Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, direktor Cipre dr. Matej Cepin, podpredsednik planinske zveze mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Opozorili smo na najzanimivejša ozvezdja v tem času. Vzpodbuditi in navdušiti želimo poslušalce, da se odpravijo iz urbanih krajev in uživajo ob raziskovanju iz preteklosti v sedanjost. Povabili smo, da si opazovanja in razmišljanja poslušalci zabeležijo in jih pošljejo (bodisi na elektronski naslov: [email protected] ali po klasični pošti na Radio Ognjišče, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid. Seveda nismo pozabili na Perzeide in na septembrski Festival znanosti.

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.

Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: [email protected] do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!

Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

Doživetja narave so nas odpeljala na tekmovalne turne smuči, slišali ste utrinke iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki se je odvilo Šenčurju, spomnili pa smo se tudi odličnega alpinista povojne generacije Rada Kočevarja, ki se je v 96. letu poslovil minuli četrtek. 

V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj... 

V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.

V Doživetjih narave smo odkrivali zgodbo ženske z izjemnim značajem, mnogimi talenti in znanji. Mira Marko Debelak-Deržaj se je s svojimi dosežki zapisala v zgodovino slovenskega in svetovnega alpinizma. Približala nam jo je avtorica nagrajene slikanice Natalija Štular.

Govorili smo o čudovitih fotografijah, ki polnijo družbena omrežja in njihovih avtorjih - planinskih influenserjih. O tem so svoje poglede razgrnili trije gostje: antropolog dr. Dan Podjed, gorski reševalec Matjaž Šerkezi in vodnica Zdenka Mihelič.

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Stalnica petkovega popoldanskega programa so Doživetja narave. Najprej ste slišali, kakšne spremembe prinaša za planince projekt Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala, kjer že dva meseca hodita po Veliki himalajski poti. 

Prvi del smo posvetili spominu na planinskega in alpinističnega kronista Francija Savenca, ki se je konec oktobra poslovil v 89. letu starosti. Nadaljevanje pa nas je odpeljalo v Karnijske Alpe, po t.i. ferati smo se z avtorjema enciklopedije o Karnijcih, zakoncema Habjan, vzpeli na Monte Zermulo.

V odmev na poletno mednarodno astronomsko olimpijado smo gostili najboljšega mladega astronoma na svetu Petra Andolška in njegovega profesorja na Gimnaziji Bežigrad Sebastjana Zamudo. Beseda je tekla tako o pripravah in delu z mladimi, ki jih zanima astronomija, kot o samem poteku tekmovanja in vzdušju na Poljskem.

V odmev na poletno mednarodno astronomsko olimpijado smo gostili najboljšega mladega astronoma na svetu Petra Andolška in njegovega profesorja na Gimnaziji Bežigrad Sebastjana Zamudo. Beseda je tekla tako o pripravah in delu z mladimi, ki jih zanima astronomija, kot o samem poteku tekmovanja in vzdušju na Poljskem.

Tudi Slovenci imamo pomembnega polihistorja, ki ga lahko brez pomislekov postavimo ob bok velikemu Carlu Linneju. Ker so letos minila okrogla tri stoletja od rojstva Janeza Antona Scopolija, smo se mu posvetili v Doživetjih narave. Naša gosta sta prišla iz Botaničnega vrta v Ljubljani: raziskovalka dr. Blanka Ravnjak in vodja dr. Jože Bavcon.

Tokrat smo posvetili pozornost več tematskim potem. Najprej smo se poglobili v ozadje nastanka Poti cistercijanov, ki so jo v drugi polovici septembra 2023 odprli v Stični. Naša sogovornika sta bila direktorica Muzeja krščanstva Nataša Polajnar Frelih in kustos Luka Mlekuž. Nato pa smo pohodniški korak naravnali na Riklijevo poti in nazadnje pogledali še v Posočje, kjer se je odvil pohodniški festival. 

V oddaji smo se tokrat podali v podzemlje Litije. Ste vedeli, da so tam rudarili že pred 4000 leti? Rudnik Sitarjevec sodi med polimineralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo. Po rudniških rovih nas je vodila vodnica Barbara Hauptman, z dr. Borutom Stojilkovićem pa smo spregovorili tudi o pomenu geopestrosti v Sloveniji.

V oddaji smo se tokrat podali v podzemlje Litije. Ste vedeli, da so tam rudarili že pred 4000 leti? Rudnik Sitarjevec sodi med polimineralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo. Po rudniških rovih nas je vodila vodnica Barbara Hauptman, z dr. Borutom Stojilkovićem pa smo spregovorili tudi o pomenu geopestrosti v Sloveniji.

Z nami je bila Jana Remic, ki jo bralci Planinskega vestnika dobro poznajo po njenih zapisih. Družina in gore sta njeni največji ljubezni in oboje je delila tudi v knjigi, ki je nedavno izšla pri planinski založbi. 

Z nami je bila Jana Remic, ki jo bralci Planinskega vestnika dobro poznajo po njenih zapisih. Družina in gore sta njeni največji ljubezni in oboje je delila tudi v knjigi, ki je nedavno izšla pri planinski založbi. 

Naš gost je bil dolgoletni profesor fizike in mentor astronomskih krožkov na Vegovi srednji šoli v Ljubljani Rasto Snoj. Povod za vabilo pred naš mikrofon je pravkar izdani učbenik Astronomija za gimnazije, ki bo zapolnil praznino na tem področju - zadnji je namreč izšel pred več kot pol stoletja. V oddaji smo napovedali tudi delni Lunin mrk konec oktobra.

Naš gost je bil dolgoletni profesor fizike in mentor astronomskih krožkov na Vegovi srednji šoli v Ljubljani Rasto Snoj. Povod za vabilo pred naš mikrofon je pravkar izdani učbenik Astronomija za gimnazije, ki bo zapolnil praznino na tem področju - zadnji je namreč izšel pred več kot pol stoletja. V oddaji smo napovedali tudi delni Lunin mrk konec oktobra.

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Dandanes je to prej izjema kot pravilo. Tik pred začetkom letošnjega Tedna mobilnosti smo v Doživetjih narave spregovorili o problematiki javnega prevoza na eni strani in vedno bolj nepretočnega prometa na drugi strani. Z nami je dober poznavalec tega področja geograf dr. Matej Gabrovec.

Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Dandanes je to prej izjema kot pravilo. Tik pred začetkom letošnjega Tedna mobilnosti smo v Doživetjih narave spregovorili o problematiki javnega prevoza na eni strani in vedno bolj nepretočnega prometa na drugi strani. Z nami je dober poznavalec tega področja geograf dr. Matej Gabrovec.

V oddaji smo podoživeli letošnje kolesarsko romanje po jugovzhodnem delu Slovenije s pomočjo sogovornikov - domačinov, ki so orisali značilnosti tako naravnih danosti kot aktualnih družbenih razmer. V Doživetjih narave smo se odpravili na Dolenjsko in v Belo krajino.

V oddaji smo podoživeli letošnje kolesarsko romanje po jugovzhodnem delu Slovenije s pomočjo sogovornikov - domačinov, ki so orisali značilnosti tako naravnih danosti kot aktualnih družbenih razmer. V Doživetjih narave smo se odpravili na Dolenjsko in v Belo krajino.

Spregovorili smo o 29. Festivalu znanosti, ki se bo odvijal konec septembra v Ljubljani. Letošnji moto festivala: vesolje – Zemlja – ljudje. Naš gost je bil predsednik Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal. Nismo pozabili na letošnje Perzeide, pogledali pa smo tudi med jesenske dogodke na nebu.

Spregovorili smo o 29. Festivalu znanosti, ki se bo odvijal konec septembra v Ljubljani. Letošnji moto festivala: vesolje – Zemlja – ljudje. Naš gost je bil predsednik Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal. Nismo pozabili na letošnje Perzeide, pogledali pa smo tudi med jesenske dogodke na nebu.

V Doživetjih narave smo vstopili v literarni svet furlanskega alpinista, pisatelja in kiparja v lesu, ki živi in deluje v alpski dolini Vajont. Mauro Corona je preplezal več kot tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in kot eden uspešnejših italijanskih sodobnih pisateljev objavil več kot trideset knjižnih del. Naš gost je bil prevajalec in filozof Jernej Šček, ki se je z njim tudi osebno srečal.

V Doživetjih narave smo vstopili v literarni svet furlanskega alpinista, pisatelja in kiparja v lesu, ki živi in deluje v alpski dolini Vajont. Mauro Corona je preplezal več kot tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in kot eden uspešnejših italijanskih sodobnih pisateljev objavil več kot trideset knjižnih del. Naš gost je bil prevajalec in filozof Jernej Šček, ki se je z njim tudi osebno srečal.

V oddaji smo se po velikonočni nesreči pod Mojstrovko dotaknili aktualnega vprašanja usposobljenosti vodenja v naših gorah, spomnili smo se tudi jezikoslovca, prevajalca in gorskega romantika dr. Stanka Klinarja, ki je odšel na svoj zadnji vzpon v večno domovino. Povabili pa smo tudi k opazovanju narave s posebnim izzivom.

V oddaji smo se po velikonočni nesreči pod Mojstrovko dotaknili aktualnega vprašanja usposobljenosti vodenja v naših gorah, spomnili smo se tudi jezikoslovca, prevajalca in gorskega romantika dr. Stanka Klinarja, ki je odšel na svoj zadnji vzpon v večno domovino. Povabili pa smo tudi k opazovanju narave s posebnim izzivom.

Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)

Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)

V oddaji je na veliki petek bil naš gost velik ljubitelj narave, ki Stvarstvo doživlja skozi fotografski objektiv. Cistercijan p. Branko Petauer pravi, da pri fotografiranju narave spoznava, koliko domišljije je imel Bog pri ustvarjanju. Osebna zgodba stiškega župnika je zgodba sprejemanja križa in dokaz, da darovano trpljenje ima smisel. 

V oddaji je na veliki petek bil naš gost velik ljubitelj narave, ki Stvarstvo doživlja skozi fotografski objektiv. Cistercijan p. Branko Petauer pravi, da pri fotografiranju narave spoznava, koliko domišljije je imel Bog pri ustvarjanju. Osebna zgodba stiškega župnika je zgodba sprejemanja križa in dokaz, da darovano trpljenje ima smisel. 

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

V oddaji smo se pred svetovnim dnem vode zavrteli v vodnem krogu. Vodil nas je tako površinski kot podzemni tok sestre vode, ki mnogo koristi ponižna, dobra in čista. Z nami je bil hidrolog z agencije za okolje Janez Polajnar.

V oddaji smo se pred svetovnim dnem vode zavrteli v vodnem krogu. Vodil nas je tako površinski kot podzemni tok sestre vode, ki mnogo koristi ponižna, dobra in čista. Z nami je bil hidrolog z agencije za okolje Janez Polajnar.

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

V lov na komete smo se podali v tokratnih Doživetjih narave. Prvi petek v mesecu prinaša Zanimivosti nočnega neba, v njih pa smo tokrat gostili astrofotografa in ljubitelja kometov Roka Palčiča. Aktivno je vpet tudi v zgodbo observatorija Rezman, kjer že 24 let opazujejo, raziskujejo, odkrivajo in fotografirajo skrivnosti nočnega neba.

V lov na komete smo se podali v tokratnih Doživetjih narave. Prvi petek v mesecu prinaša Zanimivosti nočnega neba, v njih pa smo tokrat gostili astrofotografa in ljubitelja kometov Roka Palčiča. Aktivno je vpet tudi v zgodbo observatorija Rezman, kjer že 24 let opazujejo, raziskujejo, odkrivajo in fotografirajo skrivnosti nočnega neba.

V oddaji smo se v okviru cikla oddaj, ki jih načrtujemo v letošnjem letu, podali v mestne gozdove. Začeli smo z aktualno tematiko, ki dokazuje, da je okoljevarstvo kompleksna in multidisciplinarna veda. Pogledali smo v ozadje načrtovanega poseka več sto dreves na Rožniku. Z nami je bil vodja območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Viktor Miklavčič.

V oddaji smo se v okviru cikla oddaj, ki jih načrtujemo v letošnjem letu, podali v mestne gozdove. Začeli smo z aktualno tematiko, ki dokazuje, da je okoljevarstvo kompleksna in multidisciplinarna veda. Pogledali smo v ozadje načrtovanega poseka več sto dreves na Rožniku. Z nami je bil vodja območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Viktor Miklavčič.

V oddaji so se predstavile Mojstranške veverice - prejemniki priznanja za življenjsko delo v alpinizmu. Nekateri člani te skupine so nas popeljali v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je v Mojstrani pisalo pomembno obdobje slovenskega alpinizma. Ob koncu Festivala gorniškega filma pa smo posvetili pozornost tudi letošnjim nagrajenim filmom.

V oddaji so se predstavile Mojstranške veverice - prejemniki priznanja za življenjsko delo v alpinizmu. Nekateri člani te skupine so nas popeljali v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je v Mojstrani pisalo pomembno obdobje slovenskega alpinizma. Ob koncu Festivala gorniškega filma pa smo posvetili pozornost tudi letošnjim nagrajenim filmom.

V oddaji ste izvedeli, kakšna bo vsebina 17. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, pozornost pa smo posvetili tudi velikemu Slovencu Valentinu Staniču, od čigar rojstva bo minilo 249 let. 

V oddaji ste izvedeli, kakšna bo vsebina 17. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, pozornost pa smo posvetili tudi velikemu Slovencu Valentinu Staniču, od čigar rojstva bo minilo 249 let. 

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Vzgibi in načini zahajanja v gorski svet se dandanes močno razlikujejo od tistih nekoč. O objavljanju fotografij in različnih (dez)informacij o razmerah v gorah na družbenih omrežjih smo govorili tokrat. Kdo so planinski influencerji in kaj vse so pripravljeni prehoditi za dober selfi? V naši družbi so bili gorski reševalec Matjaž Šerkezi, antropolog dr. Dan Podjed, ljubiteljica gora in vodnica Zdenka Mihelič.

Vzgibi in načini zahajanja v gorski svet se dandanes močno razlikujejo od tistih nekoč. O objavljanju fotografij in različnih (dez)informacij o razmerah v gorah na družbenih omrežjih smo govorili tokrat. Kdo so planinski influencerji in kaj vse so pripravljeni prehoditi za dober selfi? V naši družbi so bili gorski reševalec Matjaž Šerkezi, antropolog dr. Dan Podjed, ljubiteljica gora in vodnica Zdenka Mihelič.

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom. 

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom. 

V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)

V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)

Naš gost je bil brezovški župnik Jožef Pôje, velik ljubitelj narave in strasten padalec. Adventni čas je primerjal s hojo na goro: Vsak teden smo višje. Po četrti adventni nedelji samo še do vrha, potem pa človek odleti v skrivnost svetega večera. Poletel je že s številnih slovenskih in tujih vrhov, tudi z Mont Blanca. 

Naš gost je bil brezovški župnik Jožef Pôje, velik ljubitelj narave in strasten padalec. Adventni čas je primerjal s hojo na goro: Vsak teden smo višje. Po četrti adventni nedelji samo še do vrha, potem pa človek odleti v skrivnost svetega večera. Poletel je že s številnih slovenskih in tujih vrhov, tudi z Mont Blanca. 

Kako in s kakšno opremo začeti s turnim smučanjem? Naš sogovornik je bil vaditelj turnega smučanja Luka Kovačič. Nekaj svojih dogodivščin iz gorskega sveta je z nami delil gorski reševalec Jani Bele, gostili pa smo tudi skavte, ki v teh dneh prinašajo betlehemsko luč miru. Bodo njen plamen ponesli tudi na Kredarico? Prisluhnite.

Kako in s kakšno opremo začeti s turnim smučanjem? Naš sogovornik je bil vaditelj turnega smučanja Luka Kovačič. Nekaj svojih dogodivščin iz gorskega sveta je z nami delil gorski reševalec Jani Bele, gostili pa smo tudi skavte, ki v teh dneh prinašajo betlehemsko luč miru. Bodo njen plamen ponesli tudi na Kredarico? Prisluhnite.

Tokrat so se nam pridružili trije osnovnošolci in njihov mentor Damjan Kobale iz Osnovne šole Hajdina. Na daljavo so se povezali z ogromnim teleskopom v čilski puščavi Atacama in posneli dih jemajoče fotografije. Spregovorili pa smo tudi o projektu GoChile, pa tudi o nedavnem sončevem mrku in Geminidih.

Tokrat so se nam pridružili trije osnovnošolci in njihov mentor Damjan Kobale iz Osnovne šole Hajdina. Na daljavo so se povezali z ogromnim teleskopom v čilski puščavi Atacama in posneli dih jemajoče fotografije. Spregovorili pa smo tudi o projektu GoChile, pa tudi o nedavnem sončevem mrku in Geminidih.

Legendo o Zlatorogu najbrž poznamo vsi. Njeno globoko sporočilo se dotika tudi nosilca zgodbe, ki sicer v resničnem svetu nima zlatih rogov, je pa ta mogočna visokogorska žival pri nas ogrožena. V oddaji ste izvedeli, zakaj alpski kozorog pri nas (še) ni domorodna vrsta in kaj bi ji ta status prinesel. Z nami sta bila dr. Andreja Nev Repé iz Zavoda za gozdove in dr. Borut Tóškan iz Inštituta za arheologijo.

Legendo o Zlatorogu najbrž poznamo vsi. Njeno globoko sporočilo se dotika tudi nosilca zgodbe, ki sicer v resničnem svetu nima zlatih rogov, je pa ta mogočna visokogorska žival pri nas ogrožena. V oddaji ste izvedeli, zakaj alpski kozorog pri nas (še) ni domorodna vrsta in kaj bi ji ta status prinesel. Z nami sta bila dr. Andreja Nev Repé iz Zavoda za gozdove in dr. Borut Tóškan iz Inštituta za arheologijo.

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt. 

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt. 

Tokrat smo odprli vprašanje vpliva rekreacije na okolje. Človek s svojimi prostočasnimi dejavnostmi hote ali nehote posega v naravni prostor in ga spreminja. Kakšno obremenitev predstavljajo hoja, tek, kolesarjenje in kako jo spremljati ter usmerjati? Z nami so bili dr. Andrej Verlič iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter dr. Krištof Oštir in dr. Jernej Tekavec iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Tokrat smo odprli vprašanje vpliva rekreacije na okolje. Človek s svojimi prostočasnimi dejavnostmi hote ali nehote posega v naravni prostor in ga spreminja. Kakšno obremenitev predstavljajo hoja, tek, kolesarjenje in kako jo spremljati ter usmerjati? Z nami so bili dr. Andrej Verlič iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter dr. Krištof Oštir in dr. Jernej Tekavec iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

V tokratni oddaji smo raziskovali nočno nebo s pomočjo oddaljenega teleskopa v Čilu. Dijaka gimnazijskega programa Srednje šole Slovenska Bistrica Hana Brumec in Damjan Dovnik sta predstavila meritve spreminjanja sija oddaljene zvezde v Orionu. Z nami je bil tudi njun mentor mag. Marko Žigart.

V tokratni oddaji smo raziskovali nočno nebo s pomočjo oddaljenega teleskopa v Čilu. Dijaka gimnazijskega programa Srednje šole Slovenska Bistrica Hana Brumec in Damjan Dovnik sta predstavila meritve spreminjanja sija oddaljene zvezde v Orionu. Z nami je bil tudi njun mentor mag. Marko Žigart.

V tokratni oddaji ste lahko ujeli delček Kristalov sreče. Gre za povsem svežo avtobiografijo legende slovenskega alpinizma Andreja Štremflja. Tik pred izidom knjige smo ga povabili pred mikrofon: zaupal nam je, kje in kako je knjiga nastajala, slišali ste tudi nekaj odlomkov in razmišljanje o poti, ki je pustila sledove tudi v svetovnem alpinizmu. 

Pisana kot jesensko listje so prišla tokratna Doživetja narave z zgodbami iz narave, opozorilom o razmerah v visokogorju in informacijo o jesenskem obratovanju planinskih koč. Ob polstoletnem jubileju Makaluja smo pogledali tudi v Himalajo in čestitali dobitniku najprestižnejšega - zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. 

Prejšnji teden smo obeležili prvi mednarodni dan geopestrosti, v Doživetjih narave pa smo tokrat obiskali pravo vročo točko geopestrosti pri nas - Dolžanovo sotesko. Slišali ste, zakaj je tako dragocena in kako se v njej kaže velika raznolikost neživega dela narave.

S spomini na poletne uspehe smo se v Doživetjih narave najprej odpravili v Gruzijo, kjer je slovenska ekipa petih dijakov na mednarodni astronomski olimpijadi žela izjemen uspeh: zlato, dvakrat srebro in bron ter pohvala. Naša gosta sta bila astrofizičarka in mentorica dr. Dunja Fabjan ter srebrni Vid Kavčič. Opozorili smo na delni Sončni mrk in spodbudili k opazovanju Merkurja v jutranjih urah. 

Doživetja z res dolge poti je tokrat prinesel Oliver Tič oziroma Oli the walker. V treh letih je prehodil več kot 25 tisoč kilometrov od Patagonije na jugu do Aljaske na severu. Ob koncu letošnjega poletja se je vrnil v domov v Slovenske Konjice, kamor pa ni prišel sam. Prisluhnite zanimivim zgodbam svetovnega popotnika.

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.

V Doživetjih narave smo se tokrat posvetili pticam, ki jih naša gosta dobro poznata, saj jih opazujeta že od otroških let. Svoje zanimanje za ornitologijo širita na področje varovanja narave tudi s pomočjo glasbe. Luka in Nejc Poljanec sta bila gosta, pomudili pa smo se tudi pri kolesarskih doživetjih, ki smo jih pravkar nabirali radijski sodelavci na romanju po delu Notranjske in na Vipavskem.

Prva Doživetja narave v novem mesecu so bila posvečena pogledu v nočno nebu in pravcati raziskavi letošnjega maturanta Dejana Kokanovića. S pomočjo velikega teleskopa v Čilu je namreč opazoval eksoplanet WASP-19b. V oddajo smo povabili tudi njegovega mentorja prof. Romana Ocvirka iz I. gimnazije Celje. 

V poletnih Doživetjih smo tokrat podelili namig za čudovit krožni izlet v Karavanke - morda ga lahko izpeljete še v zadnjem avgustovskem koncu tedna. Pogledali pa smo tudi v začetek septembra, ko bo Slovenijo obiskal legendarni alpinist Reinhold Messner.

Tokrat smo obudili spomine na alpinistično legendo, naš gost je bil plezalni sopotnik Nejca Zaplotnika Tone Perčič, povabili pa smo tudi na alpinistični tabor Nejca Zaplotnika, ki bo prihodnji konec tedna na Ledinah. 

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

V avgustovskem pogledu med zanimivosti nočnega neba ste slišali komentar na prve barvne fotografije teleskopa James Webb, nad katerimi so navdušeni tudi v vatikanskem observatoriju. Minilo je deset let od odkritja Higgsonovega buzona, enega od osnovnih delcev, slovenski satelit Trisat-R pa je uspešno poletel v orbito.

Kadar človeka nekaj močno nagovori, si to želi deliti z drugimi. Prostovoljci z velikim srcem že nekaj časa pomagajo invalidom pri odkrivanju čarov planinskega sveta. Kaj začuti slep človek v gorah in kako se sploh znajde sredi klinov in jeklenic? V tokratnih Doživetjih je bila naša gostja nekdanja paraatletinja, zdaj pa paraplezalka Jana Führer. Samo v letošnjem juliju je v skupini Odločen korak prehodila 90 km slovenske transverzale! 

V naslednjih tednih bo v naših gorah vse več domačih planincev. Z množičnostjo se poveča tudi število nesreč, te pa, kot vemo, nikoli ne počivajo. Ker je 6. julija minilo okroglih 200 let od prvega reševanja s Triglava, smo se posvetili zgodbam gorskih reševalcev, ki jih prinaša nov obsežen zbornik Gorske reševalne zveze. Predstavil nam ga je urednik Vladimir Habjan.

Tokrat smo v poletnih Doživetjih narave najprej sedli na kolo in se podali v skrite kotičke neokrnjene narave. Naš gost je bil navdušen gravel kolesar Matej Zalar. V drugem delu pa smo se posvetili še bolj osamljenim brezpotjem naših čudovitih gora z Vladimirjem Habjanom.

Čas poletnega oddiha nekateri izkoristijo za raziskovanje novih poti. V Sloveniji jih imamo veliko, tudi take, ki so vpete v mednarodno zgodbo. O evropskih kulturnih poteh in posebej Poti sv. Martina, ki je bila pri nas v celoti odprta maja, smo govorili v tokratni oddaji, naša gostja je bila Polona Abram iz Evropskega kulturnega centra sv. Martin Tourski.

Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Prepletli smo kolesarske in planinske vsebine. V prestolnici se je odvila največja svetovna kolesarska konferenca, zato smo se pogovarjali o trajnostni mobilnosti (Matic Sopotonik), po zeleni Sloveniji pa dirkajo najhitrejši kolesarji sveta. Spomnili smo se lanske radijske akcije z morja na Triglav, pa planinskega zavetnika sv. Bernarda. Napovedali smo tudi naslednji planinski izziv gibalno oviranih (Marjeta Čič) in pogledali v Muzej Tomaža Godca, kjer so pripravili planinsko razstavo Gor, vsi gredo samo gor! (Anja Poštrak)

Pred sončnim koncem tedna smo se odpravili v čudovite kotičke naše dežele. Planinska sezona se začenja, zato smo obnovili nekaj temeljnih priporočil za hojo v gore poleti tudi s pomočjo novega priročnika Osnove planinstva, ki ga je sestavil inštruktor planinske vzgoje Jože Drab. Slišali pa ste tudi pogovor z gorskim reševalcem Matjažem Šerkezijem, ki ima izkušnje tudi z reševanjem psa Jimmy-ja v v letošnji zimi. 

V oddaji smo se podali na raziskovanje črnih lukenj. Gost oddaje Doživetja narave - Zanimivosti nočnega neba je bil izredni profesor dr. Sašo Grozdanov, ki predava relativnost in kozmologijo. Vprašali smo se, ali je prostor res ukrivljen in kaj to pomeni. Spomnili smo se tudi znamenite zgodbe o dvojčkih in njunem staranju na Zemlji oziroma po potovanju skozi vesolje. 

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Preteklo nedeljo so pri nas odprli še tretji del Martinove poti, prihodnji konec tedna pa se bo v Celju odvila Mednarodna romarska konferenca, kjer bodo predstavili tudi načrt izobraževanj za romarske vodnike. Tudi naša sodelavka Lidija Zupanič že tri tedne roma po Jakobovi poti v Španiji in slišali ste lahko, zakaj se je odločila za romanje in kakšni so bili njeni strahovi pred prvim korakom.

Posvetili smo se bližajočemu se popolnemu luninemu mrku, ki bo pri nas viden v zgodnjem jutru ponedeljka, 16. maja. Spomnili smo se tudi Nikolaja Kopernika, ki je korenito spremenil pogled tedanje družbe na ureditev vesolja. Kaj bo današnjemu času prinesel pogled skozi novi telekop James Webb, ki že pošilja prve posnetke iz nepredstavljivih daljav?

V Doživetjih narave smo si vzeli čas za pravkar izdani alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika. Gre za zapise iz zgodnjega obdobja med letoma 1969 in 1971, ko se je legendarni alpinist spogledoval s svojimi prvimi vzponi. Dnevnik, ki ga je hranila njegova žena Mojca, doslej ni bil nikoli javno objavljen. Poleg Mojce Zaplotnik Jamnik sta bila z nami še Tomaž Jamnik Mišo in Primož Černilec.

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Gost v tokratni oddaji je bil kapucin in alpinist br. Jakob Kunšič. Pravi, da mu je alpinizem dal veliko, hkrati pa ne dokončnega odgovora in poslanstva. Plezanje mu tudi danes omogoča, da razmišlja o čisto duhovnih stvareh, o tem, kako je v nebesih in kakšno bi bilo nebeško plezanje.

V Zanimivostih nočnega neba smo dpregovorili o lanski astronomski olimpijadi, kjer so bili naši dijaki zelo uspešni. Več je povedala njihova mentorica astrofizičarka dr. Dunja Fabjan. Pokukali smo tudi na minuli Messierjev maraton in poročali o izvolitvi astrofizičarke dr. Marije Strojnik na mesto predsednice ugledne mednarodne znanstvene raziskovalne organizacije. Seveda tudi na pogled v aprilsko nočno nebo nismo pozabili.

Sprehodili smo se med svežimi utrinki s podelitve priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021. Svoje vtise so delili: naj športna plezalka Janja Garnbret, naj športni plezalec Luka Potočar, alpinistka leta Anja Petek, spregovoril je tudi načelnik alpinistične komisije Oto Žan. Na koncu smo spoznali alpinista, gorskega reševalca, morjeplovca in svetovnega popotnika Dušana Kukovca, ki je prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1969 je kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju.