltensproblemen während des Tages und einer verbesserten Lebensqualität der gesamten Familie einher. Wir diskutierten Schlafprobleme bei Kindern mit ASS mit Assoc. Prof. i. R. Dr. Brigitte Hackenberg, Fachärztin für Kinder- und Jugendpsychiatrie, Vizepräsidentin und ärztliche Leitung von Autismus Network Austria. Themen des Gesprächs waren: Was ist Schlaflosigkeit und wie verbreitet sind Schlafstörungen bei Kindern mit ASS? Welche Auswirkungen haben Schlafstörungen auf die Lebensqualität der Familie? Wie kann man die Quantität und Qualität des Schlafs verbessern? Durch wen und wie werden Schlafstörungen bei Kindern mit ASS behandelt? Was sollten Eltern tun, um den Schlaf ihrer Kinder zu verbessern?

Poruchy spánku zhoršujú základné symptómy PAS, zatiaľ čo dlhšie spánkové epizódy sa spájajú so znížením výskytu problémového správania počas dňa a zlepšením kvality života celej rodiny. O problémoch so spánkom u detí s PAS sme hovorili s MUDr. Veronikou Marcinčákovou Husárovou, PhD., detskou psychiatričkou. Náš rozhovor zahŕňal nasledujúce témy: Čo je to nespavosť a aké rozšírené sú poruchy spánku u detí s PAS Ako sa tieto poruchy spánku prejavujú na kvalite života celej rodiny Ako zlepšiť dĺžku a kvalitu spánku Kto a ako lieči poruchy spánku u detí s PAS Čo by mali robiť rodičia na zlepšenie spánku svojich detí

Motnje spanja poslabšujejo osnovne simptome avtizma, nasprotno pa so daljše epizode spanja povezane z manj vedenjskimi težavami čez dan in izboljšano kakovostjo življenja celotne družine. O težavah s spanjem pri otrocih z avtizmom smo se pogovarjali z doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, dr. med., evropsko ekspertinjo za medicino spanja. Pogovor je tekel o naslednjih temah: kaj je nespečnost in kako razširjene so motnje spanja pri otrocih z avtizmom kakšne so posledice motenj spanja na kakovost življenja družine kako izboljšati količino in kakovost spanja kdo in kako zdravi motnje spanja pri otrocih z avtizmom kaj naj storijo starši za izboljšanje spanja otrok

Upalni reumatizam je složena grupa bolesti. Nije ih dovoljno liječiti samo lijekovima već je ključno aktivno sudjelovanje pojedinca. Bolesnik mora biti dobro educiran, informiran i motiviran kako bi što više pridonio boljem upravljanju bolešću. Prvo se to odnosi na liječenje koje vodi specijalist reumatolog i tu je najvažnije da se bolesnik pridržava uputa reumatologa, redovito prati bolest i da sa svojim doktorom iskreno komunicira. O toj važnoj temi iz područja liječenja reumatoidnog artritisa u podcastu su govorili doc. prim. dr. sc. Joško Mitrović, dr. med., predstojnik Klinike za unutarnje bolesti i pročelnik Zavoda za kliničku imunologiju, alergologiju i reumatologiju KB Dubrava, i Nenad Horvat, predsjednik Udruge Remisija. Poslušajte cijeli razgovor u kojem doc. prim. dr. sc. Joško Mitrović, dr. med., i Nenad Horvat, predsjednik Udruge Remisija, razgovaraju o sljedećim temama: Multidisciplinarni pristup liječenju upalnog reumatizma Dugoročni plan liječenja Komunikacija liječnika i reumatologa Gdje tražiti relevantne informacije o bolesti Motivacija i odgovornost bolesnika za sudjelovanje u liječenju Važnost psihološke podrške oboljelima od upalnih reumatskih bolesti Uloga udruga bolesnika u liječenju upalnih reumatskih bolesti

Pogovor z mag. Metko Koren Krajnc, dr. med. smo posneli v seriji Skočimo na lepše.  Magistro Koren Krajnc sta gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.  Pogovarjali so se o naslednjih temah:  Kako poteka pregled pri revmatologu (prvi in nadaljnji) Kako vzpostaviti odprto komunikacijo in zaupanje med zdravnikom in bolnikom Kako se zdravnik (strokovnjak) in bolnik (laik) kar najuspešneje sporazumeta Katere informacije, ki jih poda bolnik, so pomembne za odločitve o zdravljenju Kako (naj) revmatiki spremljajo svoje zdravstveno stanje Kako naj se bolniki pripravijo na pregled Povezave: Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/  Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/  SI-REU-1022-004

Pogovor z doc. dr. Žigo Rotarjem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Dr. Rotarja sta gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.  Pogovarjali so se o naslednjih temah:  pomen gibanja za zdravje hrbtenice in sklepov vaje za izboljšanje zdravja hrbtenice in sklepov kako pogoste so težave s hrbtenico in sklepi kaj je revma in kaj je vnetna bolečina v križu kaj naj posameznik stori, če čuti bolečine v hrbtenici in sklepih kako se zdravijo vnetne revmatične bolezni  kakšna je vloga gibanja pri zdravljenju vnetnega revmatizma kakšne so posledice negibanja ali premalo gibanja koliko gibanja je dovolj in kako začeti Dodatne informacije: Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/ Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/ SI-REU-1022-001 Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta. 

Podkast s prim. doc. dr. Iztokom Holcem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Maribor, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Z njim sta se pogovarjala Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.  Pogovarjali so se o naslednjih temah:  vpliv vnetnega revmatizma na partnerske in druge odnose načrtovanje nosečnosti in zdravljenja vpliv bolezni in zdravljenja na zanositev in nosečnost sodelovanje revmatolog-ginekolog vpliv revmatizma na porod zdravljenje v času nosečnosti in dojenja terapevtska vadba za bolnice z vnetnim revmatizmom v času nosečnosti izmenjava izkušenj z drugimi mladimi starši oziroma bodočimi starši Dodatne informacije:  Z gibanjem do boljšega zdravja hrbtenice in sklepov – https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/  Društvo revmatikov Slovenije – https://www.revmatiki.si/  SI-REU-1022-002 Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta. 

Mnogi zdravniki v prostem času muzicirajo, redki pa ob študiju medicine diplomirajo še na akademiji za glasbo in se na koncu odločijo za profesionalno glasbeno kariero. Doktorja medicine Mojca Bitenc Križaj in njen mož Domen Križaj sta šla po tej neuhojeni poti.    »Če ima človek vizijo in prepričanje, da nekaj lahko, potem o tem prepriča tudi druge. Je pa res, da brez pomoči kolegov in razumevajočih profesorjev ne bi šlo.« – Domen Križaj   »Na začetku sem ob študiju našla čas tudi za treniranje rokometa. Po naravi sem zelo organiziran človek. Še zdaj svoje urnike pišem v beležko in si te beležke tudi pridno shranjujem. Vsaka me tako spomni na neko obdobje.« – Mojca Bitenc Križaj  Mojco danes za operno solistko pokliče veliko tujih, pa tudi slovenska operna gledališča. Pri nas se je med drugim predstavila z vlogami Papagene v Mozartovi Čarobni piščali, Liù v Puccinijevem Turandotu in Antonie v Hoffmannovih pripovedkah. Domen s svojim baritonom polni večinoma tuje operne hiše – Theater Basel, Zomeropera Alden Biesen in Frankfurtska opera.    Glasbeni kritiki obema napovedujejo svetlo prihodnost. Sama pa se zelo dobro zavedata sprememb v glasbenem svetu, ne le v zadnjih mesecih.   »Ne smeš si očitati, če kakšne avdicije ne opraviš. Režiserji in dirigenti imajo po navadi že prej neko idejo, iščejo nekaj zelo specifičnega. Ob tem pa ne odloča vedno le glas, danes se posluša tudi z očmi.«  – Domen Križaj  Ob letošnjem kulturnem prazniku sta v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana priredila skupni koncert slovenskih samospevov. Takšnih projektov bi si seveda želela še več, a je načrtovanje kariere v dvoje nemogoče.   Na vprašanje, kako prav jima pri petju pride medicinsko znanje, skupaj odgovarjata, da je koristno, ker poznata anatomijo in fiziologijo svojega inštrumenta. Če kdo od njiju zboli, pa sta drug drugemu zdravnika.   Razširjenemu pogovoru z Mojco Bitenc Križaj in Domnom Križajem prisluhnite v novem delu IMA podkasta, v katerem v tednih pred podelitvijo naših nagrad International Medis Awards gostimo znanstvenike, zdravnike, farmacevte, profesorje in novinarje, ki znanost spreminjajo v dostopno širši javnosti. 

Kljub razmeram, ki pronicajo v vse pore naše družbe, pa tudi prav zaradi njih, svetilnik znanosti ne ugaša. Letošnje nagrade International Medis Awards za klinična dognanja zdravnikov in farmacevtov srednje in jugovzhodne Evrope so pred vrati. Lansko leto, ob sočasni 30-letnici delovanja družbe Medis, jih je prejelo pet Slovencev. Ena od lanskoletnih nagrajenk je tudi doktorica Tanja Soklič Košak, specialistka otorinolaringologinja s klinike za ORL UKC Ljubljana. Kakšno je trenutno stanje Vaših raziskav, jih je v teh pogojih sploh moč izvajati? Bolniki nas obiskujejo naprej in bolezni ostajajo. Raziskovanje kroničnega vnetja sinusov se torej pri nas nadaljuje. V prvem delu smo opravili analizo najpomembnejših genov, ki se izražajo v trenutku vnetja. Izkazalo se je, da sodelujejo pri kroničnem vnetju brez polipov mnogi geni, za katere prej nismo vedeli. Ob tem ugotavljamo, da glavno vlogo pri vnetju prevzemajo citotoksični T-limfociti, kar je nekaj novega. Cilj vaših raziskav je personalizirana medicina. Kako bi razložili ta termin? To je bolniku prilagojeno zdravljenje. Predvsem gre za tiste bolnike, ki z ustaljenim zdravljenjem ne dosežejo dobre kakovosti življenja. Gre za napredek, ki bo pomagal najtežje obolelim. Tovrstni raziskovalni presežki si gotovo zaslužijo priznanje širše javnosti. Kaj se je za Vas spremenilo od lanskoletne podelitve Medisovih nagrad, kako je bil ta dosežek sprejet med Vašimi kolegi? Z veliko pohvale, z občudovanjem. Imunologi z univerzitetne klinike Golnik so bili ponosni, kar je prav, saj je dosežek plod našega skupnega dela. Nagrade ti dajo priznanje, da si na pravi poti in veliko motivacijo za naprej. International Medis Awards je tako gotovo spodbuda za celotno raziskovalno skupino pa tudi poziv kolegom, da se še naprej trudijo predstavljati svoje raziskave v priznanih znanstvenih revijah. Več o delu dr. Tanje Soklič Košak in njenega kolektiva lahko slišite v novi oddaji podkasta International Medis Awards, v katerem s sogovorniki iz sveta medicine in farmacije odštevamo do težko pričakovane podelitve nagrad IMA 2020, ki bo 26. novembra.

Znanost in vsa njena ključna odkritja so se, zaradi zabrisane meje med dejstvi in mnenji, ki jo je prineslo z družbenimi omrežji podprto hitro deljenje nepreverjenih informacij, znašla v zagati. Kako ljudem predstaviti, kaj so z znanostjo podprta dejstva in kaj ne? "Ključno pri komuniciranju v znanosti je, da svojo publiko vzgoji do te mere, da lahko vsak posameznik sam presodi, kateremu viru verjeti in kateremu ne," pravi dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof, urednik portala Kvarkadabra, prejemnik naziva Komunikator znanosti 2019 in gost našega tokratnega podcasta.

Znanost je umetnost premagovanja novih izzivov in edina, ki nas lahko popelje iz globalne negotovosti, ki je objela leto 2020. Raziskovalci v medicini in farmaciji kljub razmeram nadaljujejo svoja poslanstva, za kar je potrebna vztrajnost, pa tudi veliko osebnih odrekanj. Kaj vedno znova žene znanstvenike v neznano?    "S stališča kliničnega zdravnika je to trenutek, ko za veliko bolnikov ne najdeš dobre rešitve ali pa so bile vse izčrpane. Pogosto te v raziskovanje pripravijo kar bolniki sami. Začne se z brskanjem po člankih, ki bi ti lahko pomagali. To iskanje pa se v ustreznem okolju lahko spremeni v neko bolj sistematično zgodbo, s katero poskušaš rešiti težavo. Na koncu pa je vedno cilj pomagati. Najprej svojim bolnikom, nato še vsem ostalim." Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije, UKC Ljubljana, predsednik strokovne žirije International Medis Awards.   Svoje poslanstvo že sedmo zaporedno leto nadaljuje tudi mednarodni natečaj International Medis Awards, kjer se do 28. septembra 2020 zbirajo prijave raziskovalcev iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Je postala vloga predsednika mednarodne strokovne žirije tega mednarodnega natečaja z leti kaj lažja ali je vse bolj zahtevna?   »To je še vedno izziv. Že od samega začetka je natečaj zastavljen izjemno transparentno in neodvisno. Po koncu podelitve nagrad imajo tako tudi vsi udeleženci vpogled v točkovanje in obrazložitev vrednotenja svojega prispevka.«Prof. dr. Matija Tomšič   Vsakdo najbolj budno spremlja svoje področje specializacije. Katera so tista prebojna odkritja in tehnologije na področju revmatologije, ki jih najbolj nestrpno pričakujete v praksi?   »Revmatologija je imela v zadnjih 15 letih strahovit napredek. Preboj so bila gotovo nova zdravila, pa tudi diagnostični postopki, s katerimi bi lahko hitreje odkrivali bolezni. Raziskave tako iščejo vzroke pa tudi zdravljenja za nekatere trenutno neozdravljive revmatološke bolezni, ki so še vedno kronične.« Prof. dr. Matija Tomšič

The International Medis Awards addresses the lack of a regional system and recognizes the excellent accomplishments in medicine and pharmacy of everyone working in daily clinical practice. But this story follows a different group of professionals. The kind which brings science closer to the people. Unreliable sources, false experts, fake news – all this while facing a world health crisis. How complicated is a workday of a science journalist? Many media outlets obviously still believe only bad news is good news. Are people really only interested in scandals? Listen to a discussion about science journalism nowadays with: Mićo Tatalović, Croatian research editor working in the UK, editor at Research Professional News, board member of the Association of European Journalists Renata Dacinger, Slovenian science journalist, TV editor Lea Vitezić, Croatian journalist working in London, member of the Covid Action Network Milica Momčilović, science editor at the Serbian broadcasting corporation RTV Serbia.

Raziskave v medicini za bolnike z rakom ne pomenijo le novih možnosti zdravljenja, temveč v številnih primerih preživetje. Zato so po besedah izvršne direktorice Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, Kristine Modic, preprosto neprecenljive. V intervjuju smo se dotaknili obetavnih metod zdravljenja v hematologiji, ki, tako upajo v združenju, prinašajo novo paradigmo zdravljenja; težav bolnikov s slabšo dostopnostjo do nekaterih zdravstvenih storitev v luči ukrepov preprečevanja okužb z novim koronavirusom in drugih zanimivih tem. Vabljeni k poslušanju podkasta! 

“It is nice to have the ability to exchange ideas and to show research, especially in such a problematic period. All kinds of research activities and competitions are welcome, because they give us the opportunity to keep on working in our fields.” – Professor Georgi Momekov   Professor Georgi Momekov is a lecturer for pharmacology and pharmacotherapy at the Faculty of Pharmacy in Sofia. His general field of research is oncological pharmacology, with projects mostly aimed at discovery of anticancer molecules from natural products, predominantly plants, but also from marine organisms and fungi. This year he was elected as a member of a specialised expert council responsible for elaboration of guidelines and treatment strategies related to COVID-19 in Bulgaria.   Professor Momekov is also active in numerous practical studies, conferences and task forces about drug interactions. All of these efforts are clinically relevant, especially in an evolving professional environment.    “In Bulgaria, as in some other post-socialist republics, clinical pharmacy is not as developed as in Western Europe or North America. The role of the clinical pharmacist in hospitals is also quite different. However, the field is developing very fast, especially in the oncological department.” – Professor Georgi Momekov   One of the catalysts for the progress of clinical science is also publication of achievements in revered science journals and participation of Bulgarian practitioners at competitions such as the International Medis Awards.    “In such competitions it is not important who the winner is. It is nice to collaborate and show what you are going to do, to get some context and some knowledge about what is happening in your country and to check what is the practice in the neighbouring countries. So I think Bulgaria will at least take part in this competition.” – Professor Georgi Momekov   To find out more about the state of clinical pharmacy in Bulgaria, listen to our podcast. In the weeks leading up to the International Medis Awards, we host scientists, doctors, pharmacists, professors and journalists who are transforming science into a field accessible to the general public.

Srpska prestonica se poslednjih meseci potpuno promenila. Puls ulica se usporio, šeta samo uzorak turista, a zdravstvene mere upozoravaju da je ovo naša nova normalnost. U svetlu situacije pozvali smo prodekana za naučno istraživački rad na Medicinskom fakultetu Univerziteta u Beogradu, prof. dr Tatjanu Pekmezović.   „Svakako je veliki  izazov za naučnu zajednicu da se osmisli post-covid period i društveno-ekonomski odgovor na ovu pandemiju“. - Prof. dr Tatjana Pekmezović  Stanovnici Srbije su u međuvremenu iskusili sve od totalne opuštenosti do hore legalis. Da li je nauka imala dovoljno glasa u ovim merama?   „Naše Ministarstvo prosvete, nauke i tehnološkog razvoja obrazovalo je radnu grupu odmah na početku epidemije. Radna grupa se sastojala od predstavnika svih fakulteta i naučnih instituta u zemlji koji imaju bilo kakve veze sa covid bolešću. Ja sam u toj grupi bila predstavnik Medicinskog fakulteta. Naš zadatak je bio da sakupljamo najrelevantnije naučne informacije, koje mogu pomoći rešavanju problema vezanih za covid, pre svega epidemioloških i zdravstvenih. U tom smislu predloženo je nekoliko projekata koje je Vlada Srbije usvojila. Konkretno ja vodim projekat nacionalne seroepidemiološke studije u kojoj se u jednom delu ispituje nivo antitela u populaciji a u drugom pravimo molekularnu karakterizaciju virusa koji cirkuliše u našoj populaciji“. - Prof.dr Tatjana Pekmezović  Teško ali vrlo važno je u trenutnoj situaciji razmišljati o budućnosti. Pravi put napred je naučni optimizam, kojeg prof.dr Tatjana Pekmezović još uvek oseća među kolegama istraživačima.   „Sve oči su uprte u dva pravca, proizvodnju vakcine i proizvodnju leka. Šta će ići brže i šta će biti uspešnije zavisi od ulaganja, brzine sa kojom se savladavaju pojedini aspekti covid bolesti i proširuje kvantum znanja. Jedno i drugo je na žalost sporo ali optimizma ima i istraživanje vakcine je ušlo u treću kliničku fazu u nekoliko centara u svetu“. - Prof.dr Tatjana Pekmezović  U IMA podkastu možete čuti više o učešću stručnjaka i finansiranju naučnih istraživanja u Srbiji i naučnoj saradnji u regionu. U nedeljama koje predhode International Medis nagradi, ugostićemo naučnike, lekare, farmaceute, profesore i novinare koji transformišu nauku u polje dostupno široj javnosti.  

Zahvaljujoč novostim na področju onkološkega zdravljenja beležimo vedno daljše preživetje in boljšo kakovost življenja bolnikov z rakom. V Združenju Evropa Donna Slovenija zato pozdravljajo raziskave in novosti na področju zdravljenja in diagnostike, ki so še zlasti pomembne za ženske z napredovalim rakom dojk, poudarja dr. Tanja Španić, predsednica združenja.  Brez sodobnih dognanj, diagnostike in terapij si zdravstvene obravnave bolnikov z rakom ni mogoče več predstavljati, saj je raziskovanje pogon vsega razvoja v zdravstvu, poudarja dr. Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija:  »Verjetno si sodobne medicine ne moremo predstavljati brez raziskav in dodatnih potrditev novih odkritij. To je ključno oziroma je pogon vsega razvoja v zdravstvu. Ne nazadnje se raziskave začenjajo v laboratorijih in preden ugledajo luč sveta, traja kar nekaj let, včasih desetletij in tudi več. Brez tega ni sodobnega niti trenutnega zdravstva, onkologije pa sploh.« Psevdoznanost, ki sicer ni združljiva z nikakršnimi znanstvenimi dejstvi, vse pogosteje vdira v javni prostor in prevzema vlogo razsodnika o vzrokih in ugotavljanju bolezni, varnih in nevarnih metodah preprečevanja in zdravljenja bolezni in stanj, bolnike pa zavaja in odvrača od z dokazi podprte medicine.  Družabna omrežja lažnim novicam omogočajo hiter in širok dostop do zainteresiranih javnosti in ljudje soočeni s težkimi diagnozami nemalokrat postanejo njihove žrtve:  »Na žalost je človek, ko zboli, zelo velika tarča za instant novice, za novice ki niso preverjene, za velike obljube ozdravitve in podobne izjave. Na žalost temu ni tako. Vemo, da sta vsako zdravilo ali metoda preden prideta v prakso večkrat preverjena v dolgih kliničnih študijah, gresta čez odobritvene postopke uradnih agencij in še vedno ljudje takim preverjenim metodam manj zaupajo kot nekim instant kratkim sporočilom na družbenih omrežjih.  Zato se v Evropi Donni in drugih društvih trudimo, da delimo kredibilne in preverjene informacije, da se predstavniki bolnikov udeležujemo tudi strokovnih predavanj in srečanj. Zelo dobro sodelujemo s strokovnjaki v Sloveniji, da nam pomagajo ta strokovni jezik na nek način prevesti v človeku prijazen in razumljiv jezik, da tudi bolnice in njihovi svojci razumejo, kaj novosti prinašajo.«  Epidemija novega koronavirusa je vplivala na zdravstveno obravnavo, preventivni programi so začasno zastali, diagnostika in samo onkološko zdravljenje pa sta v Sloveniji potekala nemoteno. Strokovnjaki so v času prvega vala epidemije kljub temu beležili manj napotitev na diagnostiko in pričakujejo več novoodkritih primerov raka v kasnejših stadijih. Razmeram marca razglašene epidemije so se hitro prilagodila združenja bolnikov, tudi Evropa Donna Slovenija, ki s svojimi novim okoliščinam prilagojenimi aktivnostmi nadaljuje:  »Ta svetovna pandemija je vse postavila pred en velik izziv. Na začetku smo se malo ustavili potem pa kar hitro prilagodili. V Europa Donna skušamo nadaljevati z vsemi programi, kar ni vsak dan lahko. Vzdržujemo tiskane medije in tudi spletne, večino našega psihosocialnega programa, ki je velik del naše podpore bolnicam in svojcem pa selimo na splet v spletne sobe, spletne klepetalnice, kar seveda ni primerno za vse, vendar jih poskusimo spodbuditi, da tisti, ki jim vseeno takšen način srečevanja in podpore ustreza, se tega udeležujejo, ostali pa mogoče po telefonu ali pa ena na ena individualna posvetovanja v živo.»

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., je izjemno ponosna na slovenske zdravnike - raziskovalce. Tudi na lanskih sedem strokovnjakov UKC Ljubljana, ki so bili prepoznani za najboljše raziskovalce v medicini in farmaciji srednje in jugovzhodne Evrope natečaja International Medis Awards, saj so temu podobni natečaji pomembna spodbuda, da slovenski zdravniki ostajajo doma in se karierno razvijajo v domovini. 

Zaprisega znanosti ni trenutni navdih, temveč odnos do dela in življenja obče. Je notranja drža, nekakšen imperativ, ki raziskovalce žene, da neumorno in brezmejno odkrivajo, preverjajo in preizkušajo. Ti posamezniki spreminjajo kolesje zgodovine in so nosilci sprememb in obet upanja. O tem in še čem v podkastu s predsednikom mednarodne žirije za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji International Medis Awards, prof. dr. Matijo Tomšičem.  Vabljeni k poslušanju!

O največji tekmi znanstvene skupnosti sodobnega časa, vplivu pandemije Covida-19 na zavedanje o pomenu aplikativnih in bazičnih raziskav ter še o čem, smo se ob otvoritvi že 7. mednarodnega natečaja za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji International Medis Awards 2020 pogovarjali s predsednikom Slovenskega farmacevtskega društva mag. Matjažem Tušem.