Anja Novak Anjuta je predvsem dramska igralka in pesnica. Njeno igro lahko spremljamo zlasti v Mladinskem gledališču v Ljubljani, njeno poezijo pa lahko beremo v pesniških zbirkah Ranerane (2020) in Žilažili. Ta je izšla pred kratkim v samozaložbi in samozaložba je omogočila avtorici največjo možno mero svobode pri zasnovi knjige (oblikovalka je bila Tajda Pavletič, urednica pa Veronika Šoster). Konceptualno oblikovana zbirka nagovarja bralko in bralca s poezijo, ki je lahko ta hip ostrozoba, včasih morda humorna, pogosto čustveno intenzivna, zmerom pa prepričljiva in vznemirljiva. Več o zbirki Žilažili pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Žilažili in Stara in uvela. Nikar ne zamudite Izšlo je (glasbena oprema je skladba 20220302, glasbeni dnevnik lani preminulega japonskega skladatelja Rjuičija Sakamota).

Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.

V zbirki Studia humanitatis je v prevodu Katje Jenčič izšla monografija Uničenje evropskih Judov in s podnaslov Izbrana poglavja. Njen avtor Raul Hilberg je verjetno temeljno delo o zgodovini holokavsta objavil leta 1961, pozneje pa ga je smiselno zgostil in tako približal sodobnima bralki in bralcu. Hilberg v zgoščeni monografiji predstavi vsa poglavja holokavsta, od njegove predzgodovine, do sistematičnega kratenja državljanskih pravic Judov v Tretjem rajhu, nato operacije mobilnih ubijalskih enot, deportacije Judov v koncentracijska taborišča … Ne ustraši se niti zelo zahtevnih tem: med drugim analizira in sistematizira načine, katere preživetvene taktike so uporabljali Judje, zaprti v geto. Več o tematiki pove avtor spremne besede dr. Oto Luthar v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Jasen sončen dan. Dva gospoda se srečata, eden ima odprt dežnik. »Saj me dežuje, Toni!« »Ne, vem. Cementuje pa!« Glagola cementovati ne boste našli v slovarjih, čeprav lepo opisuje usodo prebivalk in prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline. Njihova zgodba je premalo znana, zato je monografija magistrice Jasmine Jerant z naslovom Primer: Anhovo in s podnaslovom Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo še toliko bolj dragocena. Pripoveduje namreč zgodbo o kapitalskem in tudi družbenem interesu za proizvodnjo azbesta in cementa, za prikrivanje škodljivosti proizvedenega in o pogumu posameznic in posameznikov, ki so leta in desetletja opozarjali in opozarjajo na škodljivost tovarne in njene proizvodnje. Zgodba o Anhovem je zgodba o interesu kapitala in državljanskem pogumu, hkrati pa tudi o veliki večini prebivalstva Republike Slovenije, ki Anhovega zaradi njegove »oddaljenosti«, »odmaknjenosti« ne opazi. Monografija je zasnovana kronološko in je izčrpno dokumentirana. Avtorica je zajemala iz vrste virov (uvodna smešnica je iz tovarniškega glasila Naš list!), tudi iz zaupnih dokumentov. V monografiji (izdala jo je Založba Mladinska knjiga) boste med drugim našli podatek, koliko odpadkov je takrat in takrat tovarna odvrgla v Sočo, v bistro hči planin. Nikar ne zamudite knjige in pogovora Marka Golje z magistrico Jasmino Jerant.

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909-1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Leta 2017 je na Gimnaziji Poljane izšel pesniški zbornik Pesmi šestih; v zborniku (pod mentorskim vodstvom profesorice Katarine Torkar Papež) so izšle tudi pesmi Liu Zakrajšek. Pozneje je Liu Zakrajšek pisala tudi prozo; med drugim je leta 2021 v oddaji Izbrana proza na Programu Ars objavila odlično zgodbo Otožnost zmajev, dve leti pozneje pa še eno za-čestitat zgodbo z naslovom Tone. Toda pisateljica, predstavnica najmlajše pisateljske generacije na Slovenskem, je nato presenetila: kot prvenke ni objavila zbirke kratkih zgodb, ampak roman Zajtrk prvakinj (pri LUD Literatura). Njegov naslov se smiselno navezuje na Vonnegutov roman; romaneskne prvakinje ne zajtrkujejo samo kot prvakinje, ampak tako tudi živijo. Romaneskna junakinja, tudi pripovedovalka, je študentka, ki je sicer odšla na svoje, toda svojo svobodo plačuje s kar tremi honorarnimi deli. Pisateljici je uspelo marsikaj: bralki in bralcu približa svet mladih, njihove stiske, upe, pričakovanja, tudi otrplost in pri kom preračunljivost. Ob pripovedovalki in njenih dveh cimrah je ustvarila galerijo stranskih likov; naj so nekateri še tako stranski, vseeno zaživijo v svojem prizoru oziroma prizorih. Na prvi pogled se v romanu ne dogaja dosti, junakinja življenje bolj opazuje, kot živi, vendar pripoved s svojimi drobnimi dogodki, koraki naprej in zapleti napreduje in zleze pod kožo. Nekaj pozornosti nameni tudi starejšim. Njihove poteze segajo od preračunljivosti do poraženosti, od manične aktivnosti do prijazne zrelosti; skratka, pisateljica ni napisala generacijskega (in še kakšnega) romana na račun psihološke prepričljivosti. Več o romanu pove Liu Zakrajšek v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Andrej Rozman Roza je v sodobni slovenski literaturi in kulturi še kako prepoznaven avtor. Že na svojih literarnih začetkih v Pesniškem almanahu mladih (1982) se je tikal s humorjem, pozneje pa je za nameček pričel pesniti v rimah. Rim seveda ni neskončno, toda umetnik zmerom znova dokazuje, da je do zadnje rime še daleč. Leta 2015 je doživel priznanje, ki ga doživijo le redki slovenski avtorji. Njegovo (iz)brano delo z naslovom Gleda kondor avion je izšlo v zbirki Kondor (knjigo je uredil Andrej Koritnik). Pred kratkim je pri Založbi Goga izšla njegova nova knjiga Dvomovinska lirika. Že na pogled je knjiga zaradi opreme Radovana Jenka lepa, prepriča in pritegne pa tudi z objavljenimi besedili. Umetnik ni lenuharil na pernicah stare slave, ampak je napisal oziroma objavil vrsto besedil iz arene življenja, med drugim o izbrisanih in Palestini. Več o knjigi in še marsičem pove Andrej Rozman Roza v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi Pesem za Palestino in Čeprav čez mnogo let na komad When The Saints Go Marching In. Nikar ne zamudite.

Mladinski kulturni center Maribor je pred kratkim izdal dve knjigi poezije. Prva ima naslov Tri minute in podnaslov Antologija slovenske slemovske poezije. Uredila jo je Petra Kolmančič, tudi avtorica izčrpne in tehtne uvodne besede. V antologiji se predstavljajo Anka Vidmar, Letteče bessede, Hana Bujanović Kokot, Kristian Koželj, Matic Ačko, Metka Zadravec, Mišel Amo Ristov, Neža Prah Seničar, Nika Gradišek, Nina Medved, Pavla Zabret, Petra Kokol, Pino Pograjc, Tomaž Lovrenko in Tom Veber. Naslov druge knjige poezije je Rekviem za sneg; pod prvenko, v kateri ima narava pomembno vlogo, se je podpisal Matic Ačko. V pogovoru Marka Golje s Petro Kolmančič in z Maticem Ačkom lahko izveste, kaj je slemovska poezija in kakšni so njena zgodovina, utrip in energija. Za nameček Matic Ačko prebere dve pesmi: prva je humorno zasukana slemovska pesem Zarota, druga, Ozelot se nekoliko navezuje na simbolistično tradicijo, narava pa ima v njej opazno vlogo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Tina Perić je za tematiko prvenke izbrala osebno izkušnjo: njen oče je bil eden izmed 25671 izbrisanih prebivalcev in prebivalk v Sloveniji leta 1992. Junakinja knjige odrašča v senci tega zločina, ki vpliva na življenje celotne družine in posledično tudi na življenje njihovih sorodnikov v Srbiji. Njen literarni alter ego, Mia Batić, se tako srečuje z izzivi, s katerimi se srečujejo otroci in najstnice ter najstniki, in z izzivi, s katerimi se srečujejo otroci, pripadnice in pripadniki manjšin, v njenem primeru srbske manjšine. Mnoge vrstice in strani v knjigi so presunljive, toda avtorica s svojo življenjsko energijo in zrelostjo zmore tudi humorne trenutke, odstavke. Knjigo je zasnovala kot preplet pripovedi in premisleka; s pripovedjo približa marsikomu manj znani svet, s (samo)premislekom pa bralkam in bralcem nastavi zrcalo. Skratka, Ćrtice so berljiva in dobra knjiga, ki bi jo morali dijakinje in dijaki brati za maturo. Več pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje s Tino Perić.

Avgust Demšar je pisec kriminalk, skratka, žanrskih besedil; toda Demšar je tudi tisti pisec kriminalk, ki si iz romana v roman, iz kriminalke v kriminalko zastavlja avtorske izzive. Z romanom Estonia je sklenil romaneskno trilogijo Vodenjaki o vasici na Pohorju, ki ima zelo verjetno najvišji odstotek umorov na svetu. Toda čeprav je v zaselku zgolj nekaj hiš, je avtorju uspelo, da je ustvaril o njem tri kompleksne romane. Pri tem si je pomagal z različnimi prijemi: v najnovejšem romanu ima zelo pomembno vlogo preteklost, natančneje nesreča trajekta Estonia leta 1994, v kateri so umrli starši romaneskne junakinje. Junakinja podeduje hišo v Vodenjakih in – voilà – prizorišče je nared za še eno kriminalko. Eno izmed presenečenj v romanu je zagotovo tudi to, da se prvi umor zgodi šele na polovici romana. Vendar je roman berljiv – tudi zaradi pretanjene karakterizacije romanesknih likov. Demšar je v romanu rešil še en problem: njegov junak Vrenko je zdaj upokojenec in kako naj upokojenec sodeluje v preiskavi umora. Vrenkov svet se je spremenil, nekoliko pa se spreminja tudi sam: tu ubere kako bližnjico, tam kakšno zadevo poenostavi. Za nameček pisatelj ponovno zelo spretno, diskretno piše o sodobnem svetu. Več o romanu Estonia in še čem pove Avgust Demšar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisateljica knjig za različne generacije Darinka Kozinc, dobitnica mire, je v bližnji preteklosti objavila kar dve pripovedni zbirki: Izza meje in Školjkine solze. Zbirka Školjkine solze (s podnaslovom V ogrlico nanizane zgodbe) je izšla pri Založništvu Jutro, vsebuje pa osemnajst zgodb. Večino zgodb je avtorica najverjetneje napisala po resničnih dogodkih in človeških usodah, vendar jih je spretno oblikovala kot berljive in pogosto presunljive zgodbe. V zgodbah pogosto nastopajo ljudje, ki jih je dohitela preteklost (med njimi so aleksandrinke in njihovi bližnji); včasih jim preteklost pomaga, da zaživijo lepše in boljše življenje, drugič pred njo zamižijo. Pisateljica za nameček v svoje zgodbe spretno vpisuje tudi drobce iz sodobnosti in nas tako nagovarja tukaj in zdaj. Kot nas nagovarja v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Prevajalka in esejistka Jana Unuk je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto zanimivih knjig, v njenem prevajalskem opusu pa imajo prevodi literarnih del poljske nobelovke Olge Tokarczuk morda posebno mesto. Prevajalka je že kar promotorka odlične pisateljice in po njeni zaslugi lahko v slovenščini beremo nobelovkine kratke zgodbe, eseje in romane. Pred kratkim je tako v zbirki Piknik pri Literarno umetniškem društvu izšel prvi roman Olge Tokarczuk z naslovom Popotovanje ljudi knjige. V njem se skupina ljudi odpravi na pot, ki naj bi se končala z nagrado vseh nagrad, z odkritjem skrivnostne Knjige, ki da ponuja odgovore na vsa vprašanja. Pisateljica je tako na prvi pogled ustvarila neke vrste idejni roman, postavljen v 17. stoletje. V njem resda brbotajo različne ideje, od metafizičnih do empirističnih in že kar razsvetljenskih, toda pisateljico zanimajo tudi njeni romaneskni liki. Skupina tako sploh ni homogena, ampak je bolj posledica naključij (že prvi stavek Gauche je v tej pripovedi naključna oseba opozarja na to). Tako ji uspe, da ustvari galerijo likov, ki sicer nastopajo v idejnem romanu, toda niso papirnati. Nasprotno, vsak izmed njih se srečuje s svojimi demoni, za nameček pa pisateljica konča pripoved hkrati brezkompromisno in z neke vrste čudežem, ne pozabi pa niti na hugenote in na njihovo trpljenje. Več o romanu, ki ga lahko berete tudi v kopalnici, spalnici ali kuhinji, skratka, povsod, pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Ne zamudite oddaje in ne zamudite romana.

Filmski scenarist in režiser ter avtor kratkih zgodb Blaž Kutin je lani pri Gogi objavil svoj prvi roman Kenozoik. Roman je galerija človeških usod. Na prvi pogled je v ospredju Luka, mlad voznik rešilca. Občutek ima, da je njegova partnerka Lena depresivna. Zato ji želi pomagati, pri tem pa ubere zelo nenavadno in neprijetno in nevarno pot. Več o romanu pove avtor Blaž Kutin v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Žanrsko hibridna knjiga Toxic (Beletrina, 2023), ki je bila tudi v širšem izboru za nagrado kresnik, je nenavadno avtofikcijsko delo. V njem dramaturginja in pisateljica Eva Mahkovic (1986) z različnimi pristopi analizira tako sebe in svojo osebno zgodovino kot tudi na primer popkulturne fenomene in nekatera družbenopolitična vprašanja, povezana z dojemanjem žensk v današnji družbi. Knjiga, ki je sestavljena iz prologa in osmih delov ter stavi tudi na dizajn in likovno opremo, je brutalno iskrena pripoved, mešanica kiča in umetnosti, krvi in roza barve, travm in spominov, resničnosti in fikcije, skratka, pravi literarni vrtinec. Delo predstavljamo v pogovoru z avtorico.

Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ime Manka Kremenšek Križman je še kako znano poslušalkam in poslušalcem Radia Slovenija, predvsem oddaje Literarni nokturno. Manka Kremenšek Križman je namreč v minulih letih in desetletjih velikokrat uspešno sodelovala na natečaju Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in precejkrat zmagala. Objavila je kar nekaj zbirk odličnih kratkih zgodb, tako nazadnje leta 2021 zbirko Tujci. Odločitev, da napiše roman za odrasle, je bila zagotovo izziv. Še toliko bolj, ker je roman Jurij Kobal gre juri domov (Cankarjeva založba) oprla na življenjsko usodo svojega očeta in ga dopolnila z nekaj domišljijskih posegov. Njen roman je tako celostno in konsistentno delo o starejšem moškem, ki se zaveda svojega življenja na pragu med življenjem in smrtjo, za nameček pa avtorica v besedilo spretno vtke aktualno in večno tematiko, na primer razmislek o evtanaziji. Več o romanu Jurij Kobal gre juri domov avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in prevajalka Evelina Umek je svojemu bogatemu knjižnemu opusu lani dodala še eno knjigo, pripoved P´nče (opuščaj označuje izpuščeni u, naglas je na prvem zlogu, beseda pa v kraškem narečju pomeni punčko). Naslovna junakinja avtobiografske pripovedi je pisateljica. Pripoved je zasnovala kot niz prizorov; tako ni ustvarila zgolj pričevanjske knjige, ampak ji je uspelo ustvariti še nekaj več: knjigo o otroškem doživljanju krutega sveta. Naslovna junakinja živi pod fašizmom, slovenščina je jezik previdnosti in šepetanja, mama je napeta, oče odsoten, punčka pa poskuša razumeti, kar lahko razume pri svojih letih. Pisateljica zelo premišljeno odmerja, kaj lahko punčka razume in česa ne, in tako ustvari psihološko prepričljivo miniaturo. K slikovitosti besedila prispevajo tudi preudarno zapisane narečne besede in molovske ilustracije Štefana Turka. Več o delu, objavljenem pri založbi Mladika, povesta Evelina Umek in pisec spremne besede Ivan Vogrič v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Janja Rakuš je doslej objavila že kar nekaj literarnih del s prepoznavno pisavo in še kako prepoznavnimi naslovi (Električna zadrga : [citoplazmatični remix], Amsterdam 12.75 RAM : nevrotransmitrski evangelij, Hotel Andro.gen : (lingvistični kabaret), Voodoo valček za epileptike), vendar je šele z romanom Tri barve za eno smrt in z nominacijo za kresnika dosegla širše bralstvo. Zasluženo, saj je njen roman konceptualni roman v najboljšem pomenu besede. Eksistencialno pripoved o težki odločitvi, o izbiri med življenjem in smrtjo, med sivino in barvami je vpisala v esejistično mrežo opažanj in refleksij ter ugotovitev o umetnosti in življenju, pomembno vlogo pa je namenila tudi citatom in referencam. Opazen del romana so tudi QR kode, ki napotijo zvedava bralko in bralca h kratkim avtoričinim filmom. Avtorica z njimi tke kompleksno pomensko teksturo in z njo ustvari sodobno, hibridno, fluidno in interdisciplinarno umetniško delo več. O romanu Tri barve za eno smrt (objavljenem pri Literi) in še čem pripoveduje avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Vlado Žabot je brez najmanjšega dvoma obogatil in bogati slovensko kulturo. Med drugim je pobudnik nagrade kresnik za najboljši slovenski roman, predvsem pa je vrhunski pisatelj. V svojih pripovednih delih (in pesnitvi Sveta poroka) je ustvaril prepoznaven svet, ki se navezuje na mitološko tradicijo in jo hkrati ustvarjalno nadaljuje. Žabot je zelo verjetno edini slovenski pisatelj, ki si drzne v prolog romana postaviti Franca Jožefa, Jezusa Kristusa in samozavestnega pisatelja, nato pa napisati eksistencialno intenzivno in jezikovno neponovljivo zgodbo o ljudeh, ki morajo to šele postati v nekem odročnem svetu in v odmaknjeni preteklosti. Več o romanu Gral (objavljenem pri Beletrini) pove Vlado Žabot v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ekolog in pisatelj Boris Kolar piše odlične kratke zgodbe in romane. Njegovi romani se praviloma uvrstijo vsaj v širši izbor za kresnika, še pogosteje pa v ožjega. To mu je uspelo tudi z najnovejšim romanom O vinu, kozah in drugih prevarah. Roman, objavljen pri založbi Goga, se odlikuje s samosvojo pripovedjo. Videti je, da je prav pripoved glavna junakinja romana, saj pripovedovalec pripoveduje zgodbo s širokim epskim zamahom, bogatim jezikom, kot niz dogodkov v odmaknjenem času 13. stoletja (ter sodobnosti). Junakov je kar nekaj, zaplet pa je nekoliko čarovniški: na smrt obsojena domnevna čarovnica se sodniku, škofu maščuje tako, da s kletvijo spremeni njegovo oboževano vino v kozjo scalino. V literaturi je skoraj vse možno, to Kolar ve in to je v polni meri izkoristi. Več o romanu pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišča iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovećem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom : srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila bolj dostopna izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v minulih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo in si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.

Leta 2010 je Književno društvo Hiša poezije v svoji knjižni zbirki Poetikonove lire objavilo antologijo moderne palestinske poezije z naslovom Glas izgubljenega raja. Antologijo sta pripravila in pesmi prevedla Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Kmalu po izidu se je Marko Golja pogovarjal z Mohsenom Alhadyjem o antologiji, palestinski poeziji ter njenih ustvarjalkah in ustvarjalcih; gost je tudi prebral pesem Rite Odah Lahko dvakrat prečkaš reko?, najprej v slovenščini in potem v arabščini. Vabljeni k poslušanju oddaje o palestinski poeziji in upanju, ki že predolga leta in desetletja čaka, da se izpolni.

Pesnik-pisatelj Dušan Šarótar je bralke in bralce sodobne slovenske književnosti ponovno lepo presenetil: njegova knjiga Nikomah poroča, objavljena pri založbi Goga, je hkrati izmuzljiva, poetična, osebna in občutena podoba sveta v njegovih premenah. Aristotelov Nikomah in pripovedovalec, umetnikov alter ego, potujeta po svetu in opazujeta ter diskretno izrekata svoja opažanja. Avtor, ki je v svojih literarnih delih že občuteno tematiziral holokavst, se temne strani iz zgodovine človeštva tudi tokrat dotakne. Knjigo zaokrožujejo avtorjeve poetične fotografije in kakovostna spremna beseda literarne kritičarke in prevajalke Diane Pungeršič. Več o knjigi Nikomah poroča Dušan Šarótar pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, zanimivo pa odgovori tudi na vprašanji o umetni inteligenci in dogajanju v Gazi. Nikar ne zamudite.

Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto prevodnih knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je definitivno zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro tem kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki si jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar besedila niso zgolj besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica v svoja besedila srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.

Leto je naokrog in Layerjeva založba v Kranju je izdala novo antologijo; natančneje antologijo erotične kratke proze s posrečenim naslovom Spreganje glagola prihajati in z občutenimi fotografijami, ki sta jih prispevala Gal Grobovšek in Saša Smolej. Antologijo sta souredila Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar; v njej so zgodbe objavili Klara Eva Kukovičič, Sara Planinšek, Bojana Dragoš, Pino Pograjc, Tomo Podstenšek, Nadja Svetlin Kastelic, Ana Lorger, Matic Ačko, Polona Natlačen, Alain Weirs, Karmen Petric, Dominik Škrinjar, Urška Bračko, Lea Vidmar, Veronika Razpotnik, Nina Misson, Petra Bauman, Sanja Podržaj in Oskar Šubic. Tako dobrih dvajset let po izidu antologije Slovenska kratka erotična proza sourednikov Aleša Bergerja in Gorana Schmidta v oddaji Izšlo je sodelujeta sourednica Hana Bujanović Kokot in sourednik Gašper Stražišar ter v pogovoru z Markom Goljo predstavita uredniške dileme in rešitve pri snovanju antologije Spreganje glagola prihajati. Nikar ne zamudite.

Oddaja Izšlo je je po pravilu posneta oddaja; to pomeni, da se novinar in gost dogovorita za snemanje, nakar je na programu predvajan morda nekoliko okrajšan posnetek. Vsake toliko pa je včasih kaka oddaja v živo. To pomeni, da se gostitelj in gost dobita pred Radiem Slovenija dobrih deset minut pred začetkom oddaje, nato stopita v studio in se točno ob 17-ih, po kratkem avizu, začneta pogovarjati. Pogovor Marka Golje in Tadeja Goloba o njegovi kriminalki Virus naj bi sodil med tovrstne oddaje v živo, toda v četrtek, 25. marca 2021 ni šlo vse po načrtu, šlo pa je dobro. Od prvega predvajanja pogovora so se stvari glede podkastov že nekoliko zjasnile: Izšlo je tako lahko med drugim poslušate na spletnih straneh programa Ars in na platformi RTV 365, lahko pa se nanjo tudi naročite. Kot podkast vam bo tako vedno na voljo. Tako vam je na voljo tudi epizoda podkasta Jabolka, hruške in knjige https://365.rtvslo.si/arhiv/jabolka-hruske-in-knjige/175019163, v kateri se dijakinja Živa Anderluh pogovarja s Tadejem Golobom o njegovem najnovejšem romanu Oj, Triglav, moj dom.

Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.

Zagotovo ste opazili, da se je pred nekaj kratkimi leti spremenil format zbirke Umetnine v žepu. Tudi novo zasnovo zbirke je s posluhom pripravil oblikovalec Andrej Furlan. Unikatne trapezne rešitve prejšnje zasnove ni več, knjige so nekoliko večje, morda prevelike za žep, toda povečani obseg ponuja avtoricam in avtorjem več prostora za bolj temeljito predstavitev izbrane umetnine. To priložnost je v polni meri izkoristil dr. Igor Sapač: kot 27. knjigo v zbirki, ki izhaja pri Založbi ZRC SAZU, je objavil knjigo Grad Cmurek. Lepo je predstavil arhitekturne in likovne elemente, značilne za grad, nato pa je zaokrožil predstavitev gradu s kratko predstavitvijo okolice in likovnih upodobitev gradu, knjigo pa sklenejo tlorisi posameznih nadstropij, ki nazorno predstavijo zgodovinski razvoj gradu. Več o vsebini knjige in še čem dr. Igor Sapač pove v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu. Nikar ne zamudite.

Pesnica Lara Božak se je knjižno prvič predstavila leta 2022 v antologiji bog si ga drka na nas (https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/174905985), lani pa je izšla – pri istem založniku, pri Literarnem društvu IA v zbirki Črna skrinjica –, njena prva samostojna pesniška zbirka Z luknjami v prepihu s spremno besede pesnice in esejistke Barbare Korun. (Prva naklada 80 izvodov je že pošla, zbirka je v ponatisu.) Pesnica je pri opremi knjige tesno sodelovala z oblikovalko Jano Kumberger; tako je že tako prepoznavna in všečna oprema zbirke še avtorsko dopolnjena. Kako, lahko slišite v pogovoru Marka Golje z Laro Božak; slišite lahko tudi njeno interpretacijo kar treh pesmi iz zbirke ter tako bolje spoznate pesnico, predstavnico najmlajše pesniške generacije, ki zelo preudarno in občuteno razmišlja o svoji poeziji, ravnovesju in dinamiki med osebno izkušnjo, razmerji in družbenem, pri tem pa ohranja svojo pesniško avtonomijo in hkrati stavi na dejavno bralko in dejavnega bralca. Nikar ne zamudite.

Sociolog in publicist dr. Tomaž Mastnak se je kot avtor in urednik podpisal pod vrsto odmevnih in pomembnih knjig. Že leta 1982 je objavil študijo H kritiki stalinizma (v znameniti zbirki Krt: knjižnica revolucionarne teorije), nato pa je sledila še vrsta monografij in študij. Eden izmed skupnih imenovalcev Mastnakovega opusa je kritičnost (do stalinizma, socializma, kapitalizma, liberalizma itd.). V svoji kritičnosti se pogosto odmika od prevladujočega mnenja, hkrati pa se tako profilira kot samosvoj mislec. Njegova najnovejša študija Civilna družba je izšla pri Inštitutu za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU (Založba ZRC SAZU) v novi zbirki z naslovom Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja (uvodno besedo je napisal dr. Oto Luthar). Avtor je študijo razdelil v tri sklope: v prvem predstavi oblikovanje koncepta civilne družbe v razsvetljenstvu, nato vznik civilne družbe v socialističnih državah Vzhodne Evrope, monografijo pa sklene z najobširnejšim delom, z analizo razvoja civilne družbe v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Dr. Mastnak v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je lepo predstavi monografijo, za nameček pa odgovori še na kako zastranitev, na primer na omembo naslova najnovejše Varufakisove knjige. Nikar ne zamudite.

Uroš Zupan sodi med najbolj prepoznavne in cenjene sodobne slovenske pesnike in esejiste. Pred kratkim je pri založbi Litera (s spremno besedo Tine Kozin) objavil svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Strašen Kitajec, podnaslovljeno z oznakama črtice in kratke zgodbe. Oznako črtice je umetnik najverjetneje izbral kot poklon Ivanu Cankarju, sicer pa gre za precej humorna, tudi ludistična besedila; oznaka kratka zgodba pa je še kako na mestu, saj je novopečeni pisatelj v njej objavil kar nekaj antoloških zgodb: najverjetneje sta takšni Bela, nedotaknjena rit in Človek ptica (omenjeni zgodbi o strahu in rastoči grozi se odlikujeta z intenzivnim čustvenim dogajanjem in učinkovito členjeno pripovedjo). Več o pisanju in zgodbah in še o čem bo rojeni pripovedovalec povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V bližini Plečnikovega NUK-a v Ljubljani ste zanesljivo opazili lontovž, nekdanjo palačo deželnih stanov in zadnja desetletja domicil Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več o zgodovini imenitne zgradbe, njenih metamorfozah in pomenu bo v oddaji Izšlo je povedala magistrica Neža Lukančič, avtorica znanstvene monografije z naslovom Lontovž. Vabljeni k poslušanju verzije, ki je kar za nekaj vprašanj in odgovorov daljša kot verzija, ki bo (ozir. je bila) predvajana na programu.

Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Univerzitetna profesorica in literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je v minulih treh letih objavila kar tri literarnozgodovinske monografije: leta 2021 o Josipu Jurčiču, leto pozneje o Luizi Pesjakovi in lani (pri Beletrini) o Ivanu Tavčarju. Pri snovanju Poljančeve biografije se je dialoško navezala na delo dr. Ivana Prijatelja, dr. Marje Borštnik in tudi Marjana Krambergerja ter tako ustvarila zgledno ravnovesje med biografijo in literarno interpretacijo. Oboje je smiselno povezala v celoto, v kateri marsikatera biografska podrobnost približa lik pisatelja in njegovo delo, ne zanemari pa niti znotrajliterarne interpretacije (na primer Visoške kronike). Več o Tavčarju in še čem pove dr. Urška Perenič v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, s pogovorom z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in študentka psihologije Laura Buzeti si je za svojo prvenko zadala težek in zahteven izziv: roman je stkala okoli konkretnega zgodovinskega dogodka: decembra 1970 je takratni zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo: 7. decembra se je poklonil pred spomenikom vstajnikom v varšavskem getu: med dogodkom je povsem nenapovedano in mimo protokola pokleknil. Ta dogodek in Brandtov obisk spremljajo različni ljudje, Poljaki in Nemci; pisateljica tako ustvari širok razpon človeških usod in tako posredno piše tudi o spravi. Več pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec je zelo samosvoj in še kako prepoznaven, dragocen glas v sodobni slovenski poeziji. V njegovi poeziji so višave in vsakdanji trenutki eno, eno so tudi meditativno doživljanje sveta in humorni utrinki. Ob njegovi sedemdesetletnici vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je o njegovi pesniški antološki zbirki Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017), nagrajeni z Jenkovo in Veronikino nagrado. Marko Golja pesnika najprej vpraša, ali raje bere svojo poezijo ali raje pripoveduje o njej. Odgovor vsaj slutite, tudi poznate. Foto: Igor Divjak

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka Suzana Tratnik je tudi mojstrica kratke zgodbe. To je ponovno dokazala s pripovedno zbirko Škarje, objavljeno pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Avtorica ima posluh tudi za podrobnosti, tako za besede svojega otroštva in socialnega okolja oziroma sociolekt, skratka, za podrobnosti, zaradi katerih je njen literarni svet še kako živ. Pripovedno intenzivnost pisateljica pogosto stopnjuje s prvoosebno, psihološko prepričljivo pripovedjo. Tudi zaradi omenjene psihološke prepričljivosti so zgodbe o medčloveških razmerjih (med drugim med očetom in hčerko, med lezbijkama) še kako prepričljive. In kot da se je Suzana Tratnik zavedala svoje pripovedne kondicije, je zbirko sklenila z zgodbo Intimental, s katero med drugim variira problematiko evtanazije. Več o zbirki, zgodbah in še čem pove Suzana Tratnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Andrej Blatnik je zelo vsestranski intelektualec: je pisec kratkih in kratkih kratkih zgodb, romanov, predavatelj na Filozofski fakulteti, sourednik zbirke Moderni klasiki in še česa, esejist, promotor književnosti, prevajalec in ne nazadnje redni avtor v zbirki Novi pristopi, ki jo pri LUD Literatura ureja Matevž Kos, z nagrado Nede Pagon nagrajeni urednik. Esejistična zbirka Knjige na poti je tako tretja Blatnikova knjiga v Novih pristopih v minuli šestletki, tretja, v kateri avtor premišljuje o položaju knjig in njegovih premenah v digitalni dobi, med drugim tudi lepo analizira pripovedništvo Evalda Flisarja. Morda najbolj opazna novost je, da avtor sicer ohranja visok argumentacijski nivo, hkrati pa večkrat v besedila vpiše svoje osebne izkušnje. Njegove vrstice o Radioteleviziji Slovenija in njenem pomenu pa so poklon in apologija par excellence največje kulturne institucije v državi. Z avtorjem se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izšla zelo lepa antologija nemške srednjeveške lirike z naslovom Minezang. Avtorica antologije in uvodne študije ter prevajalka iz srednje visoke nemščine je dr. Mateja Gaber. Kot gostja v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavi antologijo, pa tudi njenega najpomembnejšega pesnika Waltherja von der Vogelweideja. Nikar ne zamudite oddaje, ki se začne in konča z odlomkoma iz še kako lepe pesmi Gorje, bom mogel spet uzreti jo … Pesem Heinricha von Morungena je poslovenila Mateja Gaber, uglasbil jo je Aldo Kumar, interpretirata jo Ema Krečič in Valentin Sojar, na lutnji ju spremlja Izidor Erazem Grafenauer. Oddajo je zvokovno oblikoval Robert Markoč.

Kulturno-umetniško društvo Sodobnost med drugim izdaja tudi prevodne romane; pred kratkim so tako izdali roman Permafrost katalonske pesnice in pisateljice Eve Baltasar. Romaneskna junakinja se išče in zaganja in prepušča spolnosti, pred življenjem in bližino pa se odmika oziroma skriva pod čustvenim permafrostom. Eva Baltasar – ki je doslej objavila že več pesniških zbirk, Permafrost pa je njen prozni prvenec –, je še kako sugestivna pripovedovalka. Več o romanu in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo Veronika Rot, prevajalka z obsežnim prevajalskim opusom vrhunskih literarnih del, tudi Cervantesovih Zglednih novel. Za konec pa še dobra novica: pisateljica Eva Baltasar bo predvidoma obiskala slovenski knjižni sejem, Veronika Rot pa je že prevedla njen drugi roman.

Od imena do spomina je knjiga, ki jo lahko dobesedno berete od prve do zadnje strani, lahko preberete odlomek tu in poglavje tam, lahko pa se vračate k njej in v njej vedno najdete kaj zanimivega. Njen avtor dr. Ambrož Kvartič je namreč v monografiji, objavljeni pri Mladinski knjigi, nazorno prikazal in pojasnil, kako so naše prednice in predniki živeli in obeležili življenjske prelomnice od rojstva do smrti ter mnoge vmes, pa tudi kako nekatere prelomne trenutke doživljamo in obeležimo danes. Katere ritualne in obrede bomo ohranili, je seveda uganka, zagotovo pa monografija izpolnjuje edino avtorjevo ambicijo, ki mu je bila zares pomembna – da »pri bralcih vzbudi razmišljanje o lastnih življenjskih prelomnicah, hkrati pa jih tudi spodbudi, da se 'postavijo v kožo' sodržavljanov, sosedov, prijateljev, znancev, prednikov pa tudi zanamcev.« Bralko in bralca, ki bosta tako izvedela tudi kaj o običajih pravoslavcev, muslimanov in Romov, bo ob vsebini pritegnila tudi zasnova monografije, razdeljene na poglavja, vsako poglavje pa prinaša avtorjevo besedilo, še kako ilustrativne citate in še kako zgovorne podobe. Več o monografiji pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v najnovejši epizodi podkasta Izšlo je. Nikar ne zamudite, še bolje: naročite se na Izšlo je, in vsak teden boste lahko poslušali nov zanimiv pogovor o zanimivi knjigi, obljublja avtor.

Pisateljica Ana Marwan je zaslovela čez noč. Toda usoda njenega prvenca, romana Lipitsch (prevedla ga je Mojca Krajnc, izdala založba Beletrina), roman sam in tudi pisateljičin pogovor z Markom Goljo za Izšlo je dokazujejo in dokažejo nasprotno. Romaneskni antijunak Lipitsch se je odločil za samoto (morda se je samota odločila zanj), predvsem pa je še kako prepoznaven lik v romaneskni galeriji 21. stoletja. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in novinarka Pia Prezelj je z romanom Težka voda (izšel je pri Gogi) napisala izzivalen prvenec: bralko in bralca izzove tako s tematiko (o krčevitem, zakrčenem življenju posameznic in posameznikov na podeželju, a tudi o pokvarjenosti, odpuščanju, zbližanju), predvsem pa s pripovedjo (ki marsikaj zgolj nakaže, napove in ki se cepi in sestavlja po avtoričini volji) – tako da sta morda samo dve možnosti: lepša je, da boste ob branju prikimavali pisateljičini spretnosti in ustvarjalnosti. Možen uvod v branje romana Težka voda je pogovor Marka Golje s Pio Prezelj. Nikar ne zamudite.

Klasični filolog in pesnik dr. Brane Senegačnik ureja pri založbi Družina zbirko Sidera. V njej je doslej izšlo šest knjig, praviloma izborov poezije iz različnih literarnozgodovinskih obdobij. Kot šesta knjiga je tako izšla dvojezična antologija Metafizična poezija angleškega baroka. Antologijo je zasnovala in uredila dr. Nada Grošelj, ki je izbrane pesmi tudi prevedla. Bralka in bralec prevodne poezije imata tako priložnost, da (bolje) spoznata (med drugim) Johna Donna, Johna Wilmota, grofa rochestrskega, edino pesnico v antologiji Anne Bradstreet in druge ter da občudujeta njihovo jezikovno virtuoznost (in prevajalkino, nič manj). Več o metafizični poeziji pove dr. Nada Grošelj v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Gledališka režiserka Ivana Djilas je leta 2022 pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho in zanjo zasluženo dobila Rožančevo nagrado. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihim uporom, jasnim pogledom.« Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v samostojni izjavi. Nikar ne zamudite.

Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ajda Bračič je v Novem mestu za svojo zbirko kratke proze Leteči ljudje prejela nagrado Maruše Krese. Žirija je v utemeljitvi zapisala takole: "Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano. To je tisto, kar v pisanju Ajde Bračič zares navdušuje." Ajda Bračič je za svojo zbirko že prejela kritiško sito, ob priložnosti druge nagrade pa ponavjamo njen pogovor z Markom Golja.

Miklavž Komelj je izjemno plodovit in vsestranski umetnik. Piše poezijo, eseje in prozo, ob tem pa tudi prevaja in še kaj. Njegova zbirka kratkih zgodb Prva kresnica (objavljena pri Literi) je bila uvrščena v ožji izbor knjig, ki se potegujejo za nagrado Maruše Krese. Zbirka vsebuje motivno in tematsko zelo različne kratke zgodbe, vendar zapisane s prepoznavno avtorjevo pisavo. Komelj ne skriva svoje načitanosti, razgledanosti, vendar mu uspe, da njegove zgodbe niso papirnate in da pritegnejo z intenzivnimi stanji in prizori iz življenj literarnih protagonistov. Več o zgodbah pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik je ob vrsti razstavnih katalogov objavil kar precej monografij na presečišču zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine. V svojih monografijah tako osvetli in približa že nekoliko pozabljene strani in poglavja iz nacionalne zgodovine, poglavja, ob katerih se bralka in bralec po temeljitem vpogledu v preteklost verjetno tudi vprašata kako je danes. S svojo najnovejšo monografijo o satiričnem listu Brencelj, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja (1869–1875, 1877–1886) snoval pisatelj, dramatik in časnikar Jakob Alešovec (1842–1901 v hiralnici v Ljubljani), avtor nazorno pokaže, kako zelo je satira pomembna za družbo. Toda čeprav je bil Brencelj satiričen list v dobrem pomenu besede, čeprav se je z njim ukvarjala tudi oblast in čeprav so ga precej brali, je žalostno propadel (zaradi neplačevanja naročnin). Več o Brenclju in njegovem snovalcu Jakobu Alešovcu pove ddr. Damir Globočnik v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisatelj in pesnik Feri Lainšček snuje avtobiografsko romaneskno trilogijo. Leta 2020 je objavil prvi del, roman Kurji pasti (pri Beletrini) in v njem rekonstruiral, poustvaril svoje najzgodnejše življenje, tudi – tako avtor – podzavest oziroma nezavedno. Letos je pisatelj pri isti založbi objavil roman Petelinje jajce. Roman nadaljuje pripoved o Fereku, hkrati pa je poklon pisateljevim staršem, tesno povezani vaški skupnosti (saj se spominjate lepega, presunljivega konca romana Kurji pastir?), pomembno, zelo pomembno vlogo v romanu pa odigra tematika magičnega mišljenja in doživljanja sveta. Več o romanu pove Feri Lainšček v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, zavita v temo njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt. Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, pove Samanta Hadžić Žavski v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ob 60-letnici programa Ars lahko spoznate še eno zanimivo oddajo Izšlo je iz radijskega arhiva. Pesnica Barbara Korun (letos praznuje okrogel jubilej, tudi slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica) je leta 2021 objavila pesniško zbirko Idioritmija, napisala pa je tudi spremno besedo, kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. Knjigo je uredil Gašper Malej, izdala sta jo KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarja nečesa, je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem, tudi o vonjih, pove Barbara Korun v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je (premierno smo jo predvajali na Arsu 27. maja 2021).

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.

Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga objavila svojo sedmo pesniško zbirko z naslovom Mejno stanje in četrto, prevedeno v slovenščino. Pesmi za zbirko je umetnica ustvarila v dneh in mesecih epidemije, v mejnem stanju na sebi, stanju, ki je spodbudilo tudi vrsto drugih mejnih stanj. Več o zbirki in pravkar objavljenih pesmih (poslovenil jih je Aleš Mustar) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.

Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl je v minulem poldrugem desetletju objavila vrsto knjig, v katerih razumljivo in argumentirano opisuje protislovja in anomalije sodobnega sveta ter jih postavi v širši družbeni kontekst. V največji meri velja to tudi za njeno knjigo Čas grobosti (objavljeno pri Mladinski knjigi v zbirki Ergo). Tako avtorica med drugim lepo pojasni, zakaj je vljudnost pomembna tudi danes. Več o knjigi s še kako aktualno tematiko pove dr. Renata Salecl v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andraž Rožman je pisatelj, nekdanji novinar, urednik in aktivist. Leta 2019 je objavil biografski roman Trije spomini : med Hajfo, Alepom in Ljubljano o sirijskem beguncu Mohamadu Abdulu Monaemu, lani pa pri isti založbi, pri Gogi, svoj drugi roman Titov sin in se z njim uvrstil med deseterico, ki se je letos potegovala za kresnika. Roman ima zanimivo zasnovo – njegova protagonista (in pripovedovalca) sta pisec oglasov in družbeni marginalec. Na prvi pogled sta pripadnika različnih svetov, na drugi … Več o romanu, ustvarjanju in svetu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.

Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Golja, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.

Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.

V zbirki Naprej pri založbi Sophia je z letnico 2022 izšla študija z zgovornim naslovom Feminizem je za vsakogar in z nekoliko esejističnim naslovom Strastna politika. Študijo je napisala ameriška pesnica, aktivistka in feministična teoretičarka bell hooks (psevdonim Glorie Jean Watkins), poslovenila pa jo je Ana Makuc, avtorica spremne besede. Avtorica med drugim opozori, da bodo morale ženske, preden bodo lahko spremenile patriarhat, spremeniti sebe. Skratka, knjiga ponuja celosten vpogled v zelo pomembno družbeno tematiko in problematiko. Feminističen projekt in gibanje (sta ob njegovi večsmernosti) med drugim poskus in volja, kako v vsakdanjem življenju in družbi preseči hierarhične odnose in različne oblike neenakopravnosti ter izključevanja. Z Ano Makuc se pogovarja Marko Golja in sporoča bolj kot običajno Nikar ne zamudite.

Pisateljica Adriana Kuči je bila med obleganjem Sarajeva najstnica, med epidemijo covida, skratka, dobrih dvajset let pozneje, pa je napisala presunljiv roman z zgovornim naslovom Ime mi je Sarajevo. V romanu (izšel je pri Založbi Litera z dobro spremno besedo Ervina Hladnika Milharčiča) med drugim piše o obleganju naslovnega mesta, o razmerju s toksičnim partnerjem in o veliki, osrečujoči ljubezni. Več o romanu pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na začetku (in koncu) tokratne epizode Izšlo je lahko slišimo, kako kitarist Beni Baute igra ljudsko melodijo s Kanarskih otokov, melodijo, ki je neke vrste kontrapunkt romanu Otok psov. Roman je napisal Primož Mlačnik in z njim zmagal na natečaju Literarno-umetniškega društva Literatura za izvirni slovenski roman. V utemeljitvi nagrade je žirija med drugim zapisala, da gre za "detektivski roman brez detektiva". Več o romanu, njegovi pripovedni strategiji, avtorskih odločitvah in še čem pove avtor Primož Mlačnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, prevajalka in literarna zgodovinarka Katarina Marinčič je konec lanskega leta pri založbi Beletrina objavila nov roman z naslovom Ženska s srebrnim očesom. Avtorica ni igrala na obseg, dolžino, debelino, ampak na intenzivnost, zgoščenost in dvoumnost. Bralec se ob branju romana sicer lahko sprašuje, kdo je ženska v naslovu ali kaj se je zgodilo takrat in takrat, toda pisateljica stavi in stavo dobi s psihološko pretanjenim pripovednim tokom, s katerim lepo predstavi romanesknega junaka, antijunaka Emila, moškega, ki svet predvsem opazuje, ga nekoliko poskuša razumeti, vendar ne razmišlja in ne deluje kot človek dejanja. Več o romanu in še čem pove Katarina Marinčič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Pesnik, pisatelj, komediograf, esejist, operni, filmski in gledališki režiser Vinko Möderndorfer je pred kratkim pri založbi Litera objavil novo pesniško zbirko z naslovom Naprej naprej in z njo ponovno sugestivno izrazil svoj socialni čut, posluh za ranjene, odrinjene, hkrati pa tudi kritičnost do uničevalcev razkrajalcev sodobnega sveta. Več o zbirki, ustvarjanju, kapitalizmu in še čem pove umetnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesem, dve. Nikar ne zamudite.

Znanstvena monografija Užaljeno maščevanje ima še kako zgovoren podnaslov: Spomin na italijanska fašistična taborišča. Nastala je na podlagi raziskovalnega projekta ARRS Italijanska fašistična taborišča v Spominih Slovencev in Slovenk. Avtorici Marta Verginella in Urška Strle ter avtor Oto Luthar so se v obliki odprtega intervjuja pogovarjali predvsem z vrsto ljudi, ki so bili internirani v italijanska taborišča (Gonars, Rab in mnoga druga) v letih druge svetovne vojne. Na podlagi njihovih pričevanj so predstavili manj znano in žal tudi nekoliko pozabljeno poglavje iz let druge svetovne vojne. Več o usodi internirank in internirancev ter o zasnovi monografije pove Oto Luthar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Tanja Špes se profesionalno ukvarja s psihologijo in terapijo, in to je v njeni prvenki, v zbirki zgodb z naslovom Nedaleč stran še kako razvidno. Razmerja med liki so izdelana, zanimiva, vznemirljiva, takšna pa je tudi celotna knjiga: njene zgodbe se namreč dogajajo v distopični prihodnosti, ki zagotovo ni najboljša možna prihodnost. Več o zbirki Nedaleč stran, objavljeni pri Cankarjevi založbi, pove Tanja Špes v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Eden izmed vodilnih slovenskih plečnikoslovcev Damjan Prelovšek je svoje odlično poznavanje mojstrovega opusa ponovno potrdil z monografijo o Narodni in univerzitetni knjižnici. Monografijo so izdali ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica in Univerza v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo); založila jo je Založba ZRC SAZU. Avtor je monografijo zasnoval tridelno – v prvem delu je objavil daljše besedilo o NUK-u, njegovem nastanku in Plečnikovih rešitvah, v drugem delu svoje fotografije morda najbolj znane zgradbe na Slovenskem, v tretjem pa reprodukcije načrtov in osnutkov. Več o Plečniku, monografiji in še čem pove Damjan Prelovšek v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V minulih nekaj letih je izšlo kar nekaj monografij o Ivanu Cankarju in njegovi književnosti, tako tudi (pri Slovenski matici) znanstvena monografija z naslovom Ali bereš Cankarja? dr. Vesne Mikolič. Avtorica se je oprla na korpusno metodo in teorijo ključnih besed ter tako opozorila na najbolj očitno in na najbolj skrito: na Cankarjeve besede in njihovo pojavljanje/ponavljanje v različnih kontekstih in v vedno novih besednih zvezah. Več pove dr. Vesna Mikolič v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V minulih nekaj letih je pesnik, panker, esejist in urednik Esad Babačić objavil kar nekaj odličnih knjig (pesniško zbirko Včasih in esejistični zbirki Veš, mašina, svoj dolg ter Navijaj v sebi), zato je bilo pričakovanje pred izidom njegovega prvega romana veliko. Toda vsestranski avtor je z romanom s posrečenim naslovom Balkonci opravičil pričakovanja, še več: njegov roman, objavljen pri Literi, je berljiv kot življenjska knjiga, kot knjiga življenja, v kateri je avtor suvereno, izvirno, prepoznavno in sugestivno združil v eno svoje značilne teme, pa poezijo, esejistiko, prozo. Njegov alter ego pripoveduje v prvi osebi ednine, pripoveduje o svojem očetu in punku in prijatelju Branetu Bitencu z značilno pisavo, ki bralki in bralcu zleze pod kožo. Več o pisateljevem proznem prvencu, o še kako zrelem delu pove avtor (tudi avtor nekdanje radijske oddaje Hotel Romantika) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini je že druga strokovna monografija dr. Katarine Šmid, objavljena v zbirki Umetnine v žepu (njen izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC SAZU). Tako kot z monografijo Orfejev spomenik na Ptuju je umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Šmid tudi s svojo najnovejšo knjigo dokazala, da je odlična poznavalka rimskih časov. Najprej zgoščeno predstavi zgodbo o odkrivanju rimskih grobnic, nato pa posamezne grobnice. V pogovoru z Markom Goljo ponazori, kako je s pomočjo mode in pričesk datirala posamezno grobnico; največ pozornosti nameni grobnici Spektacijev in Sekundinovi grobnici; med drugim pa razkrije, kaj ji je bilo kot znanstvenici največja uganka. Nikar ne zamudite.

Inštitut za novejšo zgodovino že leta izdaja prepoznavno zbirko Razpoznavanja – pred kratkim je tako kot 49. knjigo predstavil znanstveno monografijo o vsakdanjem življenju prebivalstva na Bovškem med veliko vojno z nekoliko literarnim naslovom »Srce se mi trga od žalosti.« Več o monografiji, njenem naslovu, zasnovi in tudi o svojem starem očetu pove njen avtor magister Jernej Komac (1988), arhivist v Arhivu Republike Slovenije in glavni urednik strokovne revije Arhivi, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Anja Mugerli je tudi s svojim najnovejšim romanom Pričakovanja dokazala, da je zrela, pogumna in dobra pisateljica. V romanu, objavljanem pri Cankarjevi založbi, kompleksno piše o mladem paru, o mladi ženski, ki si želi otroka. Več o romanu pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, za nameček pa tudi prebere zaokrožen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Peter Svetina je marsikaj: je pesnik, ki nagovarja različne generacije, prevajalec, literarni zgodovinar, urednik, pisec spremnih besed … V tokratni epizodi predstavlja kar dve svoji knjigi, obe objavljeni pri Mladinski knjigi. Prva je izbor pesmi hrvaškega pesnika Ivana Slamniga z naslovom Nostalgija ostanka (v zbirki Nova lirika), druga antologija slovenskega soneta z otipljivim naslovom Štirinajstica (v zbirki Kondor). Peter Svetina s svojim izborom in prevodom predstavi Slamniga kot pesnika, ki se je sproščeno in ustvarjalno igral ter radoživo prestopal meje pričakovanega: marsikatera njegova pesem je humorna, bralki in bralcu pa ponudi marsikatero presenetljivo sprevrnitev. Da Slamnig ni dolgočasen pesnik, lahko poslušalke in poslušalci slišijo v pogovoru Marka Golje s Petrom Svetino, ki se včasih namuzne, drugič nasmeji, skratka, ko pripoveduje o hrvaškem pesniku in svoji prevajalski izkušnji, še kako oživi. Za nameček pa prebere kar nekaj Slamnigovih pesmi. Nikar ne zamudite.

Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je leta 2019 objavila roman Beatin dnevnik pesnice in pisateljice Luize Pesjak v znanstveno-kritični izdaji ter s tehtno uvodno študijo. K avtorici prvega slovenskega dnevniškega romana se je dr. Urška Perenič vrnila z monografijo Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja, objavljeno pri Celjski Mohorjevi družbi. Več o avtorici, njeni usodi v literarni zgodovini in njeni poeziji za mladino ter bidermajerju pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, z glasbeno opremo pa spomnimo, da je Luiza Pesjak avtorica libreta za opero Gorenjski slavček. Nikar ne zamudite.

Pisatelj Lenart Zajc si je z romanom Odred zadal zahtevno nalogo: pisati o človeški, intimni, kljubovalni, uporniški, vojaški, pogumni, srčni in zgodovinski izkušnji generacije, ki ni njegova generacija, ampak generacija mladih ljudi, ki se je leta 1941 uprla okupatorju. Njegov roman Odred (izšel je pri založbi Litera) je namreč vojni, še natančneje partizanski roman, galerija prepričljivih in živih človeških usod. Več o romanu in še čem pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (izdaja jo Društvo za teoretsko psihoanalizo) objavila novo knjigo z naslovom Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa in v njej razvila drugačno interpretacijo Sofoklejevega teksta, s katero se je odmaknila od abstraktnega univerzalizma tradicionalnih interpretacij. Več o tematiki, pa tudi o Assangeu in izbrisanih pove avtorica v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pesnik, esejist, prevajalec, urednik in založnik Primož Čučnik je v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil novo pesniško zbirko z naslovom Niti v sanjah. Več o zbirki, njeni zasnovi, pa tudi o pesmi z ustreznim naslovom Tok pove v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Študija z naslovom Podobe nestrinjanja in s podnaslovom Politični grafiti in street art postsocialistične tranzicije ter s kopico fotografij grafitov in street arta ni prva monografija o sodobni urbani vizualni kulturi na Slovenskem, je pa zagotovo zelo temeljito in sistematično delo. Monografijo je napisal kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki ga (to pove v intervjuju z Markom Goljo) privlačijo robovi. Grafiti (in street art) zagotovo sodijo v takšno robno subkulturo. Mnogi grafiti nastanejo čez noč in hitro izginejo, mnogi mimoidoči jih niti ne opazijo, toda zagotovo so samosvoj medij, ki omogoča njihovim ustvarjalcem sugestivno in izzivalno izražanje političnih stališč. Več o monografiji (objavljeni pri Mladinski knjigi), njeni metodologiji in pomembnejših ugotovitvah, pove dr. Mitja Velikonja v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Gledališka režiserka Ivana Djilas je pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

Pesnik Aljaž Primožič je svojo pesniško prvenko Čisto potiho objavil v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Naslov je programski – pesnik namreč v svojih pesmih zapisuje intimne trenutke, doživetja, reminiscence in razpoloženja. Več o svoji poeziji pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi in tako najlepše približa poslušalki in poslušalcu svojo poezijo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je v svojem tretjem romanu Križci, krožci (objavljenem pri založbi Goga), ustvarila psihološko pretanjeno podobo ženske, ki se ji ob razpadanju zakona spodmikajo tla pod nogami. Toda ker gre za ločitev lezbičnega para, ki ima hčer, je psihološki roman tudi političen, oziroma kot poudari pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, ji je ugotovitev Osebno je politično zelo blizu. Spremembe, ki jih doživlja romaneskna junakinja Giga, je pisateljica sugestivno ubesedila ¬– tako kot se spreminja Gigino življenje, se spreminja tudi njena govorica. Predvsem pa se je pisateljica odločila za nelinearno pripoved, za vzvraten pogled. Njena Giga je tako na začetku romana v hudi krizi, nakar bralka in bralec spoznavata, kako je prišla vanjo, kako se je zgodba razvijala oziroma začela. To pa še ni vse: pisateljica tudi prebere odlomka iz romana in tako lepo ponazori svoje odgovore. Nikar ne zamudite.

David Zupančič je po poklicu zdravnik, po duši pa tudi pisatelj. Njegovo literarno prvenko Življenje v sivi coni (Mladinska knjiga) so obiskovalke in obiskovalci 38. Slovenskega knjižnega sejma v spletnem glasovanju izbrali za naj knjigo leta 2022. Nagrajena knjiga o življenju in napornem delu zdravnika v dneh in mesecih epidemije pritegne z osebno intonirano in razumljivo, tudi blagohumorno pripovedjo, za nameček pa je avtor nekoliko opisal tudi svojo očetovsko izkušnjo. To pa še ni vse: avtor argumentirano in slikovito pojasni, zakaj je počitek presneto pomemben. Več o knjigi in še čem pove David Zupančič v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Dr. Alojzija Zupan Sosič je s svojo literarnovedno monografijo Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil (Litera, 2022) napisala zelo dragoceno knjigo. Precej strani posveti branju, natančneje: literarnemu bralcu, pa literarni interpretaciji in čustvom, v drugem delu pa interpretira nekaj literarnih tekstov in na koncu odgovori na vprašanje, ali jo moti, da slovenske dijakinje in dijaki doslej še niso pisali maturitetnega eseja o literarnem delu, ki bi ga napisala slovenska avtorica v slovenščini. Nikar ne zamudite.

Ian Fleming je leta 1955 objavil svoj tretji roman o Jamesu Bondu. Roman Moonraker je precejšnje presenečenje. Dogaja se zgolj v Veliki Britaniji, znameniti tajni agent z licenco za ubijanje pa se spopade s premožnim poslovnežem Hugom Draxom, ki si kupi mesto v smetani britanske družbe z vesoljskim projektom (vam zveni sodobno?). Odlično spremno besedo k prevodu, objavljenem v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, je napisal Marcel Štefančič, jr. Več o Bondu, Jamesu Bondu pove prevajalka in pisateljica Maja Novak. Nikar ne zamudite.

Zbornik z naslovom Zapuščina miru in resnice ima zgovoren podnaslov Študije o življenju in delu Mahatme Gandhija. Dvojezični zbornik (v njem sodelujejo tuji in domači avtorji) je izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, uredila ga je dr. Nina Petek. Ob razpravah je vanj uvrstila tudi odlomke iz Gandhijeve Avtobiografije in njegove fotografije. Več o zborniku, predvsem pa o Gandhiju in njegovi živeti resnici, pripovedujeta dva izmed avtorjev v zborniku objavljenih študij, dr. Nina Petek in dr. Andrej Ule, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zaherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Petinsedemdeset listov je natančen naslov. Po smrti literarnega zgodovinarja Bernarda de Falloisa je arhiv Francoske narodne knjižnice leta 2018 dobil Proustov rokopis (75 listov), zapiske, ki predstavljajo zametek pisateljevega romanesknega cikla Iskanje izgubljenega časa. Proustovi zapiski so pred kratkim izšli pri založbi Beletrina z izčrpno in odlično spremno besedo prevajalke, pisateljice in literarne zgodovinarke dr. Katarine Marinčič. Nikar ne zamudite pogovora z njo.

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da je bil peti avgust tisti dan, ko se je moj svet pričel sesedati. Tako začne Simona Klemenčič, jezikoslovka in pisateljica, svoj prvi roman Hiša brez ogledal (objavljen pri Literi), rezko distopijo, v kateri se svet spreminja na slabše iz vrstice v vrstico, iz poglavja v poglavje do … konca. Spremenila se je klima (nastopila je dolga polarna zima), namesto v sedanji državi pa ljudje živijo v katoliški, natančneje klerikalni federaciji petih nekoč suverenih držav. Te tektonske družbene in naravne spremembe pisateljica zelo spretno in diskretno odmerja, kajti njeno romaneskno junakinjo Suzano, tudi prvoosebno pripovedovalko, bolj vznemirja družinsko življenje (prihod tašče) kot rastoči fašizem. Tako je Simona Klemenčič napisala zelo berljiv in vznemirljiv roman, več o njem pa pove v oddaji Izšlo je. Z njo se pogovarja Marko Golja.

Letošnja Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in nagrajeno pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem Nataša Velikonja pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj svojih pesmi.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Založba ZRC sta pred časom objavila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, njegov prvi zvezek, ki razlaga besede od A do D. Več o slovarju bo povedala sourednica in soavtorica dr. Andreja Legan Ravnikar v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Kot že 60. knjiga v zbirki Labirinti (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla biografija Franza Kafke spod peresa njegovega dolgoletnega prijatelja, književnika in politika Maxa Broda. Biografija ponuja verjetno najnatančnejši prikaz Kafkovega življenja, hkrati pa ponuja podobo pisatelja, ki bo za marsikatero bralko in bralca zagotovo presenetljiva. Več o knjigi, Kafki in Brodu pove prevajalec in pisec spremne besede dr. Tomo Virk v pogovoru z Markom Goljo za oddajo/podkast Izšlo je. Nikar ne zamudite.

V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista/filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.

Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite.

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite.

Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite.

Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andrej Morovič (1960-2022) je bil odličen pisatelj, bil pa je tudi mirovnik, aktivist, organizator, popotnik, avtor dokumentarnih filmov, fotograf in še kaj. Pisatelju v poklon vas vabimo k poslušanju pogovora, ki je bil prvič predvajan 11. decembra 2008. Takrat se je Marko Golja pogovarjal s pisateljem o njegovi pripovedni zbirki Okoliščine in njegovem romanu Progres, predvsem pa je pisatelj več povedal o svojem pripovednem jeziku in domnevno avtobiografskem statusu svoje proze. Nikar ne zamudite.

Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite. Foto: Nejc Fon / Cankarjeva založba

V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite.

Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite.

Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Roman je bil izziv za avtorja in je izziv za bralcaDavorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.Pesmi o nasilju nad manjšinoBrane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.

Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.Kratek, a zgoščen in natančen romanPisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.Zanimiv roman pogumne pisateljicePisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji). Pripoved, tekst, roman, ki je pesemDušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).

Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.Zbirka odličnih nekoliko daljših kratkih zgodbPisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.

Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.Ob prazniku delaPrevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.

Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Poglobljeno o sodobnem dogajanju v družbiDr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.Znanstvena monografija o čustvihDr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.

Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je med drugim hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite. Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnostiMonografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.

Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem (nekateri so osrednji liki, drugi bolj statisti) oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, pa tudi velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek. Avtorica fotografije je Alenka Slavinec.Povezati preteklost, sedanjost in prihodnostTretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem - nekateri so osrednji liki, drugi spet bolj ko ne statisti - oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek.

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.V romanu so bolečina, pogum, izpoved, premislek, kritičnost … enoPisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Psihološka kriminalka? Nekoliko. Avtorsko dejanje? Zagotovo.Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite. Pisatelj pripoveduje o svojem četrtem romanuV Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.

Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja; v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).Še kako zanimiva monografija o manj znani Plečnikovi mojstroviniCerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja, v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).

Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Izjemno pripovedno zbirko je poslovenila Varja Balžalorsky AntićAleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Pripovedna zbirka je z eno besedo Prepričljiva, z dvema Kakšna prvenka, s tremi Vredna vaše pozornosti.Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril psihološko pretanjeno študijo, vanjo pa je vpisal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat. Nikar ne zamudite. Prepričljiv psihološki romanPisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril pretanjeno psihološko študijo, vanjo pa je vtkal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat. Nikar ne zamudite.

Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite."To poezija je za dva."Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne, skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne … (Simona Semenič)… skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri. Pohlep kapitala ni nič človeškega, med drugim pove izjemni pesnik, esejist in pisateljV letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in pojutrišnjim.

Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog) in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. O pisatelju, usodi literarnega kanona in nekoliko tudi o diktatu obletnic, za piko na i pa še priporočilo za branjeDr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka  in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin  nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog)  in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite. Pesnica predstavlja svojo sedmo pesniško zbirko, hvalnico ljubezni.Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.

Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.Dokaz, da je priljubljeni pisatelj pri dopolnjenih osemdesetih letih in čez v dobri pripovedni formiTone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.

Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Avtor je med pripravo knjige odkril dvajset do takrat še neznanih izvodov protestantskih knjig.Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Knjiga, ki bi jo morali prebrati pred volitvamiDr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.    

V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite."Vse", kar ste želeli vedeti o kartuziji Jurklošter, pa niste vedeli, koga bi vprašali.V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.  

Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.) Ta veseli dan kulture se letos začenja že 2. septembra ob 17. uri z oddajo Izšlo je in s simpatičnim pesnikom v glavni vlogiPesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)

Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Čeprav zveni naslov romana precej bojevito, je glavna značilnost romana njegov blagi humor.Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.O velikem pisatelju razmišljata literarna teoretičarka dr. Alenka Koron in polihistor ddr. Igor Grdina200. obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je kar nekaj založb zaznamovalo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.

Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Takole slišal sem vse to,/ kar sta se pogovarjala/ bog Kršna in pa Ardžuna, in čudovito je bilo, da me kar zona je obšla. (Bhagavadgita XVIII.74)Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita; Onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Zmaj je jezik, kratek ogenj,/ skloni se in pridi podenj./ Zmaj je voda iz nebes. / Zmaj je kača iz peres./ Zmaj podoba stare kače,/ svet vrti povsem drugače.// Damjan J. OvsecPesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.O najnovejšem almanahu (in še čem)Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.O vsestranskem umetniku, razstavi v Narodni galeriji in spremnem katalogu pripoveduje njegova urednica in soavtorica dr. Alenka SimončičHinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Roman o odkrivanju resnice o ukradenih otrocihPisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite. Nova avtorica žanrske literature se predstavi: suvereno in prepričljivo V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne. Avtorica je ponovno dokazala, da je mojstrica kratke zgodbe Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.  

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Od naslovne podobe, objavljene poezije in do sklepnega eseja – najmanjšega dvoma ni, čigavo knjigo imamo v rokah Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite. Pisateljica, glasbenica, publicistka in sociologinja je ponovno dokazala, da je – pesnicaNina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.

Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledile, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.Zrel roman zrelega pisateljaPri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledila, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.  

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. V odličnem prevodu Barbare Šega ČehKlasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.V spomin na preminulega pesnikaNekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.

Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Berljiv roman o spremembiPisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske  literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V minulih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. … je predzgodba k Medsočju, poudari med drugim pisatelj.Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V preteklih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.Zgodba o spremembi, krizi in novem začetku… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.… je naslov najkrajše zgodbe v zbirki kratkih zgodb (s pogosto presenetljivimi preobrati)Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kar pet svojih zgodb, kratkih, seveda.

Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Zgodba iz osemdesetihZ desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je  pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.Dokaz, da pisateljica obvlada žanr.Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.Buden je tisti, ki uzre celoto, med drugim zapiše pesnica v svoji četrti pesniški zbirki.Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.Monografija ima podnaslov Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižjaTomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.Največje presenečenje med letošnjimi nominacijami za kresnikaVincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje.  Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite. O romanu pripoveduje in razmišlja Alenka Urh, literarna kritičarka in avtorica spremne besede.Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.

Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Pesnik se predstavi kot pisateljIvo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite. Pesniška zbirka ima tri cikle in toliko je v pogovoru morda tudi zastranitev, na koncu pa sledi še presenečenje.Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite. Na fotografijah demonstracij Toneta Stojka ne boste našli. Toda brez njega ne bi videli pomembnega dela slovenske zgodovine.Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.  

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Ta roman je bil zame velik eksperiment, med drugim pove avtor.Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sestavil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite. Meni je ta čas [epidemije] soočenje same s seboj in soočenje s svojim minulim časom, pove pesnica. Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Mladinski knjigi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.